FRANCOZI ISCEJO INDUSTRUALNI POLO ALIJANCO Z NEMČIJO, 2AJ JE IZREDNO SLAI KOMPANUSICE UNUE NISO ZA DELAVCE SUUTI JI TUBA. DVA IVO-BS Ii V® l^^JBÄMiilOI^^« 5 . . p XX u«m*v,t s* b 1921 t pr«. •iorli HIT I, LifiMi av: LETO—YEA* XIV. £ M, Iti», it Um pMteWftM Am «f r>fWM «f Marci,VttT* | Ckkego, 1IL, irtdt, 15. junija (June IS) 1921. SnWcrVtiM Iftoo Y.*rly Offlo* of paMtealtsai M8f S«. U««4ik sv^j STEV.—NUMBER 137. (*•. 140) A«t »f Oct.w o. I Cg^PB—B—II ■ , ssaa^J P-t Offic« .f CU-.o, IUImU. Bf IU ~n—1—rfTT—~fr- i IIIMII««—mmmm■— mwi __iMLKLjLu)>iij>i PrMUMl, A. I. Mnm, PMUMlUr TI G0MPERSÜ W Nt ZDAJ 6LASU. OTVORITEV KONVENCIJE Ji PREPOJENA 2 Gompers napoveduj« pot mlljoaov M ' ¿lasov do prihodnje zime. Denver, 0ok>. — Zadnji teden, predno je pridela konvencija A- • meriške delavske federacije, je o-pozicija obtoževala Gom perut, predsednika te organizacije, pet prestopkov. Opozicija mu očita. ^ da je odobril v imenu organizacije 4Ligo narodov, da jc Gomrpevs ponovno in večkrat napadel ru- * sko vlado, da je bil Gompers pro ti priznanju 'ielezig&ftikih orga* » nizacij v Ameriöki delavski federt racij?, da je vodil le navlddme bitke b sovražniki delavcev in d* so njegovi napadi na rusko republiko in na " radikalizem " imeli natnen vzbuditi pri privatnih M-r znttkih interesih mnenje, da je u-merižko delavstvo pohlevno in da VSTAJA SLESMH VSTA CEV PROTI VOOmUEM Preverjeni kmetje in delov« ob Motnjo jo KorfanttJa, da ae je kaptta- NOÖEJO DATI OROŽJA IZ robl - ■ se zadovolji lj» i drCbtinami. Gompersovi podporniki se niso spuŽčoli v besedno bitko proti toni očitkom, dasiravno so to storili ponavadi. Ampak poslužili no se vseh sredstev, kakršne se n-pazijo pri meščanski politični ms-Skd. da tfbdrže vpliv na delavsko mano in da izidejo is boja na konvenciji, če pride do resne oppgici-io proti Gompersu, zopet zmago viti. Take ao bile razmere, ko ae je. sestalo letos konvencija Ameriške delavske federacije. A tisti ^ H k<2!encl*;j" t vtifcnH tudi glae «peMje v lav. nosrt In nihče ne ve, kaj se zdaj da godi ae kulisami: aU opozicija o . _I ■ imeti svoj boj proti Gompei*;, proletariats. ( ker ga smatra tafko modnim, da ko ne more vreli, ali pa čaka sad-¡ijegu in ugodnega trenotka, da se navali nanj s„yso močjo in ga porazi. ko on pričakuje emago. , tako velikega zastopništva U ni bilo kot na letošnji konvenciji: Gompcrs je bil v svojem otvoritvenem govoru zelo optimističen; Napovedoval jo. 3a bo Ameriška delavska federacijo Štela \eč ko pet miljonov članov, le predno pade prvi sneg. Priporočal je, ds nastanejo ožji stiki med industrijskimi dclsvci in farmarji Govoril je tudi o razbtforolitvi in rekel, da se bomo še nadalje borili, da pride čss, ko vse dežele raso-borožc svoje armade. "Priporočal je, dš delavci preidejo v opozici-io proti uatanovitvi departmenta za javno blagostanje, ker ustanovitev tega depertmenta pomeni, da se uničita delavski in poljedelski department. Poiočilo eksekutlve se peča z mnogimi vainfmi vprašanji, poleg je pa selo optimistično. ™ Zadnjo dni eo ee pričeli puntati tudi poljski častniki. Poroča se o slučaju nekega majorja Havka, ki je odpovedal pokorščino višjemu poveljniku. Bil je aretiran in Korfanty ga 'je velel postaviti pred vojno sodišče, ' * stališča ententnih oblasti jo kriza v Gornji dleriji prenehala, toda med Poljald je kriza danes večja kot je bila kdaj odkar traja ZKAOA TBNCAESKXH DELAVCEV • JF; ji ' '-t mmrnmmmtmm f > ' • Albany, V. T. - Lokalna unija tiakarskih delavcev je zmagala v boju za 44 ur dela v tednu. Btavka je pričela, ko je tvrdlu J.' B. Lyon A Co., ki izdeluje tl-mkovine za drŽavo, odklonila sa-htevo po 44-ornem delu v tednu. Ta tvpdka se je poravnala zdaj s delavci in prav zanesljivo se po-lavna jo tudi droge tvrdke, ki izdelujejo večinoma komereijalna naročile. "i' ■ l Tedenska mezda ss dela po dnevu ostane 138, za ponoči» delo po m. ČUDNA OBSODBA Wahpetoe, V. D. — Ana Wreg ge j« izvršila uboj. ker je po evoji neprevidnosti ubila s artomobi lom Loris Adama«. Na «odiičit se je priseele sa krivo. Sodoik jo je obsodil na eno leto zapore, enajst mceeeev te kasei je pa oospem rane. ako se ne bo več vozila svtoaoblta aH le ne bo vodile av-t o m ubila. 4 4 če prelomi to «spoved, bo moril* preaedeti le meeeeev r zaporu. Oppeln, Gornja dlezija, 14. jun. — M«d poljskimi vstali v Gornji Šleziji je izbruhnila nova vstaja — ne proti Nemcem, marveč proti njihovim poljakim voditeljem. Po vsem "Korfantijevem teritoriju" se je raznela vest med vttaŠi, da je njihov vodja Korfanty dovolil fVancozom velike koncesije na raifun ljudstva. To je pogrelo tudi najbolj šovinističns bojevui ke in pričeli so glasno godrnjati proti voditeljem. Nišji poveljniki vstaških čet prihajajo dnevno v glavni atan poljske armade in se pritožujejo, da so molje vsak dan bolj nesado voljni in nepokorni. Častniki pravijo odprto, da H poskus razo rože nja poljske maae bo pomenil toli ko, kakor da M se kdo hotel igra ti s ognjem. Neka skupina vstašev je posls ls deputacijo h Korfantiju z ob veMtilom, da bodo bojil znan rezultat glasovanja, se jO pokazalo, da so uslužbenci z ve-iko večino odklonili kompanij-eke organizacije. Glasovali so taco kot pri ŽelesniŠki dražbi, pri kateri ss je vršilo glasovanje pr-vo. li . .. Anthony Boslr, organizator Bratovščine delsvcev za vzdrževanje železniške proge in delavcev v delavnicah, pravi, da je bi-o oddanih tri in devetdeset odstotkov glasov za sambstojne že-eznlčarske orgsnlzscije, le maj-ten odstotek je bil oddsn ae kom-panijske orgenjzaelje. Druge železniške kategorije eo giasovsle s revno tako večino proti kompsnijskim unijam, ali "loi-ypop" unijam, kot jih imenujejo usluge nt* i. Pri Lehigh žeU-znflNci družbi se Je udeležilo glasovsnja okoli o-semnajst tisoč ushižbenoev. od katerih je osem ln sedemdeset odstotkov glasovalo proti kompenij «kirn unijam. To je železnEke drufba. pri kateri je hotel znani železniški msgnat AUerbury ss vsako eeno nadomestiti d<»l*weke organizacij« s kompanijsklmi češ. ds bodo uslužbenci zsstopani kot possmezniki. Družbe'je isdels v te namen poseÜie okrožnico, V ketčri nI bilo semo polno obljub, smpak se bile tudi prikrite grol-nje, ki so govorile, kaj ualužbe» ce čeke, le ee ne uklonijo volji železniške družbe. In kljtfb trmo je bUe železniška družba poraie na. — Železniškim magnetom je bilo veliko ležeč« na tem. da friprsvl-jo uslefMieeee ssj «ae železnice, da teko gleeejejo. kot žele. da e»o-rajo gleaoveti. Ce M U» dooegli. bi drugI del dele IsvitUo kapital! stično časopisje, ki bi pisarilo o slovel smeei svobodne vel j«, ki Je •trie terorizem deisvskik kujaka lev in voditaljev. Olitooveaje jo konUslo drugače, kef sa prtleke-veli vel, kf izkoriščajo človeško delovno moč v svoje privatne na 2AJ JE IZREDNO SLAB. TRALNA V GRS- KO-TURSKI vojni. Poročilo službe aa poaredoveaje dela «ovon, da brezposelnost aa-ražča, tpJ Washington, D. 0, - Whilen. Srhwaib, Gary, Hoover lu drugi a-pitstoll velikega biznlsa pripove dujejo in filozofirsjo, da industri js gladko teče in da je vae v naj boljšem redu. S takimi filozofijami hočejo augeatirati ljudstvu, ds je kriza le daleč aa nami.' Poročilo slnlbo aa posredovanje dels govori pa neksj popolnoma drugega, ki ae prav nič ne ujema modrovanjem omenjenih goepo-dov. Vrancia ' I. Jonea, ravnatelj zvezno službe sa posredovanje de-la, podružnice delavskega departments, pravi, de se je žtevlb Da se to ne zgodi, jc treba ne ^ pg veliki. JS?*- v ^ tyX ^ ir Ä mM IGOanje ftlezijc Poljakom — tem- produkti iz nji.iu, ejc, kajti ob čaau gospodarske depresije podjetniki vddno bolj Opozicija^ dalavatve aili pomoč Grkom. gmie^ v ANGORI; *»MaTi OROZifB DEIOBUO. Li' {iV/ MMa ' ' London, 14. jun. ~ Javno mno* nje ljudstva, požebno delavstva, ki je odločno proti temu, da bi ae Auiflija vmešavala v grško turški konflikt In a najmanjšo atvarjo pomagala Grškle je prieiUlo vlado, da je naananlla avojo nevtralnost. Auaten Chamberlain, zaatopnik vlade v parlamentu, je včeraj ia* javil v nižji abornioi, da vlada Velike Britanije ostane strogo nevtralna napram ponovnea| konfliktu mod Grki in turškimi aa- brespoieVnih povüslo sa pet od", eloaallati. Rekel je tudi, da ni zagotovils Grkom nI-pomoli, vojaške na fl* Anglija kskržns jjila^B London, 14. jun. — Po doaada-njih poročilih is Atem ss gilko operacijo proti turškim naeional0 atom vda la pa Črnem morja. Grške bojna ladja obetreljavajo nekatera turška fH^lAiHa in na-padajo parnike, ki donalajo bojni materijal la Datuma la Nbvaraalj* •ka. frzojavka la Ataa, datirana vleraj, sporoča, da ja neka grlka ao mali krilarka uuičils turške obrelne prizadeti baterije v TreboliH aapadao ad v um I ji v. POPLAVA V ALABAMI — Nsd tukajšnje okolico se Je utrgsl oblak In vode I Je tedl molk Jo prestopilo bregove potokov Tl-knpifflliMi/'ucm /««opiaju ru> moerjs In MboHs. fte^ oeri) je «- nf produkti, kemikalije In sorod-\>en način ne zaplete v kakšno ni prodoktl, kovine in produkti is tesnejšo sveso s Rusijo. To se pa lahko doseše le s tem, ako se/Nemčija privabi v elijsnoo s Anglijo n Francijo. Nova trosvesa bi bila potem močsn blok proti Rusiji ne samo v defensivne, temveč tudi v ofenzivne namene. Francija nam,-reč še ni isbrissla intervencije ls svojega programa, pač pa jo je le odložila, dokler ne najde notfk zvez in novih vazalnih čet, ki bodo pri volji prelivati kri za psriške bankirje. V dobro informiranih pariških jkrafllrse govori, ds jo Winston Churchill že izdelal načrt sa hriteko-fraucosko-uetnško slijsneo proti Rusiji, ki čeka samo še ratifikacije. Dalje se govori, da je Chamberlain še v zsd-njem eprilu predložil memorandum englelkemu kabinetu, ki ss glasi, da mora Velika Britanija spremeniti svojo sedanjo taktiko napram Rusiji in da morata London in Pariz stopiti v zvezo s Berlinom, dokler ni prepozno. Chamberlain je opozoril na veliko nevarneet, ki preti Kvropl, ako se Nemčijs alfirs s Rusijo. To bi bile n4jvečjs kombinacija^sU issa Napoleona v Evropi In neodvle-noet Anglije ter Francije bi bila v nevarnosti. Uoyd Oeorge odobril memorandum in sdsj pristiska ns Francoze, de ge tudi oni sprsj. mejo. V prihodnjih per mesecih bo jevnoet nejbrž le videle prve jaaae obrise elijanee regrupira-nlk kapitalističnih sU proti Rusiji. London, 14. jun. — Ia Ceri-greda prihejejo razburljive vesti, de se sovjetska Rusija pripravijo rta nove ofenzivo (I) na napadu, Poroševalel Javljajo, da ao rdele armade na za p« d a« ki eo v sprilu štel« po konservativnem rsčuna 400,000 mož, dsne« »Ho pojačane. Na rumnnski meji imajo boljše-viki baje <00 težkih ,topov In 9000 strojnic, ne Kavkazu pa 100.000 wiL*l Nja. Ns drugi st rs ni ae Js pa število zaposlenih delavcev pomnožilo v teh Industrijah t V popravljalni-csh u a železnicah, usnje in ustrie-ni produkti, voaila «a transporta-«ijo ns suhsm, produkti is llovl-00, kamna in atekla, pljala. papir tekstilni kadelkl In tlaki Kdino v teh lnduetrij|^4a W)o zs posije-nlh več delavcev, v vseh drugih industrijah ae je pa število nastavljenih delaveev snišale. Tukaj so mesta, v katerih ae ja število brcsposstnlh delaveev v maju znižsloi Portland, Ore«. 24.4 odet.; Memphis. Tem»., 11.1 adat.i Ran Frsncisoo 14.3 odst.i Psoria, 111., UM »dat.; Peterson ,N. J, H.I odst ; Cincinnati, 0., 7.2 odst.; BeMmors, O., 4.1 odst. t Bridgeport. Cona.. 3.« odst.; Boston, Mass., 3.2 odst.; Newark, N. J.,. 3.2 odst.t Chicago, III., I odst.; Columbus. O., 2.3 odst.j Minn««, poli« 17 <«l«t. In MUwsukee 1 odstotek. fctevllo zaposljenih delaveev sa js povišslo: Denver 22.4 odet. t Ht. Psul 13.3 odst. i Hesttle M odst.i Dsyton. O., ».7 odst ; »t. Louis ft odst.'i Detroit 4.4 odst.i I'hiledsl* phis J.ft odst.i Resdlng 0.7 odst.t rfew York City 3 odst. ia Pitts* bur«!. 00H odst. Bluib« aa posredovanj« dola rsslsgs industrijslnl položsj takole: "Nepo voljne transportne nere, trajajoča depresija v ukeiji Jeklo in želese, mlal-nost na« tujeaemeklh trgih, visoki konstruktivni stroški In splošna opatije kupajoAega «fašiostvs sa odgovorni faktorji se sedenji položaj ' položaj ni rožnat kot gs slikajo neksttfri itelustrijelel in flnenčei-ki. erapak J« selo neug«>den in sle H. In najbrž položaj tsk ostsn«. dokler «e ne odpre trgovine In privet nI IHonlškl Interesi n« po-peste od svejik visokih profitov. Obkafo la okeliea: V četrtek detoeie oblačno In nsetelne. Južni vetrovi. Temperetere v aa njih 94 urah: najvižja 70, najalž Je H. Mol net izide ob I ill, soldo oh * a Wnem *«avno, lami« Au- lionden« 14. Jun. - ls Ca» i de JavUaJo, de m, je v glavnem meat« V, Js sedel vlade turlkih »v, pojavile krisa. V upščlni je bde? debata, kl aa Ja neaadnje sprsm«; nils v oborožen konflikt mod po« slonel In revolverji ao pokali v slmrnlc^ Maalaia Kamel pela, miniatrakl predaednik aagoraka vlade, Je aagroall, do poda aaUv-ko. Podrobnosti kriao algo znane. MIROVNA RESOLUCIJA SPRE-JETA VfkBORNIOI. S tem pa že D. 0. - Zbornica je aprejola PorUrjevo tnirovaa resolucijo s 306 glasovi proti II glasovom... Z Kdaj bo res mir proglašen, bo ps trebe počakati. Weuat Je spr«J«l resolucijo, f kal« »i "prcklb'uje vojno napoved," zbornična r«zoluc|Je pa oravl, de je vojaa končene. Ker ni beaedllo v obeh n soluoijah o-neko, pojdet« resoloeiji prod koa-le renčal-odbor 7-LETNA DBKUOA UMORJENA NA STRAHOVIT NA N. J. - 7-letne Matildo Euseo so nsšll umorjeno pod kolo Minore. Lewis Uveiyja. M aa nahaJiMdoaet Jardov od ajeeege doma. Z deklice J« blU st rgena ableks, prereaatt Js Imala vrat |n raepsren trebak. Zdravnik ji koaststlral. de deklloe nI blU aapadees. DekHeo eo po«ie. šoli že od sobote. Zsmorea nI do-wie. eatpak zaprii so njegovo so-progo In zsmorabege deške, ki ge Ja adoptIrale zsmorsks draži-ns. Kdo Js isviiil umor, š« ni do-gnane, g- » * I I MM - Henry Uwoon Je vodU ukiadeni svtoaaebU a ta« ke kkrieo. da ee Je zeletel v te-veral ovtemobil. kl ia Ja vadtt Robert Daria. Uweoa la Daria m ■atvm. X ' ... u iA'.id. A , Kaliti.' mAI^^M .¿.Ätoi ET* So Aï nižje živali slepe za barve? Kako pti<< občutijo mravlje in rastline — instinkti Cey Ionskih mravelj — Khlieh Hat t« ki Hhamiinn — novejši «a~ zori o éloveéki filogeniji — anflertalska raaa — au^naeska rasa — ero-magnonaka rasa —. |4. . monofiletaki nazori Hehwalbeja - Pj«» £ poliflletaka Uvajanja Klaetsehe-va. mravlje, in batauiki s« to takolvejša izkopina ta ^KV^MZakiM razlagali, da ao ai te šupljiAe raz- okostje, ki ga je našel Hauner \.\ZZ # . . vile v zvezi a simbiozo mravelj. «H 1909 v Oombe Capelle ua Fran-je njih funkcija «lati mravljam Ukan. Njega ataroet so s popolno pripravno etanovaje, te živalice gotovoatjo določili kot pa da so zopet koristne rastlin», vialno. Klaatacb je pokazal, da ter io čuvajo pred raznimi Akod imajo razne prejšnje izkopim o Ijivimi žuželkami. Po novejših keatje najdeno 1 1902 v Kantone raziskavah ao po le bajke. Maako-U nadalje lobanja iz Mosta ( rieb je našel, da ao mravlje na teh Jez) 1878, iz GaJley-Hi1le na A« ik'odniaak v Združenih državah. Članek m. )HI DRŽAVE VAHIA PENN8YL kojntkova atariša. ako sta bila količkaj mlvianu od njegove poti pore, ter imata pravico do 20 odatotne pokojnikove pjatfc Za atartši pridejo na vifto pokojnika bratje ali sestre in ima eden pravico do 15 odatotne l plače, vaak nadaljni «m 5 od ato. Za vae skopaj m- aaw biti , «kdar več kakor 2 od sto. ■l prav« paraaüi, da (18«) in t; zv. lobanja št. Vow Tork, u ratio tujaaem najmanj eeJWMtf* rastlin pred »r Brn« —■ »-t«- znake, da j.-i --- odlika) Delavski kom sovražniki, nasprotno; v ouih te- bila torej že u starodiluvialui «tE^^aS lir- večkrat vgnezdi na V žtvalni fiziloogiji ae je vnela živahna debata o vprašanju, ako morejo brezvretenčarji io niljl vretenčarji razlasti barve, molog Mess je v tem smialu (»oizkuse s najrevnejšimi žival mi, z ribami, tintnieami, hobotni-eami, malimi raki, ,, muhami i. t. d. Njegova «««toda je bila, da je kpeetavil živali spektralnim barvam. Vc«ee* živali ima namreč laatiwst, da gibljejo proti najjačji m nktivue zmožosti nadkriljuje,|ki ao jih ir je opazoval Bougnion na C«ytonaki mravlji (Qeeophyl amaragdina), ki ihri na drevesih. čeljust s brado in^prec^ le drugi naravoslovci (Doflehi i. kosti ao znaki tega plemena, ki dr.) so mnog6 poroča« o nevrrjef jako spominja na današnjega člo- nlh tehniških sposobnostih teh veka Sličnc oatanke so našli tudi _____ mravelj. Buggion jc-opazovat, ka |v Chancellade, v Eglshchnu na| c) ^ jt, oesgOda nastkla valed prekoračijo ti mravlje večj< zstoje n. pr. od enega llata do One napravijo namreč imamo /v ilrugeg-.---m-iT-.tTrfi, «an« KU, KI JC U VVB." J— kaki posodi, «*tro vedno na neke vrste most. Po tri, po štiriin stoji v gotov ..... »vije primejo druga drugo «Lafc« kakor wocntne arttropoidne pred justimi sa sadnji del telesa nf-X ter 0 pitekantrop* smo ie kialčeva tfo&wet odikodnino r m_____I , . tt i 1.1I Wí-' i * » Mk Členom verige. ga "brez kot «raku enem meato, kjer ^ko stekleno poaodo, v take Hvali, razsvetlimo s spektral-. mirni bervami, je torej jasno, so, tod* ábrale na ume** ki ofceevs barva, katero občutijo najavetlejšo. Prt vse živalih je bH to aelenl del , . i lasso v i poizkusi, ki sem jMi tnd pravcati meat jaa imel priliko videti, ao rea jako cklgtantni; še v por minutall «ojee — n,- pr. vae eébéoe detu akvarija, ki ga fbsevaje leni šerki; ako pomikamo s| tram, sledi vedno cell roj ribic oko rameni del spektre najsvet lejšl. To nam kaše, da gotovo vae tc Hvali hérve popolnoma razli^nejši mrčea, ki miru s mravljami i inc. O čudovitih inatinktih mravelj okatoji danea ié jako obširna lite- stopila še tretja raaa, ki J« ratura, toda vse doeedaj znane m- mo Oo-magnonako, po okostjih, ki sakoa v državi Pean Kanii je Ml aprejet I. »n celi Kvropi raeširjena indo» ,-,alsk«-ga plemena ta l*^^ i ki jo Klaatach naziva Aur|.|',ü1 |JV> •ako raso. V poznejši diluvislni ¿lobi je na- [aMHlMpp gnonu na Francoskem, rast, velika glava, Vzbočeno čelo, Mineltt delodajalca poglavje 2W. aakona dolo-,da se delodajalec, ako se sod potom iztirja odškodni 1H«8 v ZE&rM in " mtavljat Nl80 lplaiihi odškodnine trdeč: a) da je ooscada uaaUla valed [agpazljivoati delavca. 1 b» da je zaposljenec prevze I se*bc odgovornost za slulaj viti delodajelen v štirinajst ili dneh po neagodi. Ako se stranke toku enega leta ne po*ode glede odškodnine v slučaju po«ko *—%, T ' -: ^ RAZPIS SLU2BE M« whim Slovoniatn Cooperative Aaaocietion v Johna town, Po., iUe poaio-vod jo zo «r trgovino omenjc-Službo ae m 1* julijo, y v , - -o - - Il CJ ua JV UCI«*wuo Alsaškem, vi lxmgeriô4mase i. âr.I nHnftrnogti poikodevanes b takozvanem Homo-heidel barki je iz poznejše tereiame] >em ntro Ako se pred poroto dokaže, da nastala nasgoda vale

je instinkta f gfWj; ^ dA ^kajo^ _____od Neandertalca do sredstvu nega öloveka. Schwalbe meni, aki učenj*MBpp »•¿•—t -—- O RhrHeh-Hattovem nir«».,»™^ movr««. i zAenl prosi Iz t«ga M#so, da .e je že tolikó pisalo,k. jobanja is Mbsta tak občutijo vae to listali seleno In« ^ tu kale več razmotri- Torej po Schwalbcju je koUnajsvetieJšo, do«m je ss oafts yM[ 0 Um gotoy(l najvažnejšem InoloAkeit odkritju preteklega leta. Pripomniti hočem tu le, da je pri slavljenju EhrMchs skoro lačati. Odškodnina se tudi ne % V ahsISaju poškodbe ali nastale — vsled lastne vo-zaposljenca; v Ukem slučaju dolžnoat delodajalca, da to *d* nastopom dela na Bureau ' Compeaaaiion in prej ko se je nezgoda zgodila. / Največja plattla Znesek pfače na podlagi, kaie-re se računa odškodrilua ne muc. bi ti nikolk večji kakor $20 tudi né mJtk kM »tO «m teden. Od-6kednm« plačila trajaj« največ mri 300 tednov. Hokaimalna doba odškodninskih plačil je tednov. !.. ' v; lnost rauski upravičenci, ki id-» nastavljeni V Zdr. drž. imajp pravico dobivat« le 2 treUhii odškodnine, označene za tukaj na stan jene osf4>e. Inoatranskl vdovci, vdovi, rodUelJI, bratje in sestre, ki niso nastavljeni v* Zdr. drž. nimajo pravice do odškodni-ne. ¡JJiii. v2 ., &,. & ■ 4 bo, Wie »nožno voditi ■ alurijo in grócerijo. Ponudbe n^j M |wllW< a» nnArr: Frailk Cuèek, R. F. D. 3, Box 60 A^ Johnstown, Pa. ( Advertisement) Jani lt-14 rt. é t iL MAsiiA mmiM ÍWH aa rojaka >o. oaM «a asova vadciž, kako «e po-istfio Izdelujejo. Piši mn in rado« trojo zadevo, pa Ü bo na T |f M u Io s i k j 'im m če občutijo kakor mi. Značiluo je, popolnoma posaMlo na žal pre da tudi ljudje, ki ao papal slepi aa barve, občutijo aelefli spektra kot najsvetlejši ; oni se* veds ae vidijo zelena horve, občatijo barve le *<4p | nijanse od avatloaivega do teawo sivega. Ia tega JMsa, da razun vitjih vretenčarjev vso voli alepe sa barve, 4a jih oba*- iu« «orodne tijo teko kakor-Človok, ki je to- ^ tolpo harveiao slep, Va sklep vendar nekoliko prenagel laegeše je vendarla, da o naje «Mi barve kot take, tada a tonam, ki je različau njuHH občuti. ^ H mande «hint iti nttja J iMNrokot Živalska ekologija Torej po Schwalbe, najvažnejšem J rod nasul monofiletskiia . ne prednikov, kl ao bili opice sllčne današnjim antropoidnim. ^n^ntt! t flîd ^pOlnO zoologsrÄtT i ^ preteklo deset dni po poškodbi ^7g_l»iaatal pollflletaki is raaHčnih pa- ^HHtQjg prhouletemu 40 odstot kov prejšnjega «aahižka, toda ne ■ ■ ^Jveš ko ffl ln ni prednik človeka fn reeentnfh rano umrlega mladega Hcbaudinna. ki Ims gotovo na tem. .orodnih predn&ov ravno tato veHka zasluge H P j" "" J^ Da je Homo heideTbergenaia aknp- kakor Ehrlich. Hch.udln fcodkril n| ¿rednil( m reeentnfh. provztočiteljs srtilde, ^^«^Lntropoiclnih je dandanes pač po-í talo! Üi le a , Tre ^rÄltili k;;iP^nom. W in S ie» « S gM^y dolg podpri nasor. ■PiropeJti nUo n *° ¡ razvoj te skupine, ki jo K »«* u»--orodne močelkam ter - - - v najožjem orni, Živalic noma utrjen in a tend tehtrnm Klaktach itkziranjn bi IfcWdi uleío pa kalema so mnoge nižje živali joko šive bor vene In vettrst naj- ln h U Clf«l). Hrasto lato kot črno. Ptice torej Zasluga Klaataebeva j«s daje a torej približno tako, kakor mi, ^^^■primerjaujem pateontoloŠklh de •vanžasto atev dognal, da je v lati dobi Šive a. pr. ostro lineo temporelle (no aeneih) itd. i oui aa ae gotovo v istem času edeeptll oil skopulh prednikov kokor NcandcrtolH. Klaatarhevl naaori ao morda v raznih točkah nekoliko pretirani vidijo^ aito^HHHHHHMi _______________ ' I la v Kvropi ir druga prošlevcška! gotovo »odene pravo gle«ie pite V popularnih vaapravah je raaa, ki je mnogo eHftpjla «Iona* kantropa, ker vse kaše. da >J I mnogo čitatl e iudsvHIh pojavih njemu človek», kot |»o Neaudci tadnjl Člen neke IN. tslska Lobanja je precej aim Moas mravelj to rasti bi p» tslska Lnbeaia le nr*o inatajne de-I «a seit eins mie. Nsj brše pa velja Isto tudi aa Ncaudertaiea, lake tU je iakati naše predoèke sama v Aurignaaaki eni} preoliiiško oakrbo, »gubi vse višini dohl je prills Aurignacsku pravice do odškodnine, raaa o«l vzhoda v Evrope ter je • pomočjo svoje višje inteligencijc polagoma ispodrinila Neai^ertal-, y ^^ ^ ^ Bea«ode Sko p eme, ki je le preje od juga ¿„lavca, ae kodMced lospelo v fcvropo 8 čaaa«S ac je ^ ^^^ ^«Mlm oaobami Aurtgnamka rasa pomešala * oinokom. ako nimajo več matere oetanki Neandertalska; tako je ^ ^ p|ait g^ Bti nastala Cro-magnomtke paama. k Jva s« izplača va starejših raa. 1* Oro-magnonakc jflÇkSTvsota ae je potem polagoaaa rarvil reeentni »vropejee. Javor Kvro- Vdovo ali vdovč<- brc. zotr«k pejeev je po Kloataebu torej diñ- 40 o4 oto pioče; a enim ali več letski. Druga človeška plemena ae ^M «0 od oto: Ako oi pokoj-mi nemlvlano od tek msvila ia Dtk asnaotil nhi vdove uhi o-skupnih propltekant ropov. Teko t rok. tedaj prideta ua vrste po pr.-d vsem Avstralci, ki kalejo še dandanes nekstere opičje snake Za Via aadaljna pojasnila pišite ali pridite na: «iu 70 — 9th Avenue, New York City. (Mad 15th ia 16th St.) Talefon: Watkint 7622. In ^ __ fcsploÄn v «tari domovini in oprmvlje druge bopteo poda FRANK SAK5ER STATE 1ANK By »ojaki, poelulujte té t vseh eadeeeb te alovenake banke, ki ie pod «talnim nadsoratv im KASPAR STATiT BANf¡£ kMliL! umiTifiiniHinmnmiiumi »mm — ' li___ , behna brerposelnoatt in M nlao nikdar dHali ta poviiaaje delov. ake uaeadot " • a* flfv rj _ KAPITALISTI 80 C«M>nj V- Sktcttka Kantu «LAVNI ••TAM. Ml« M. LAWNDALR AVL, CH1CAOO, ILLINOIS. Isvrl«v«liii odbori UTHAVNl OHSKRi i__Htvtii Pio. mniBI Aa»a m*, I« 104. Ku«, m l^^ritM^^ l^ifei Ollbift! MfcM^o Nad—ml odbor: •ta pfOMaa, aav a« Noa s,., < uiiinwt>«4, oki«, ah^i im, t«**, m»« Pm» laMk «m t. M«rai»« a**. <*»*% M. Tlakovni odbori Združitveni odbori 9** am. sta« a*. Cn#t*r4 a v., cuum nt Jw> OMk, t im a. ta iu ciivtiui oaw. »jr j. iuy, ajaR cwra^ cuvum. oa* 1 unanviK *woawnr« iin^a o^ faifat ik->(. 'jc^i ^, * f,'i i «v, • »« ttOOLKtlgfr roorana aa naslovi, a«t»iu. •. n. r, roiiUATva 01 aTVAai* m ««o* «i mm a BhPAfctfr^iSiiiSlliZiJSi U a4»»HN« li. ki jo pred &t*tfcemkl>ttla it H vropo Mi aa «wmaniti « medeni *em dobrava analaja v «vrbo le nitve. Zahteva ko vrnitev' Milk. Tkjnoat javnfana. WWm so po-Allja na naalov; "Blovcmako dok-le", Proaveta 2667 W7 8. UW* dal« ave„ Chlcago, 111, (Adv.) Jnnr 15— FREPO1 ia ** «tir lati» It, PitUkarffc, Pa., BAKRENI KOTLI BŠKItoPAH Ukvmvo. * MMtapalk Iralao. | "calabria".........m w Vala Jo. Ookvaoalk, tnl ali u.10*0iJutraj Paralk AgaMeeta. ,. iaaijt 0 Paralk Maaroiaaia,, Julija 14 DENAR V STARI KRAJ. , Kupita al ivaaieaa In vstrajne. «a alulabnlka, ki Vam l>o sluUI lata In leti. to je, la aa brigata aa Boaktja aagMUftne. Vlaka d^ran-akajtffte M otoitla Hoetl Kernov Angloiko-alovonakl baaailnjak. Ca-oo nu jo 18. Naročita na U •lov t j Dr. 7. J. KS1V, i IM It. Cldr ki* SLOVENSKA MAXHOM GODBA, dno 4. julijo, 1M1, v dvorei)! Slov. dol. doma Plllt^aa pojaanita v ik^a- SU?»ik iMUfrtit Bitk 436 W. 23rd S*~ Now Yotfc, N. t. ■ - ' 'V V/...J / 1 > Kapital 9100,00160. U*MJ>" P»J«*o ka luni 1fvr>t<*n (»Murn/»*» na r»x(K> $30,000.00. PROSVETÄ P«t..¿i GLASILO SLOVEN f ILE —slo' poprom» jipuotr Ene jednote laijev. Maroéni/.i pol Ute in $i.2C aa |1.»I m tri Minn, la ) $*JM m Uto.' %tM « m Mo, M.tf «a pal lata. apelirajo m "THE •I Iba 8ub«rripÜoij Unitad "ES Chicago) asd Wmco >#«»0, aad P«l»t y •hUpäfr a. g* (J«M^>0-gt) Imm, 4a aa vas ae eatavl Mal. NASPROTNIKI DELAVSTVA SE SE POSLUŽUJEJO STARIH FRAZ. urgents*- a SSedêni ; Ko ao organizirali aklad fhranitev otrok brkekih jo bil iadan apel na britakr vee aa pomol. Ta manifetft «o le razne britSke delavske tllne in strokovno o V manifesta» ao detajli, zakaj ao bili rudarji prti in za kaklne principe s* je ta bo j, llanifcHt se glasi; Lastniki rudnikov in .v ► [napovedali vojno radarjem* orožje je izetradanje, žrtve so seveda šene in otroci i bo vojna do obpeaPgiostf. rslunijo, da sa prisiljeni na delo le v dneh pod pogoji, kat ftal sir Robert Home 4kAn njim v minulem tednu. Ba&mtf so, da boata duh rudarjev in e-notnoat federacije zlomljena. je.kel, LVelga nja. Vse delavako gibanje naj podpira radarje. Manifest je bil iadan 1. maja hi želja air Horas se ni izpolni la. čeprav je bU prepričan, da se rudarji že v 14 dneh vrnejo na delo. B" ? SE BOU ŽALOSTMI ■ PRIDI ZA DR2AV0. V BACCÜ HISTA MO OU SPOZNATI MORILCA. Produkcija oljkine-go o|ja v Italiji. slov ju z tUkmo olje ae prodtarfre v Italiji le na tako primitiven na-¿in kot v arednjem veku. Ameri v lan. ki pride v Italijo v pozni jeseni in vidi, kako iztiskajo olive, mu zdi, da je potisnjen nazaj ¿as«, ko so se njegovi ded na voeovih, katere so voli po proatranih ameri. prerijah proti sahodu dobro tudi na slada je malo sence, ds v Italiji se jejo iito. priČno obirali tele M ko je le ves drag pri radarjev. Rudarji «a preh ranit veno Hftti sedanjega hoja so da se ne morejo aa prikazujejo v Vse, kar dela kampanjo za "odprto delavnico", še vedno kriči tjevendan, da cene za živila padajo, da vrt» lijo delavcem znižane mezde. Ti neprijatelji delavca pa ¡¡J H - . zraven ie kriče: "Glejte, mezde io bile povišane za u* - 90,100 in tudi več odatotkov, delavci pa nočejo priv v znižanje mezde/' Tako vpitje MV^ff||| omami pametnega Človeka, zaradi tega, ker je bi povišana, kot kri mezda meri po ce ičine in ne farno za ¿'m • Predvojna visoka naj bo zdaj —---- --------. . . lavska mezda tako visoka, da tako krije vae živijenske po-trebščine, da delavska družina živi v Človeških razmerah. je potrjeno s s Biro za delavsko Statistiko, ki tvori oddelek v delav- menta. da vladna skem departmentu, je proračuni!, da gre štirideset odstop je biu kov od delavčega zaslužka za živila. Na pr. če delavec zasluži sedem dolarjev na dan, tedaj gre za delavčevo (2) Lastniki družino dva dolarja osemdeset centov na dan samo sa %®J nesnaniii Hiiuvi ___ delek pospravljen s polja. Tedaj Orgsnkirano delavstvo mont molki prislone lestvice k oljkam tako strategijo. Delav r in trgajo olive in «elejo v me zelo redkih slučajih mezda '" sovražniki, ampak ker se Fakti so aledeli: za vse živijenske potreb- ^ f (1) Vlada je prejela sploh nič opraviti S tem, kako premogove industrije, ko Tudi pred vojno ni bila de- teta, in odk>nu se je. bodo- le ovalne košarice, ki jih imajo — o- pripete pred sabo. Žene in otroci ps pobirajo olive po tleh e; da prilno obirati oljko prilno olive dobivati bar-yo. vfn4senO»ra. Ne« star to-skanaki pregovor pravi "Prve o-ive sd zlate, drage srebro, tret-pa niso' vredni počenega gro- Iztiskanje gliv se pa vili po-lnoma po; srednjevefckem nači-POiftti fcnesejo v "frantojo" je kolibi'sa zdrabljenje oliv. '.m 'Kubs pri^i ata bili pozvani, da indentifidieu Bacca kot morilca, ki je umoril blagajnika in njegovo stražo, v South Brain tree juNjiju ispovad je napravg la velik ufiinek na poeiuialce, ker ni vd Hogla&ala s prvo tepovedjo. Louis Wade, levljsrski delavec, je stal nf ulici blh^o tovarne Slater in Morrill Shoe kompanije in je videl, ko Je bil Berardelli ustreljen. Eden in dvsjset dni po umora je Vade na broektonski poU eijski poet a ji Identificiral Sacca kot morilea. Ko je bil Wade pozvan kot prila, mu je pomožni javni tožitelj Harold WHUams rekel, da naj pogleda okoli sebe, ie jc tisti Hovek v dvorani, ki ga je videl streljati. Wade je pokazal na Sacca, Id Je bil a Vanzettijem v železnem kurniki^ V Ali je to Hovek, ki je stre ljalt" je vpralal javni tožitelj. "Tpko sem miriR na brpekton-ski policijaki postaji," je rekel Wade. "Ali zdaj nisem vel zanea- "Kdaj ste prileM dvomiti o tej tojiSki!" je vpralal Williams. "*red štirimi tedni/! je rokel Wade. "Bil sem v brivnici, ko je gjprvo stare jo olive, Id so bi- stopil notri llovek. Njegov obraz le nabrane prve in trgsne s ro- je podoben. In kolikor bolj sem ko. Is teh dobe najfineje olje. mislil o njem, toliko bolj sem mi-"Frsntoj^i* je kolika z nizki- gW. da je podoben lloveku, ki je mi oboki, sredi katere , stoji sta- ubil $erardellija." rodobna stiskalnica. Mary ^va ßplaine je povsrolila Podjetniki, ki vodijo kampanjo za "odprto delavnico0, kriče na glas, da niso za skupno pogodbo z delavsko organizacijo, ampak da so pri volji podpisati pogodbo s vsakim delavcem posebej. Kaj pa je individualna pogodba z delodajalcem? Največje ponižanje ta vsakega delavca, ker se mora od-. povedati gotovim pravicam, zajamčenim v ustavi Združenih držav, če hoče delati. V takih individualnih pogodbah je zapisano, da se delavec zaveže, da ne vstopi v nobeno delavsko strokovno organizacijo; dokler bo delal za delodajalca. Taka pogodba pa ni le poniževalna za delavca, ampak je tudi navadno izsiljenje, zaradi tega bi ne smelo nobeno-sodišče priznati take pogodbe za veljavnb. Pravilna pogodba je le tista, ki sta jo obe stranki podpisali proetovoljno. Pri Individualni pogodbi pa narekuje podjetnik delavcu, ki ima kopico sestradanih otrok in ki prosi za delo: Podpiši pogodbo, v kateri se odpoveš pravici do vstopa v delavsko strokovno organizacijo, če pa tega ne . storiš, pa še nadalje stradaj z žena in tvojimi otroci v«sd. In «godilo se je v Zapadni Virginiji, da je najvišje sodišče priznalo tako pogodbo v zadevi Hitchmana proti organiziranim rudarjem, ko se je šlo za potrditev sodni j-ske prepovedi. Kako naj delavec ima upoštevanje do sodišč, če je čital ustavo Združenih držav, kl mu prizna gotove pravice, katerih mu ne more nihče vzeti kot svobodnemu državljana, če se prepriča, da je sodišče prianalo pogodbo za veljavno, ki mu je bik vsiljena, ker se je v njegovi hišici nastanil glad z vso revščino, in katera mu jemlje gotove pravice, ki ai jih je ameriško ljudstvo priborilo s velikimi žrtvami na življenju in imetkuT' Marsikdo poreče, saj lahko delavec poišče drugje delo, saj ni navezan samo na enega podjetnika. Vsi, ki govore tako, poznajo prav malo delavski položaj. Ce bi delavec imel sredstva, da <*Une toliko časa brez dela, dokler ne poišče podjetnika, ki mu je všeč, tedaj bi prav taaeeljivo ne podpisal pogodbe, ki mu jemlje civili» pravice In ga ponižuje na stopnico brezpravnega sužnja. Stiskalnice sestoji iz velikega m natega korita, v katerega me» olive, ki jih prinašajo v kote olive zmeljejo s mlin-kpmnom, ki se vrti na nmi-pi leseni osi. Od mlinskega kam-do vrh strehe se dviga mol leeena os, drog v pravokotu. K#te mu drsen v predejo vala nen, ki tace, melje, atiaka oH vs v kamenitem korito' JCo no pUje jprendate,'poberejo kalo z |eeenimi lopetaad in Jih' zmdejo košare, pletene is vrvi. Te ke-re. enoaijo k dragi s^ekslnklj delavci. Ta sti-zelo enoatavna. Navadno obetoji is dolgega in molnega droga, podobnega Irti. Na koncu tega droga ae obesijo , js oriaego, da ne morete pozitivno priseli, ds je bil Ssceo tisti llovek v bandit-•kem avtomobilu/' je «Ital aago vornik is zapisnika. " "To ni rea," je rekla Hary Splaine. "Nikdar nisem tegs re-kla." \ ' ' Ko Jo je prilel kpralevati za govornik Jeremlah MeAnerney. je priznala: "Mklim, da mi moja prilika ni narekovala, da M lah ko rdela, to je tieti llovek." "VI ete mialili. da je to resni- nsjst dni pri enakomerni tempe-titari. V teh posodah se olje u ;Mds. Teiki deli In alabo olje pa de aa tla. najboljle olje pa oste ne zopet na vzhu. Dobro olje zopet poberejo a vrba, ki Je rutne ao kot eekin. denejo ga v lon^e na poeode, katere postavijo n, prostor . ostans na dno Imenujejo Italijani "«anza" To godlo pro-■Ü ki je skohsjó, le enkrat istianejo in ji pridenejo vo de. Tak« do4»c «oprt nekaj olja balTIlebe kskovoati, kl Je v ile» IS, pa tudi ss strojno oljs, sko se predels z žveplano kislino. 81ro-makom stati tudi ss ssbelo. Kljub rr<,, dobrega olja prida v n», katero bi se dalo fatbniti. le bi se oUve s modernimi stfakalnica- NilsUbega ai, Is j« prnWdnik najvpsjf I^Ate majhne pfMtnv,-. a velika asarais hi hils. Is hi bil kot P^ter je ftceUof Neal, • uslužbenec'eka-preane družbe, prilal, da je bil avtomobil nov in da je barva bU-iiaia. * -- ' k METEOR1TL Miljoni, miljoni, miljonil Scena : neurednÚka duplina glaaiia alovenekega franliâkanar-stva"^ v* »Ameriki. ' Čas: vaak pondeljek zjutraj ob pol devetih, ko pater pase po-vodnokonjakega malka. r'1 Gazimir: Kaj bonlo torej pisali ta tedien f Kazimir; Çftk no, kolikokrat amo že povedali, da je Kristan miljonart Gazimir5 Ne vem; menda se-deminaedemdeae^krat, pa vae akup nič ne pomaga. . > Kazimir: Kaj zato T Nekaj jc treba noter djati ~ m ta stvar najprijetnejle brcnil. Gazimir : Dajmo rajôi koga drugega napraviti za mil jena rja. Tuje ime, ki natâm ni znano. To bo vleklo zaenkrat. Zapiftimo, da so vsi ameriški socialisti miljo, narji. ' : ; Kazimir; Pa zapiái! Na*i Škofovski cenzuri bo v^e prav. Gazimir^ Pi-esneto slaba teU Vedno govorimo in pišemo o mi-ljonih in miljonarjih 1 Zakaj ne bi tudi mi--f Kazimir : Le počakaj, lc potrpi ! Vse la pride. Zato t>a je treba tako pisati, da bodo ljudje rajli dajali. S*j vel, mHjon se t» pridobi z delom. Stotisol bo kmalu ; «e devetkrat toliko pa bomo tudi mi! — ampak to mora biti med nami. . ^ % % Gazimir : Mds, med nami. Kazimir v In tudi potem, ko bomo mojonar ji, se motamo imenovati delavci, da vel. In kadar se vozimo, naokrog po. politilnih in misjonskih — hotel sem reli: po miljonskih t* poslih, > ne smemo povedati, da»«epimo v pulraanîK in v prvovrstnih hotelih in. da se mastámo pri najboljših mizah.' To 4e vse med nami. *< íf ■ Gazimir: Mda, med nami. — Kaj je i>s novega-ir nafiem frsnli-škanskem tfvetnf Ali- bomo kaj nih in mfljotlfefjih -J- o *tts»èm "fadru' Gorekut Stvar se seveda tile miljondolarske afere — — Kazimir: Bognedaj, bogvári! To je vse'med nami. Gazimir : 0 Leji£u tudi¡na borno nil poročali» ki je lezel v prvi mi-ljonî v , r ] . Kazimir: Zahoga ne I To je med nami (Zastor do prihodnjega pon-) 'vSdeljka.) ► • • e [-Kje Je pa veliki patrijot Ole Hansonî Pa ñe da bi bil umrl t a • t • Amerilki poslanik HarvC* v Londonu je dejal v nekem svojem govoru: "tAmeriftko ljudstvo ni llo v Vojno zato, ker je hotelo in želelo, marvel zato, kér jé-moralo iti.' v ' . ! Tako pride počasi vse na dan. ca, ali nietef" Je rekel sagovor nik. v } ■"Da. takrat aem mialila." je od sovorila prila. Po vaem trna Je priznala flplal nova,* da Se )e kmalu po isvtle- »udodelaivu zglaeila glavnem stanu državno policije in je msd vsi aUkand identificirala eno kol morillevo allko. Ksaneje M iavedels. ds es dottfni llovek ibaja v Sing-fUngu. Kasneje Ji ie pa msdlla prilika, da tf^ poanala bandita Mark Oorrigan. neka draga prila aa drftavo, Je piilsl. da je ban-ditald avtomobil iagWWaUr, u-ki knMJsn, kakor da Je bil gcsssl laaa 4s e Starega málka ni doma v N<-w Torku Zato se'ni luditl; hko mili plelejo. »» • Vr k, t. b: STAR SAMOTAR UMORJEN, IWapervina, IU. — Na'samoti sredi prerije blizo NaperviHa ao nslli ustreljenega 72-letnegi aa-metarja Jack Bdwardsa. Poleg «jega je lepel pea in strašil svojega gospodarja. Med tukajšnjimi prebivalci je bil pozna u. da nosi densr vedno v pasu a aabq, Nalel ga je 8-Jetni C^arl« < Van-ke, ko jc prilel po kokolja jajca. Potrkal jc na vrata, loda odgovora ni bilo. ampak pes je zarep-lal. Delek je tekel domov in povedal materi, da mora biti stari Kdward* zelo bolan, ker ni priš. l odpirat, leprav je trkal na vrau. ObveatiU so lerifa, ki je pohitel, k lemotarjcvi koli. Ko je lerif Lfnecke pogledal ekozi okno, fc zarenlal Posvetil Je s elek-trilno žarnico In v vratih je odkril majhno luknjico« kot jo napravi krogla. Skušal je vstopiti, ali pe« ga ni pustil v kuhinjo. U-atrellti Je moral tudi pes. Ns sumu imajo cigsne, da so iz-vHHli umor, ki so se v rainolem tednu klstiH okoli Nspervllls. Rderards Je bn lodek. fevd je vedne asm m nikdar ni govoril doeti s uvojfmi aoeedl. Najatsrrj-iri farmarji se ga apominjaje. toda njegove zgodovina ne posnsjo. jpjjtmrs m mi«............ PROLETAREC j« slovensko glasilo socialistične stranke v Ameriki. Vsak delavec In rojak, ki »a sanima sa aoclalsem, bi ga moral redno Citati Naročnina anale $1.50 na^leto. $1.00 aa pol lata. Naslov: PROLETAREC, 3639 W. 26th Si., CHICACO, ILLINOIS. ▼ SPOMIN " Spominsko namenilo vsem sorodnikom. prijateljem in rno« eem .da je minulo dne 31. maj», leto dni kar je sa vedno satbnil o*l meti neposabni aopros JOHN MARINŠRK. • ter sa priporočam vsem v bla« spomin. Tebi nepoesbui soprog pa letim: srečno, doklsr se ne («ni-•lemo. s /aluj^a: Mšiih MSiiaAsk, ao- prosa. <*ies*o, ItL NAZNANILO IN ZAHVALA. 2aloataira mam aasaanjam vsam «rudnikom, «nanceaa ia prijatelj na, i ja m vedno saspal dna 19. maja, IStl. moj miumlt miisia jmi^v mm *>fl rs u#' krompir, Js SUM 2 &Si aa mihi ss akar. Na-Sismrjl SeMIl sa sam ' JftPORTIRANE RRlNItVC JAGODE Vesla 130 hmtm $12. MATH. PEZDIR, Bob 771, CHf Hali fla., Talephono 10, la v^iiu mJh^J 'da M s SRH: VtSvv meeeaflMm jssSmf esS sesan Jaesk / v_ i i. a« a m m o^attMami ^^i&aala tMoau vam a poair»i« Mota. mtmm MMtet tijm< Swt PISST NATIONAL SANK, CHISHOLM, M1NN. ki 5»tAl**» iz V i LoXki *a*k,i ^pttttomii^ v nt Tik« a»'J* ttelal Um kakih H li l telodM bolfcni kart M opafa «na jprOCfnic k k l.'1 1 '«1*3, itn» «n ttfo naj tetu^ krono^dl 1«. da «no «a »dnji tvdai aeji akle*fttt, 4a priredimo daa 2(V f. n. vaaeltao Za tkml »a**lf» rojaka John» Žagarja v Ktamore. l ljudno toraj vabim, da aa udeleHta vd ta veselice, kakdr ttjdi ^aat bratskega druMv» "%i*lav" v Da itn ilauu. Za na Thnl lin oottraiba Je Iffigk £ rncnje« t kori*t dn.Atvenc blagajae. Hklenili aaso tudi, da bomo v nekega, ki ae pride. kaanovaU a globa $1. Na «videnje t<#ej aa zadajo aedaljo v tam • nieo vredne «Ugovora, lita ae JIH: Vi te Vali zap«; zaalepljeni tatarMI! Vala jenje In piaarjeaje Ja podo-ajanju pil na luno, Spaine-aat — Prana Majcen. i & rob« JapiKal opo*#FS dtafr it rokihr-r, kaj ee tt uganjali pred , med vnjno in po vojni, da [je, ljwdHtvo, prcvarili. To ga v alabe Voljo apravil a avo-ajanjent» kakor on rabi ta al jako moti. Doaeael je k razmerah, ^ho^em^le v|a|W iamo°tri dni na tedt^in ie| ae dobi le malo prefenflar*J voeov. Ako M naH velepro U nam plavali na povrijr rljattt premogli primerno* k» ga anl firodajo, bi kljdb vae-ne bilo treba atokatL V 3Wr. *h ae produeira^aega daetl. i» prebhttatve. Zakaj torej ljUdktvn toliko pomanlka. Minula Stoti amo garali, koli , d* aamo da bi Te* I laM'k da *%magela de racija. SkladMa ao aedajpol I Sfogotel ao pomnoffli aVoj ka-IIP atdc brez *tM pri pol-| miaah l>elavei amo deMII po-let r zraven tega prazne mal Dokler ne bo Ijadatve pritio npoaaanja , . "Vaša prisega!" je taklieal ne ki že oddaljen glas. [fig Mauriee al je avojima rokama krčevito zatisnU oči, da bi no pa* mirja in del v skušnjavo in prelomil prlaege. Ni več Itel, hi več nflaill: bil je kakor onemel, nepremičen in omahujoč Kmalu nato je začtil neki fro-pot, kakor bi, se bila v daljavi petdeset do šestdeset korakov aapi-rsU vrata. Za tronOtok je aopet postalo vsa tiho. : Vfi „ . wu lt Ratširil je svoje prate, odprl o- 'Da, tukaj. Zbogom, moj vrfl ^ in ae ^ m Okoli, kakor bi MauAee si je nafio nataknil pr-«tan ter akril plamo pod hlastno. f>..h| . . li lil i- «t___1- 1.1 »-- rrtaiee, ja mt ntu oioveK, ontecen kakor patrioti in sieer talo ele irsntào.^ Njegova ksrmanjola bila it finega «okna, blade It koš* vitez, zdravstvujte moj plemeniti tajiiithikr' i "Zbogom, moja dama," jo od« vrtiil Maurice nekoliko ironično, se hladno priklonil in stopil dva Mftfc» natajv Neznanka je ostala nekoliko trenotfcbv nepremično na svojem mest« «n rekla; "Ne bi hotela se tako posloviti od Vas . . . dajte mi roko, gospod Mauriee." ponudil roko in začutil, kako mu se bil šele prebudil. Morda bi bil res mitlil, da je biUrtako in da so bile to le sanje, kar ae mn je pri potilo, da bi ne bH tiščal med ustnicami prstana, tri '' a V' ?' ¿¿fe- *%n- * ' :" 'ii ? Ko ao je Maurice Lindey topet Maurice te je topet približal, ji tavedel in te otrl okoli tebe, je zagledal samo temne uličice, ki so je mlada ženska natikala prstan. " vlekla na desno in levo. 8kp- 'Oh, oh! Kaj dolato vendart Ali ne vidite, da isgnbite enega svojih pnrtanoVT" v "Qh, gospod, "je odv "kar drlzte Vi, ni lepo." "Kajneda, gospa, manjka mi še napada, ki se ji pravi nchvalož-nostr* ^ | "Prosim Vat, gospod ... moj prijatelj, ne zapi|8čajto me tako, govorite, česa zahtevate, česa žfe i litef' T, v .......•■ > Ko je Mauriee opazil v temi kako ao ae zasvetile njene lepe, skoraj solzne oči, ko je začutil njeno toplo, tresočo se roko ln začni njen glas, ki je bil bolj podo-bon prošnji, tedaj -e jc njegov «f™« srd spremenil v navdušenje. , "Česa naj aahtevam, vprašuje šal je spotnati kje to nahaja, to- «„Horda " ja da bil je zmeden, ker noč je bila w m u «M, ki Mesee, ki je bil ta tvono- |e ? začetku tndl saKt1: « stanovalk." t "Oh, iaboma misel," J« vzklik-"Ali reot" je vtkliknil Mauri sil Maurice. ^ 4'Kaj takega t" "Glakoviti vitet Iz Rdeče rinoâ je prišel v mesto, preoblečen v nerodnega gardista N' ka ženska, navideano h Ijncl prinesel «e|d netnanec ób osmi bi iu« pbnovil poskusa v četrtič." «ri. - ' ; V ' "Ne da se tajiti, da Je vUet it Ko je tilt Maurice aam, je piamo .Rdeče hiše draen iu pogume« člo jezno zmečkal, snel prstan, ga postavil skupam s pismom na nočno omarico in ae obrnil k zidu z namenom, da bi zopet taapal; toda eo?' vek." HviiBHMriH Da, a tudi poln ljubezni." ""AH veruješ, da ljubi krá J" "Ne verujem, todt govorim, kar sem «m. Bieer jc že tolik«, drugih očarala, da ae na tmomo h ~ñm avHe. kakor ¿v zanimive vaa® vták dàn. Ali ite naročeni na dnsvnjk "Jhrosvsto" ■yOSojlw" » .............................- — KA VKULIOO TSHfc^» priredi j Pcviko tadbralavalni abor t dne I. julija Mm aa Ferry Grand v OftriMUe. Ill mjnM vaW»o via oonjoaa la bližnje okolioa •la «ajalElnja, da i| tükkk te «ate ve. Naitopt k« pevaki «bor " a {bat krasnimi pesmi 'tivffliaa godb« aa iulÉ tkapola^o bo itmo^ ovrttnl tabava Pridite In ao «MM dna I. jnlija 1.1. i iaobraievolnl odbor llavösk vabi Odbor. (Adv.) Iv,» r r rM "Zakaj tkof » V "'Ker hI imata po tvojem računu kralji^ dvesto ljubimcev. ; « «Dvesto, tristo, štiristo. Haj'je ravan, Jtratek dovolj 4opa aa to. Nlaom dejal. ' da jih tudi ljubi, toda oni ljubi-ti aptš, Bmt, bi domo' jo njo." " je rekel' mT, topej ptiv|i( tU vlteg ,, Kileee hiše . . .f1? , . . , . t "Jat pravim, da Je upritorjena ee naamehnivši «,- "taj nO spim, proti ttjemu prava goujt, in tvit temveč tamo aanjOm/l lisjak be motal biti, ako bo kotel "0a razumem, gre za ono žen- „bežotl vohunom republike." ÄJäT^Ä I "m kaj pravi,občina k tsm«JH U iT^^ f ^íü! 9i*°*i l "OWbia bo ukrenila, «la bo mo- 5 Ä m m ™ - *** I ti fl^1 'êwâtâ •'No, kdo je bila t" Kouri V^*-- " v bita I "Ne vem." t* AH je bila lepar ; ! "Bat** je odgovoril Maurice in je caničljivo namrdni! uatniei: < "Morda jo bila to žonsll ki joi ljubéek rm*tñ rm eedUuf» i i mf*yy.f ■1111 ;1 » iiiMiMiiNHiHNUMiHiMii.iMimiiiNiminiiumHmmiuiMiHMn m NAZNANILO IN VABILO. ' ' • ™ 11 i *» T; , T . "tj;» DRUŠTVO HOYA DOMOVINA- ST. «95, Pl. N. P. J, v Bridg ovillo, Fa., VELIKO VSSBUCO AU P1KN1K j v * ■.- ' ' • :y ' - "Tt ™ ''¿, Vabljeni to aajuljuilnijla vai Blovenrl ln ^lovskks it va« bllftnjs okolica Ia domsčl ia nHdgsrilla, Pa., da ss vdaleN teaa piknika, kstsrl as 'bo vHU v prostorih g. John Jerebs as prijatnsm selsneiti grldku v prosti naravi. Godba «ridas igrati vsasls i»o«k»inias talne ob PVVH popoldan is ho Igrala posno v noi. Za vaaatranako dobro poatroftbo bodli l prigrlaak sli pljašo ha «krhal veasllčnl odbor. . '■Ji Vstspalss je sama Ms SS msiks, |saska •• presas vMspat«e. - araistsk asasNss oh «. sri papsMaa. Torej prldlU vsi ni as zabavajte s nami das 4, julija v ZHdffsri««; Pa. VaW ODBOR. HiiiiHiimimuiiiimiiimiiiiiuiiHiMi HIWWniWllttHWWIIIHHWWWWWIHIHII I I I I I |l I MHIIHI I I jn' < ■■ ajprej 6s kažeta •a in 9B|Kkaoti al»4aJno«(i lieraalh igrsksv, potem nvvinsmii^sjt« na«I i Cê hočsts iavsatraH in meti rajfti varna, tan««ljv« In dehlšksnesas papilas, potem vsa nsvsblmo, I «U MililvA---nmÁM ■Miiáhn a kanul*ll«MÍk. ii¿ild»lfc lArinlli • te?" je vzkliknil, "lahtcvam, da se vi-" zopet." "Ni mogoče." M. "Naj ti bo že tamo enkrat, eno uro, eno minuto, eno sekundo." "Pravim Vam: ni mogoče." "Kakot" je vjfraial Maurice, "ali govorite resno, da Vas ne bom videl nikoli vožf "Nikoli/* je odvrnila neznanka kakor kak bolesten odmav. Pri tem ga je pogledala z ne ¿¡m nepopitaim kmagom. Videlo ja da ao ai mogla pop^unna ubraniti občutka, ki jo ja obšel. "Čujte," jo tpregovorila po kratkem molku, prekinjenim po . glukokom vtdihu, ki ga Mauriee ni mogel potlačiti. "Cujte, pri sczile m\ pri svoji časti, da bost.- I "Neka patrulja, lovsko obleko «arodne gardo, te je t pomočjo gesla utlhotapila v Tempi«. K sreči je oni, |ii je predstav I js I korfmrala, nagovoril jMafiskenž častnika z "gospo-Tako se je aam itdal, d« krami obrat aoknanke, te je to pet akril. Po mučni nefotovoati, ki ga je obšla, je mladi mož topot zavil proti svojemu domu V rue du Roule. Q > V Dospcvšega v rue Baint |Avoie je Maurice presenetila množina patrulj, ki so krožila po Templa «♦j . : v* rt Kaj ae je pripatHóf" ja vprašal narednika neke patrulje "Ali ne véate,** je narednik, "da ao boteH odveoH ia Lorln « glasim odgovoril v Templu gospo Kapet (tako so imenovali knaljloo rijo Antoinetto po mlprsvi k Jjestva) in vsa njeno talego *' "Na kak načinT" hi >< je aristokrat." "Vraga!" j« vtkliknil Maurice. "AH oo ujeli tarotnikef" Ob vosk dragih okolžčinth bi bU Mauriee ostal vas noč s patrioti, ki so tu v bližini II aa blscot n-pubiikl, toda tokrn« «iiaia-at« nI bila ljubeseo njegova edina aaisol. Za , .___ . to je nadaljeval avoja pot. Blear ímeU zaprte oči od trenotka, ko £ ^^ H pMkmá^ ^ M Vam povem, pa ki se mi ne tdi na- ni dotpAl H iMto It i» tam rat- P^no ; v»»v» ■ t1P# t 1 kropila." "Kajf AH k poéúHr9: '♦Ne; k tvoji Krollfi,^ - tvoji KmUlji " "Mari Imam fcako S(illljo|*. J "Poj4i oo, tvoje jagnje Je meu-da postalo ^pd^jk' ti ja pokatalo] scrks, tako da ai sedaj tmHž glavo, t-| MINI k t prtde m bo paatea0Pi CE MITE 1 ' j^Bafie 's^RÂJa^A^a^ ma «IM m y Píate FftflUfiH 1 AámilÁns INVtlTM HENRY if, DOMUlTT 4 COMPANY ilM AMO NOBENIH AGENTOV! sa admiesdsje U saiajeno. Te m hitro ..ddslo, .VI ishko Wits, k« p« ee hete rstpredsla,sa Us um t*.ooelo. Prvsau, ^^JPPff llf0J* i-*t* •• * SÖSTS OOTOVO TUDI INVESTIRAL« mm? M'iM WwÊL 1 «m I.ANOUAOE l!*VK8TOHP (»«TAHMI MT HENRY L. DOHEJtTY I OOMPAMV ' • ^ 1* fori Üraoi NCW TOM j S)i her« vssk# skvOMOsR "aoaSenJ" vee puUrA» lU pHlths sa vlaasaje dsaatja. • » » » • « i t t » t I I I « > l/l I . #« . IM I •« • . I • > . • »« «< » f I » I I • I < I I M • I I I » • I • t > ^B ' ff* ..ii/Kfafff^^gWIlg«V, " ^ÍTm 4$ ( I I ..«.<<>.. ' - L « t* • Mitiii ...>•..»... « I i I « • I kfuu ii MiMJktt' ai »> tipični. Tu ao Ttvi val aa M, ako troba aa bode SSSISHS ft^; 'K* peašaj iamjKlf nabal ala' ve prodaja aa maeoíao odplŠševas c 'Kadar ato aaaMejeéi kapt&i j^djtg t ■■i»<4bu masts ti «I priliko aa badašaost ia priaašal lapo obresti. . . t pfi Zavaruje* proti ozaju i* 4 dala tošne i ja poatipos^ Za aateEaails m ta tails 'lam ''f InjifrsM pHawai^ asjSft NOVOSTI 6002 StCWr Arc ípj. ju WlraJkaRgi CHapelsujif Ohio Telefon Princeton I »IM MI If MMM1 te i i i lift èi I t . "•./ -<':•'.ït'.V i vif-,í S j 1000 kron xa potreben J&aqgW a dsio la yy jy jw la Imsmo, in bi post awl, ataéi srčno oslabelost A sti vsaj la k ko tMpeftna aÉÉ pojsèi. V tem lia iiiiiiiétiiiiiilMMl ; I Jrt im Ii........... I * «Iiifi II 1,1 m lil I'll I|.I tTlIIW Dajva ljudstvu prava, «ojo, latoligenca naj aa ja dalavee enakovrsdaa idtupno dalo «otovo lil narodu napaka, ki pa fr in uffonabljaija. COLUMBIA ta apodnjl kapen Zdravniški nwvetL Pife vrb. «dravnik F. J. (Nadaljevanje.) Pred nekaj dnevi sta prišla «a maj urad dva mlada jenta. Oba ata toüla, da'fh boH želodec. Čutila ata as n^PJ; «aasu oeiavee pomenejra r«vc-aébno ih) jedi, niata torta aiaetl Ker pa nima doatops v do jedi. glava je Mla tsgta lit V ¿plošnein ata se pcAstfla In bree prave korajle. bolnika aem preiskai prt _prej-injern obisku in diagmwjlral ba-lesen na jetrih, /etra kla. kar ae je »Poamdoa jo potrkavsnja. Svetovni mu, naj ae en teden poeti atfa naj večinoma mleko in sav«tja Ir aem te rt ja kako mofiaato jed. Dal aem mu tablete sa jetra, ia na v treh dneh, pri drugam obiska aa jt po¿utU bolje. Pripeljal js s ss-M prijstelja, ki "ima lato "bo-lesen, kot ae je IsraaiL Bolehal je aa ielodeu Še nad meaaa dal« Pri preiskavi prijatelja som naftel. 4a Ima povečano* srast da ima valed slabega srca obenem povečana jetra, ker kri, valed gígbsga krvotoka, ssstaja v g jih, Simptome je torej imel skoro I-sla kot prvi bolnik, pa vaadar drugačno bolezen. Rabil ja tarrj drugačna sdrsvlla. " " - To ml da povod, da fnkrst trditev, katero ... sal «e v poprejšnjih člankihf #1 lelodee največkrat . obdotfsa Ia boli ieladae aH lecen v slučajev kje d Želodčne t ulje «Jastifc (pri 'atarejWh liudahl edini kronilnl Pri kronlčdh . včasih kronično le mrene, pnlfc ta le ja pa leiadaa a* »lan, si sna sam ^ bljuvanjem, to takaavaalh bolean! pride vdati valed oslabelega srca. jetra nI aH boljša* post na jedi In aiaatl fea aa in pa dobra doze grenka tokega drugkga ja v besnlee In tam popiva. Nato dne dame Ia kafeaeltete. obdarjena a najrazličnejšimi naalovi teorijo "narod". Vrne drugo ja nssavadaa ljudska maaa. Naj stopi delavec v okrašene dvorane, kjel jc abran "narod" in doü-vel bo. da ga bodo lakaji pri prvih vratih obrnili, češ "ti ne epa-daš aem." Xakor si goepoda za feil imztmdane sabavc, /tako si ss4sii delavec poštsnegs razve- PROSVETA HAZMAJTCLO Cenjena društva v Cbiesgu, sedaj je čaa, da ai preakrbite dvorano sa jeaenake in zimske veseHae. Narodna dvorana vam je sedaj na razpolago. Pridite in jo vas*: mite v najem. Se priporoma Andrej gpolar, 1802 So. Raeine M-Chlcago, IA "boljfte kroge" mara zahajati v Delavstvo pijan4uje, kar inteligenca, ki hoče rešiti svat ia neamalp ne «uti v delaven sebi enakega llaveka, ker ga ao odvrača s Uafcasaijo od ta strasti, ker «a hddjo&uje is avo-jfli vrat ter ga a tem naravnan poganja v sakotna« pivnice. "Delavce ja suror" mu gospoda. Kdo ja varok temu! Ka so na!; dedje tManUi graj " kom - tetattgantom,' so svoja previsa ia a uporom • rova silo. Danaa iskorKBa talizem — delavna slojs. delavna na susorajo ničesar, notspef tent; ako bo^f doaa# fina p**^ dabiae Ia vat vo In aa Domenilo m| nsr^nrftdno očita varok Podlvj "" M NAPREDEK. _______ "Prosveta' pOa sa ljudstva. Ako ao atriajai mi idejami, podpiraj oglašajo v ProsvetL — V imam vse blaga sa vaskdaaja pa* trebi^inc po zmemi cenL ; AVTOV . FITZGERALD, H. DOMOVI j * ia Hriusoviiie j« ittevaa lik« «te voatjjo fre jtoleaaloi ia ", «m. -'Mm drbtilo toliko ai aalagla. «e lik ne uporablja dmirth sred* teh alu^sjsv ja «laridno, da ^, lelodee ni vedna ena ln 1-bolesen Iu tudi tiaa bi Ista 1 vila ne bodo vedao pamaga-Preiskava ln naovet adrsvnl-js v mnogih altUajlh odloči- Morala. r t£ov<*ko livijenje obstoji na principih ln sakonlh, TI nsrsv-nI sskoril dsjejo ¿lovuku smer ss M vi jen je. Naj^aineJU naravni , sgkon Je pa marala, Kij Je mo-ralaf Jldrav rusum narekuje Človeku dajanja, ki ao v njegovo dobro, ln če človek dela po rastttnu, is-vidu je tudi zakon o morali. IM-jančc\1inje Ispodjsda sdravje. ruši naravno, pravo arečo; neti ravnoNl krita druMbnl red. vndi Človeštvu v propaet fal UffonaA)-ljs ««Iravje; če torej pomialimn da ao ta dejanja n člov<<štvo Škod ji vn ae blnjnj«-mat««d obaojali tu kot irmdke nekultiamoati kot iHHtlediee vojne in nasajen J. <) 1 alalH-an T«h)a, tewu ni tako* J» «In« temu alti leM višje — v kro tfili kateri JMKO^S^kJnO^O^FO ÂÏVTLJFiJBÎMflÂs "Vi In jas smo mosajlk dalav-, "Svljaaje ae el," pravi Forbea. da primerjati mosajku. Posameini doli ao majhni, ampak ko js vea moaajik sestavljen v krasno obliko sli skrivnostno sliko ja taelej odvisno aeetaviteljs, ki ja asatavil vaak mali košček pravilno aH nepravilno." Zdravila ao tndl mosa jik. Ako ao zmesi pravilno labrs ne, je celota nekaj dohtaga kot naprlmer Trinerjevo grenko vino. Ako je nepravilno saatavljons '«iea, je vm atvsr ničvredna kot veliko Trinerjevem grenkem vinu podobnih sdravil. Popolnoat Tri nerjevega srenkega vina ac je do-»« Kla po dolgih leti pravega itu liranje, hrcaštevtlnlh paahulenj nt truda v preiakušnjak. Sestavi ne caa