Št. 82. V Gorici, dne 14. oktobra 1898. Tečstj XXVIII. Izhaja dvakrat na teden v Štirih tedanjih, in sher; vsak torek jn petek, /jutranje izdanje opoldne, večerno izdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z gospodarskim Listom« in s kako drago uredniško izredno prilogo vred po pošti prejemoma ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto ....... gld. 6-— pol leta........» 3— četrt leta.......» 1-50 Posamične številke'stanejo 6 kr.» ,,.. . •„,,,.,, Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki u!*<'f štv. 0 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. OabrsCek vsak dan cd S. ure zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa od '.i. do Ji. ure. Na naročilu brez doposltme naročnine ne ne oziramo. „PKIM0REC" izhaja neodvisno od «SoČe» trikrat mesečno in stane vse leto gld. 1*20. i Soča* in i Primorec* se prodajata" v*tforl6i v*to-bakarni S<;hwarz v Šolski ulici in Jellersitz \ Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu detla Caserma in Pipan v ulic* Ponte della Fabbra. (Večerno izdanje). Uredništvo in odprarolStvo se nahaja v Gosposki ulici št 9 v Gorici v H. nadch*. zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11. do 12. ure predpoldne. »opisi naj se pošiljajo le uredniStvn. Naročnina, reklamacije in druge redi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvu. v ¦ J Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo. ______ Oglasi in poslanice se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 8-krat G kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večjo črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. »Gorigka Tiskarna« A. Gahršcek tiska in zalaga razoi .boco» in crrimorea» ša „Slovausko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do G pol ter jstano vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici« se računijo po 20 kr. potit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, Bog: in narod! «Gor. Tiskarna A. Gabržčck (odgov. Iv. Meijavec) tiska in zal. ,iti- \. Matija. Pod takim zaglavjem ji« priobčil tržaški .Mali i no" v ponedeljek prav obširen i'la-tick, ki je laku zanimiv pojav, da ga ne moremo prezreti. - Med evropskimi narodi go-!<>v(j ni bolj barahskegu časopisja, kakor je italijansko na Primorskem in v Dalmaciji. To presega v nesramnosti in !ažn;ivosli, v obrekovanju in natolcevanju, najnev<-rjetni-o mero trajno propalcga potepuh.irslva, katero že lavno ne pozna več najprimitivnejših znakov ratna in po-tcno.sli. ,Pensi«*ro Slavo* je začel i/bajati v francoščini edino radi tega, ker je izdaja-,!i, suer \»-lik ča^ilce Dantejevega jezika in , Mid.i, koliečtio vendarle dospel do /alost-!.. ,'a prepričanja, da italijansko (jmtstvo ima \ za in !i .:a;e:jeni s;(d. :V;i"i:,i mor-jo l>i?i zadovoljni .'. \>pt bom. M!.:!'.;a plemettskvi — odio di raz/.a — (nam- Rc»»« It ta»«v KriitKMvih. ANT.LKŠKI SPISAL LUDVIK WALLACE PoMov. Pddravaki. (DruK' zvez»• k). (DjJJoj. PETA KNJIGA. Vsa oprava se je odbijala na mramor-- je doznaio. da ubijalec cesarice je bil l/ah m se je pojavljala vsled lega mrž-nja pluli ital. narodu, tedaj smo mi J.ahi odgovarjali, da ves naiod ne more bili odgovoren za zločin posamečnika. Slovenski narod zdaj z i-lo praviro pravi, da ves narod ne more bili odgovoren za čine posa-mičnikov. (» vzrokih izgretlov govori dalje, da so bili dvojni, namreč umor cesarice in vsled posebnih razmer nastala mr/.nja proti Italijanom. Kako je naslala ta mržnja, jiripoveduje bifsiveno tako-ie: Dandanes je Italijanom obče priljubljen izrek : l a t: i sla v o (molči Slovan !), kakor daje ta beseda za sra m o v a n j e; taci s ; a v o : kakor da bi biia sramota, biti sin >ga plemena ': In po ulicah in Irgdi se razlega ta li-.-eda, v»ako uro, vsako minuto, v.a tiso-" m tisoče krat, in pridajajo se jej vsi pomeni zasmehovanja, zaničevanja, zas-ramovaira. Obiej ji.- dvorano naokrog, enkrat, dvakrat, naposled se ;e jei vznemirjali. Čemu Iras tako odlaša V... Ugledov al si je znovič podobe v tlaku, toda sedaj st: mu niso videl"; \eč tako zale. Obstal je vsaki hip ter poslušal sele.-d korakov. Toda nič in nič!... Še le suhi j ga je jela ta tišina vznemirjati. Odganjal je od sebe nemir in ne-zaupnost, toda ti občutki so se neprestano vračali. Iras si bržkone barva svoje obrvi, ali pa nemara vpleta bisere v svoje krasne lase. Tolažil se je, da čim dalje čaka na njo, tem zalša se prikaže njegovim očem ter se pomirjal s to mislijo. Da si prikrajša čas, je vzel v roke jeden svetilnik ter ga jel pozorno ogledovati. Bilo je to zares umetno delo. Na bronastem vznožju, predstavljajočem oltar, je stala ženska, zažigajoča darove. Ta podoba je bila kaj mično izrezana; krona palmovih listov nad njeno glavo pa je držala pet zlatih svečnikov. Po ogledanju tega umetnega dela je Ben-Hur neprestano napenjal sluh, hoteč zaslišali tudi najmanjši Sum. Toda palača je bila gluha kakor grob. Kaj, ko bi se bila pripetila kaka pomota? Ne! To ni mogoče,.. Fantina je bila poslala Egipčanka, a to poslopje je bilo bre-zidvomno palača Ildernee. Med tem se je (,Matlino" je tu očividno resnico še umehčal, ker je psovko ščavo zamenil za s I »v ti!) Naši italijanski otroci se nauče ta izrek s prvimi črkami alfabeta, in oni vedd, da je I o psovka, žaljen je; in kedar se razjeze na služabnico, na služabnika itd., tedaj poskočijo na noge in zabrusijo v obraz oni: slava, slavo (bolje: stava, ščavo!) — In BM." vpraša: Ali je to lepi'), plemenito, vspod-budnor! (— zares: na Bčast" je to laiki kulturi! ) ,M,« opravičuje Italijane, češ, da tako so se naučili in tako znajo, ne da bi pri tem ozbiljneje mislili, ne da bi pomislili, da Slovan je ime naroda, ki je enak vsem drugim, še več, ki je bogat na čednostih, katere so drugi -~ nekdaj že veliki iu slavni — morda že zgubili ali jih stanovitno zgubljajo, — in da Slovan je dvigni! zastavo, na kateri stojita zapisani dve besedi: mir ¦— delo: delo, ki je podlaga sreči vseh narodov. Te besede naj bi si I/ahi zapisali za uho ! ¦ *• Na to preide *«!." na dve znameniti osebi slovanskega rodu in misljer.ja, kateri mora visoko čislali vsak Itdijan. Ves svet tiči v orožju; oboroženi mir požira milijarde, uničuje blagostanje vseh narodov : ves svet zdihuje pod težo militarizma in gleda s strahom v prihodnost, ako se bo to še nadaljevalo. Ali čuj glas od severja, ki kliče: »Razorožile se, razorožimo se!" hi ta glas je tako mogočen, da ga čujejo vse kronane glavo, ki odgovarjajo: „Da, da mir! Mir, ker le v njeni je iskati zmagoslavja pravemu napredku!" -Klic velikega Slovana je vzročil čudežno gibanje, in v kratkem morda bo raz-oroženje dovršen čin in ves civilizovani svet bo pel slavo in hvalo carju Nikolaju II.! Mladi napolski princ je na? ,1 na Ce-linju divno f 1 v e I k o, katero je resadil na vrl krasne Italije, da jo kedaj ponudi svojim narodom: - svojim narodom, ki so omamljeni vsled razkošnega duha M a rge r i le. To dvetko s Črnegorc so italijanski narodi pozdravljali z radostjo in oduševljenosljo. In klicali so: vspomnil, na kak lajnojstni način so se odprla pred njim in zaprla za njim vrata, ko je prestopil (a prag. „Pojdem pogledat", je zašopetal. Stopal je lahno, a vendar je odmev njegovih korakov, odmevajoč po dvorani, napolnil ga s čudnim strahom. Stresel je vrata, toda rimski zapah jih je močno držal. Stresel jih je enkrat, dvakrat, trikrat, toda močni podvoji se niso niti ganili. Kri mu je šinila v glavo. Stal je, ne znajoč, kaj mu je počili. Torej so ga zvabili semkaj nalašč?... Kdo v Anlljohiji bi imel vzrok mu škodovati? Messala. A ta palača Ildernee? V predveži jo videl zares Egipt, v mramor-natem slavoloku Atene, toda tu, v natriumu", je bil Rim. Vse naokrog je tudi kazalo, da je lastnik bil Rimljan. Grič, na katerem je stala palača, se je res nahajal v sredini mesta in takšen kraj ni bil dobro izbran za izvršitev nekakoršnega nasilja; toda uprav v tem je Ben-Hur spozna! znorelo, izzivajočo predrznost svojega sovražnika. V tem hipu se mu je zali »atrium1' z vso svojo gizdo zdel kot nekaka gnusna past. Misel, da je zašel v mrežo, ga je delala besnega. Na desni in leve strani te dvorane je bilo nekoliko dverij, drgetih bržkone v spal- „Salve, o bella slav a, piena 1' anima di letizia — salve o vezzosa cho sarai la contimiatrico deli'opera di Marghoritn di Savoia, che siederai sul di lei trono, che di-verrai sovrana e madre nostra. Evviva la bella rosa del Montenegro, evviva 1 a slava nostra r o g i n a !M Ime Jelene Črnogorske je danes v srcu in na ustnicah Italijanov; danes princosinjn, jutri kraljica in mati kraljeva, v njo so vprla čustva vse Italije, v njo sta vi j a naša sosednja zaveznica vse svoje n a d e za prihodnosti (— Za to smo Slovani torej vendarle dobri! Vladarske stolčke, ki se majajo, mora podpreti slovanska kri!) * ¦ Na le dve osebi v slovanskem svetu opazarja ^M." Italijane, in jih opominja, naj pomislijo na to, ko hote grditi slovansko ime, naj pomislijo, da grde ob enem vso Italijo, kateri blatijo najdražji zaklad — h o d o č o s 1 o v a n s k o kraljico! Dalje svetuje BM.% naj bi začeli Italijani proučavati slovansko zgodo/ino, da bi spoznali Slovane, kakoršni so v resnici l Res je sicer, pravi „M.\ da Slovence v tržaški okolici ni zamenjati s pravimi Slovani (!!); oni so So jako priprosli in surovi (rudi e primilivi), toda o n i s o d o m a-Čini tržaške občine. Kaj je torej naloga onih, ki imajo v rokah mestne vajeti ? Ali morda ono, da uče zaničevali le svoje brale, ker niso dosegli one stopnje omike, katero bi morali imeli? —¦ Ali pa morda ono, da bi dognali, s k a-košno vse drugačno mero seje postopalo s Slovenci nasproti drugim davkoplačevalcem. (Ta izjava laškega lista je vredna, da si jo zapomnimo!) Na to prijema takozvane laške liberalce in progresiste, češ: vi ste očetje in vaša je dolžnost, da enako skrbite za vse otroke, torej tudi za Slovence! Vi sle krivi, ako so Slovenci v okolici zaostali na lestvici omike, zakaj se ne držite reka: „P o j d i t e in učite vse narode! V obče pa, pravi BM.", mi Italijani moramo lepo ravnati s Slovenci, naj si jih sma- nice. Ben-IIur jih je po vrsti skušal odpreti, toda zaman. Zamogel je zares razbijali ter klicati na pomoč, toda za to je bil prepo-nosen. Naposled je razvide!, da ga semkaj niso zaprli za to, da bi mu dovolili kar tako oditi. V sedel se je na jeden naslonjač ter si prizadeval, premisliti hladnokrvno svoj položaj. Bil je jetnik — o tem ni bilo več dvoma, toda čegav? Sicer pa iz kakega namena so ga zaprli?... Kaj ko bi bilo to Messalovo delo?... Ozre se okrog. Ne manjka mu sredstev za branbo; vsak stol, vsak svečnik, vse, karkoli se da vzeti v roke, more mu služili za odvrnitev napada. Dii, toda tiče more včasih z gladom v zlatih kletkah-... Ne, on se ne da lakofczIepa spraviti s sveta. Bron in mramor rnu poslu-žita pri prekobalenju vrat, močan je, a obup inabesnota podvojita njegove moči. Messala ni mogel semkaj priti. On itak nikdar več ne bo hodil, kajti pohabljenec je, kaker Simonides. Vsekako pa je znaPpod, kupili zdrave noge in krepke roke;*, Ha! naj pridejo njegovi najemniki, on bo znal poskusili se ž njimi, on, prvi borilec na vsem vzhodu, da, celo v Rimu!.*. tramo že za brate ali le za goste, če nočemo, da nam bodo vračali »šilo za ognjilo", kakor je podobno dejal veliki knez ruski Vladimir v svoji politiški oporoki. Lahoneke pa ,M." opozarja, da Slovenci so bili Lahom vedno prijatelji. Ko so bili prišli v Italijo, so jih prvotni stanovalci sprva sovražili, pozneje pa so jih prav radi imeli. Takd n. pr. se je zgodilo 11. julija 1419. v pisarni notarja Marcus Serafino, fi-lius Serafini, civis et nob., da je mesto Čedad podelilo Slovencem: »oninia f o r t il i t i a et bona sua quae sunt.sub suo d o m i n i o", obljubovaje jim : »o m n e auxilium, consilium et favcrem, i n t r o i tu m et.... ex\t u min 1 o c i s e t p e r 1 o c a sua." Tržačanje so ponosni na svoje italijan-stvo, zagotavlja »M.\ in s svetim spoštovanjem gledajo na italijansko slavce, poosebljeno v Danteju, Petrarku, Ariontu, Tassu, Man-zoniju itd., in prav radi tega globoko obžalujejo nastale napete razmere med Slovenci in Italijani. — Tudi »M.* jih obžaluje, ali upa za trdno, da pridejo kmalu mirnejši časi, v katerih bo mogel Trst bolje napredovati in doseči največje blagostanje. Daljše komentarje prepuščamo čitateljem. DOPISI. las Devina. — Gotovo Vam je znana izguba, katera je zadela nas Devince. Naš velespoštovani in preljubljeni župan, g. Ples, vzdiha zdaj v tržaški ječi. Ta grozna novica je zadela nas kot strela z jasnega. Ne bomo Vam opisovali mučnega prizoru, ko so ga peljali v Tržič, • da se ga dene v zapor, dokler ga ne odvedejo z vlakom v Trst. Prvo noč po tej brilla izgubi niti spati nismo mogli in marsikatero oko se ja solzilo. Zdaj pa najnovejše: Na brzojavko g. župana okr. glavarstvu, da je aretovan, je došel od glavarstva nalog, da ima županske posle prevzeti podžupan, dokler je g. župan v preiskavi. A kaj store naši zagrizeni sovražniki? Grajski oskrbnik Negrin, grajski lovec Bik sne r in ekstajnik Legiša osnujejo triumvirat. Hiapec Biksner teče brzih nog v Gradišče ter zahteva od g. glavarja, da se časom preiskave g. Plesa prenese občinska pisarnica v Negrinove prostore v grad, ekstajnik lahon Legiša naj bi postal zopet tajnikom, a Biksner bo rnemK oisaraico pometal. Drzno čelo imajo. L;kmer pride v občinsko pisarnico in zahteva od g. podžupana, da se ima pisarnica nemudoma prenesti v grad. Toda mi Devincf smo prepričani, da' za vselej ostane županstvo v poštenih narodnih rokah in ne v pesteh tujcev. Toliko v naglici. m razne novice. Zopet zaplemba. — Današnje zjutranje izdanje je bilo zaplenjeno in sicer radi sestavka: »Zakaj zapirajo naše ljudi", v katerem so povedali par besed c gosp. nadkomisarju — Princ i ču!! — V sestavku »K položaju" pa so vzeli 3 vrste, v katerih smo razložili, kje tiči vzrok zadnjim izgredom. Proti zaplembi podamo utok. Vstal je ter znovič potresel vrata. Zaman. Enkrat je poskusil celo klicati. Odgovarjal mu je samo odmev. Pozvavši na pomoč vso svojo mrzlo kri, je sklenil, še počakati nekaj časa, predno si izmisli načrt bega. V podobnih okoliščinah pridrvi v našo dušo nemir nalik morju s penastimi valovi, pa zopet odplava ter pusti prostor nadeji. Naposled, po dolgi notranji borbi, o kateri bi sam ne vedel povedati, kako dolgo je trajala, se je prepričal, da. se je vse to zgodilo slučajno, ali tudi po pomoti. Ni mogoče, da v palači nihče ne bi stanoval. Da-siravno bi tudi lastnik ne bil navzoč, jo je moral vendar nekdo imeti na skrbi in v takem slučaju on tudi pride, prej ali poznej, toda pride gotovo predno napoči noč. Torej potrpljenje I .> Pomirivši se s tem premišljevanjem, je , čakal dalje. • Preteklo je znovič pol ure, akoravno se je Ben-Huru zdel ta čas značno daljši, kar se velika vrata zopet cdprd, znovič f nko tiho in tajnostno. kakor poprej njemu. Juda je sedel uprav na drugem koncu dvorane, ko začuje odmev korakov. »Naposled pride", si je mislil ter se svobodneje oddahnil. Toda koraki prišleca so bili težki, dobro je razločeval stopanje debelih oprtnk. Ker pa Današnja obravnava o zaplembi »Soče«. — Danes od 11 V« do 123/4 seje vršila obravnava o našem utoku proti zaplembi .Soče" št. 76. z dne 23. sept. zaradi člankov »Po izgredih" in ,,V BatujahS — Predsedoval je deželnosodni svetnik g. Z 6r-rer, ki je gladko vodil razpravo v dosti lepi slovenščini. Napaka, ki je Hla vzročila odpor z naše strani, je torej popravljena. Po obširnem govoru zastopnika lista g. Gabrščeka se je sodni dvor še bolj obširno posvetoval — in konec je bil ta; d a je zrušil zaplembo obeh člankov in ugodit utoku povsem v zmislu izvajanj g. G. — To je b e 1 a vrana na našem sodnem polju! Več prihodnjič. Duhovskc prcmcaiUe. — Č. g. Štefan Kodrmac gre iz Gorenje Trebuše za kaplana v Komen, na njegovo mesto • tfide e. g. Anton Plesničar kapelan v Podmelcu; č. g. Kristijan Štibilj, kapelan v Volčah, gre za ku-rala v Novake; č. g. Evgen Jordan gre za vikarija v Tapogliano; č. g. Maksimilijan de Pelca za vikarja v Brumo: č. g. Stacul Ka rol v Brumi je imenovan župnikom v Ajello, Č. g. Maghet Karol gre iz Blijane za kaplana v Ločnik, Novo nastavljeni so č. g. Pcternel Henrik za kaplana v Biljah; Gerbee Anton za kaplana v Volčah in Knavs Valentin za kaplana v Podmelcu. Premem be v užltcljstvu na Goriškem. — G. Tomaž L u k a n č i č, učitel j-vodi -telj na enorazredniei v Gorenjempolju je imenovan učiteljem-voditeljem enorazrednice v Gabrijah pri Mirnu. G. Franc G olj a, učitelj v Podlaki, gre kot učitelj - voditelj v Plave; g, Josip U r b a n č i č, začasni učitelj pri Vo-glarjih na enako mesto v Gorenjopolje, g. Ivan Vuga, začasni učitelj, iz Vedrijtuia v Rihemberg. Službe so dobili naslednji izprašani kandidatjegg.: Rihard Gorjup v Kaki, Anton Kutin v Dornbergu, Anton Alfonz V o d o p i v e c pri Voglarjih, Franc Mer m o-Ija v Podlaki, Rudolf Kumar v Mirnem, Moric B e n č i č v Vedrijan, Franc M e r 1 j a k v Batu j ah — vsi kot začasni učitelji lil. plačilne vrste, Gdčne: Jožefa Jug, učiteljica v Mirnu, je stopila v pokoj; Ida Kavčič, učiteljica v Križu, je dobila podueiteljsko mesto na slov. mestni šoli v Gorici; Milena Prem rov, učiteljica v Štandrežu, ima dopust, nadomestuje jo Ljudmila Prem rov: Ljudmila Koma c, učiteljica v Dornbergu. je dobila enako službo v Crničah; Rozalija Bizjak, izprašana učiteljska kandidaliuja, je nameščena v Ajdovščini; Ernesta Skočil* v Lokavcu; gospa Marija Jeglič, vdova Geiger, vOseku; gdčne: Ana Jug, učiteljica v Rihembergu, na enako mesto v Gerovo, Frančiška Krajnik, učiteljica v Podmelcu na enako mesio v Kozani. Laške lopovščine. — Italijanski po-melač Francovich je bil slovenskemu trgovcu in peku K. D. na Kornu že celo vrsto let dolžan nekaj nad 10 gld. Tisti leden, ko so cesarico prepeljali na Dunaj, je govoril po-metač z gosp. D. v njegovi prodajalnici. V pogovoru je vprašal g. D. med drugim Italijana: Kaj bi Italijani počeli, ako bi udrli Slovenci v Gorico? Italijan je rekel: E, kaj, jaz ne storim nič zalega nikomur, in se torej nikogar ne bojim. Potem pa je odšel. Drugi dan se je vrnil ter začel dražiti g. D. v prodajalnici; vedno pa mu je ponavljal, da mu ne dopadejo be sede, katere mu je rekel D. prejšnji dan. G. D. se je razgrel, in ker Italijan ni odnehal, ga je zapodi! iz prodajalnice. Kaj se zgodi potem ? Cez dobro uro je že nekdo prinesel vrniti dolg Franco-viehev, le ta pa je šel na redarstvo ter zatožil tam g. D. so mu pozlačeni stebri zakrivali one d veri, je stopil torej nekoliko korakov naprej ter se naslonil na jednega izmed njih. Takrat je začul debele moške glasove; jeden izmed njih je bil posebno oster, votlodoneč in hripav. Besed ni razumel, ker so se razgo-varjali v tujem mu jeziku. Sedaj ju je mogel razločno zagledal'-Bila sta to dva krepko vzraslu možakarja; zlasti jeden je bil nenavadno zaraščen. Oba sta bila oblečena v kratke tunike ter nista izgledala za lastnika te palače, niti sta bila sužnja. Zdelo se je, da vse, kar se nahaja tukaj, vzbuja v njima začudenje; vstavila sta se vsaki hip ter se radovedno ozirala naokrog. Njuna unanjost je bila preprosta ter se je čudno vjemala s tem, kar ju je obko-ljevalo. Toda samozavest, s kakoršno sta prišla semkaj, je jasno kazala, da sta vedela, po kaj prihajata. G- sno se razgovarjajoča ter mahajoča z rokami, sta se približala stebru, za katerim je stal Ben-Hur. Ko sta stala povsem na solnčni svetlobi, je Juda spoznal v jednem izmed nju Sak-sonca, včerajšnega zmagovalca v borbi s pestmi. Zroč sedaj na to živalsko lice, na katero so divje strasti vtisnile" svoj pečat ter borbe v cirku zapisale svoj sled v brazgotinah in praskah; zroč na te mišičaste roke in krepke rame, je Ben-Hur rirhote začutil Drugi dan, v soboto, na dan pogreba cesarice, je bil klican g. D. na redarstvo po-poludne ob 4. uri. Šel je in povedal resnico, kaj je bilo. lzprašujoči komisar pa mu je rekel", da je Francovich drugače pripovedoval. G. D. je odšel in potem sta imela v kratkem priti vkupno s Francovichem na redarstvo. Prišla sta in tam se je skazala nedolžnost g. D. Vprašali so Francovšcha, zakaj je govoril on drugače, tako, kakor da bi bil g. D. ščuval in govoril proti Italijanom, na kar je izjavil, da so ga drugi k temu napeljali. To dejstvo nam kaže, kako delajo Italijani s Slovenci, in kako so pm hvaležni za dobrohotnosti. Pa to je značilno! Kaka laška baraba, podpihana od drugih, sliši par nesed, katere je mogoče obrniti, — in ta laška fakinaža je prava mojsterica v obračanju in zavijanju — pa leti na redarstvo to povedat; glejte tukaj je neki človek, ki je nevaren, govoril ali storil je tako in tako. Res modre glave na rudarstvu proti Slovencem, takoj kaj ukrenejo ! Saj smo gg. čitateljem pred kratkim naznanili, kaj so napravili z Lov išče ko m, ki je »Sočo" čital in kaj z Rejo, ki je rekel, da Gorica ni na italijanski zemlji ter je brcnil italijanskemu prodajalcu čebulo pod »štant*. Zaprli so obedva, povedali jima niso nič, kaj in kako m v istini še danes ne vesta moža, zakaj sta bila v luknji. In pri obeh se je zgodilo to v s 1 e d ovadbe od strani Italijanov! G. I), bi se bilo menda tudi skoro tako godilo! Naše redarstvo kaže strašno veliko skrb nasproti Slovencem, naravnost iieumevno pa je nam, kako morejo gospodje na rudarstvu, v takih dnevi U, kot so bili takrat, človeka, ki ni še nič hudega storil, ki je že toliko let v Gorici, čislan trgovec, tirati k sebi, kakor da bi bil, kdo ve kaj storil, in to na ovadbo umazanega furlanskega pometača! Gospoda n.ij pomislijo, kaj delajo; že ta 3 navedena dejstvu kažejo, da m orani o proti takemu pošto p a n j u p r o t e s-t o v a t i. Kam pridemo, če se bo z ljudmi tako delalo. Po tem načelu bi človek še govorili ne smel, ne na ulici, ne v kakem javnem prostoru, ker ni nikjer varen, da ga ne tuje kaka laška baraba, katera bi pohitela na slavno redarstvo, tožit ga. Vzemimo, da bi bit o n i t r g o v e c g. D. — Italija n. pa bi bil šel kak S I o-venec lagat o njem na redarstvo v jednakem smislu , z vso p r e v i d n o s t j o bi se bila vršila preiskava, predno bi bil dotičnik poklican na redarstvo. Ali s Slovencem je drugače! »Ščavo" je »ščavo" in pojma: V.aHian in »ščavo8 imata svoje priznanje, kakor je pozna poulična fakinaža, v istem smislu tudi tam, kjer bi ga ne smela imeti. Gospoda, tako je! In potem se govori o hujskanju, katero vzročajo Slovenci? Ali ne more tako postopanje od strani oblastij obuditi ogorčenja, ali ni tako postopanje kar naravnost naperjeno proti blagemu čutu našega naroda in na tak in jednak način si oblasti ne pridobivajo simpatij, ampak antipatije med prebivalstvom, dočim bi morale iskati prve! In Če se kaj zgodi ? Kdo je vedno vsega kriv? Resnici na ljubo moramo reči, da je Francovich slišal na redarstvu, kar mu gre, ali prvotno postopanje je tako, da je vredno hude obsodbe, trepet, ki mu je preletel po telesu. Prevzela ga je doslej neznana bojazen. Že nagon sam mu je razodel, da pojavljenje tega človeka na tem prostoru ni bil nikak slučaj. Prišel je naravnost radi tega, da ga tu umori. Ben-Hur je obrnil nemiren pogled na Saksončevega tovariša. Bil je to črnooki in Črnolasi mladenič, razodevajoče razločno židovski tip. Juda je tudi zapazil, da sta oba imela opravo, kakoršno so ljudje te vrste bili navajeni nosili pri borbah na pozorišču, Povzevši vse skupaj, je razumel, radi česa so ga po zvijači '/vabi*? v to sijajno palačo. Daleč od prijateljev in "sake človeške pomočil bi imel neč:nno poginiti; ta sijajni »atrium* bi imel biti . -gov . rob. 'e znajoč, kaj mu je početi, je gledal sedaj jednega, pa zopet drugega borilca in pred očmi njegove duše se mu je premikala v najdrobnejših podrobnostih vsa njegova minulost. Z mrzlo krvjo, katera se pojavi večkrat v trenutku nevarnosti, si je ogledal te slike ter videl kakor pri luči bliskavice, da vhaja sedaj v življenje povsem novo, ki se močno razlikuje od nekdanjega. Doslej je bil žrtva napasti in nasilja — sedaj pa je moral sam postati napadnik. Še le. včeraj je jeden — največji izmed njegovih sovražnikov .—• padel kot žrtev njegovega sovraživa... Ali mnr naj odstopi pred drugimi?...' Toda, kaj hočemo! VPrimorjuplavamo naprej v sistemu, naperjenim proti Slovencem i Niti stanovanja nam ne privoščijo, — Nekdo nam piše: »Mesec je že pretekel, odkar iščem stanovanje v mestu, toda zaman. Ker mi je bilo nemogoče vdobiti je pri kakem s-lovenskern gospodarju, obrnil sem se do Laha, misleč si, da vendar ne grešim, ako to storim. Toda Bog me je kaznoval, ker Lah mi stanovanja ni privoščil. Pogodila sva se že bila, samo glavna oseba moje družine je manjkala, da si ogleda novo stanovanje. Toda glej prevaro. Ko je dotičnik spoznal v meni Slovenca, mu je bilo žal, da mi je obljubil stanovanje, kar sem sodil po tem, ko je drugi dan mojo mater odslovil z opombo, da je stanovanje že oddano. Ako pa greš danes mimo, vidiš še vedno listek pribit na vratih, kar pomeni, da je stanovanje še znii-rom prazno. Žalostno je, ako moraš kaj takega doživeti. Toda, ker smo takim in enakim dogodkom že vajeni, vtaknemo tudi to potrpežljivo v malho. Še naše dece niso hoteli pod streho, ti m manj jo privoščijo nam. kateri smo jih prisilili in delali na to, da jim morajo preskrbeti streho v kratkem in to v njih veliko žalost in nam v tolažilo, da je še pravica na svetu. Zato pa se maščujejo .sedaj nad naiui. In kako se maščujejo. Zadostuj tedaj, ako pripomnim še h gornjemu dogodku, da je oni hišni gospodar sin slovenske matere, ter da je njegov oče kramaril po naši okolici in se tako postavil na visoko stopinjo trgovine, edino le s slovenskimi nov-c i, katere pa nam sedaj tako obrestouosuo vrača ; spet žalostna resnica pa je, tla ravno tega gospoda še zmirom podpiramo m i tu v mestu in v bližnjem S., kjer ima svojo pro-dajalnico, da si tako množi premoženje on, med tem ko naše trgovine hirajo. V plačilu za to našo »plemenitost" dobivamo enake zalivale kakor se je umni pripetila. Du bi se vendar enkrat spametovali !* Javen .shod sklicuje na dan 10. t. m, g. dr. Henrik Turna v Mi s lečah. Dnevni red; o našem gospodarskem in politiškem položaju, o organizaciji po društvih in zadrugah. Vojaki - novakl, ki so prihajali iz slovenske okolice in s hribov pretekli teden v Gorico, so bili spodtikijaj laškim barabam. Na Konijkem bregu je nadepolni sinček čevljarja Altrana imel pogum, s škropilnico iti med fante, ki so Ali proti Kornu ter med nje škropiti. Druga baraba, ki je bila bolj boječa, je pa od daleč pretila jim s pestmi, češ, kadar bo velik, jim že pokaže, kar jim gre. Slovenski fantje pa so bili pametni, za ona dva smrkovca se niso zmenili, temveč so odšli mirno na Koren, Pa denimo, da bi se bil kdo ujezil ter bi bil morda Altranovega smrkovca udaril, kaj bi bilo? Preiskave, fante bi bili utaknili v luknje in kdo ve, kaj bi se bilo še zgodilo. Tako išče laška fakinaža vselej prilik*«, dražiti Slovence, da morejo potem vpili m lagati: glejte jih, Slovence, kakšni so, nedolžnega otroka so pretepli, da je skoro umrl, čeprav bi ga bit morda kedo komaj za uho prijel. Italijani, ti znajo! „V Eco" se je spomnila zopet nas ter pravi, da »Corriere* in .Soča" izzivata na jednak način ! Črni matadorji okoli pobožne »Eco* morajo imeti pač čudne pojme o izzivanju, če trdi njihovo glasilo, da izzivamo mi. Kako hočemo izzivati, ko ne moremo nehati, braniti se pred bamlitskimi napadi od italijanske strani. ,Eco* pač ne ve, kaj govori; ona se zvija vedno, kakor kača. Sedaj je v laseh s »Corrierom* in »Sentinello". sedaj zapiše zopet kaj proti Slovanom, piše pa sploh tako, da sama ne ve, pri čem daje. Je pač težko! Laško srce sili v%tabor radikalnih Italijanov, pa drugi obziri in črna suknja tega ne dopuščajo. Da pa mi izzivamo, to je 1 a ž, in čudimo se »pripovednikom pravice", da jo morejo zapisati kar tako tja v en dan...... Ruski rubljl. — .Sentinella* pripoveduje po svoji sestrici »La Gazzetta del Po* polo", da Rusi podpirajo slovanenje v Primorju proti Italijanom. Rublji so razširjeni med Slovani v primorju in pride,čas, ko bo Rusija triumfovala s svojim podpiranjem Slovanov v Primorju rn ko bo tudi cerfcev ruska. Kdo se ne smeje takim pretiranoslim ? Dosedaj Slovenci v Primorju še nismo dobili nikakega rublja, želimo le, da bi res že prišli, tla ne bodo Italijani zastonj govorili o njih. Mi se bi jih prav nič ne branili. Dobro bi nam došli, pokrivali bi z istimi morda vsaj škodo, katero nam napravljajo — zaplembe! Torej, sem ž njimi I Hai capito »Senlinelia» che ti trema la busi.. . Ia ! , Poštni urad Miren (in ž njim slično drugi) ima še vedno poštni voz z napisom: »K. k. Postamt Merna« in tako drdni ta voz še vedno, popisan v blaženi nemščini, po slovenski zemlji po Vrtojbi, Biljah itd. Vse menda radi »ravnopravnosti !* Srečna Gornja Trebuša! — Slavna goriška »pretura" je poslala dpe 15. septembra 1898. »službeno priporočeno" pismo v Gornjo Trebušo s popolnoma pravilnim slovelfškim naslovom na zavitku, v pismu pa je tičal laški odlok. Na zavitku je bilo ime: Roje pravilno pisano, na odloku pa so irne ž« zavili po laški R o i 6. Da gospodje na »preturi" lažje razvidno, da je to resnica, povemo jim tudi eksh. št. 8330. Gornja Tribuša stoji na meji goriško-kranjski tik idrijskih hribov. V njej ne najdeš Italijana, če ga iščeš z lučjo pri belem dnevu. Vendar pošiljajo iz sodnij v Gorici v čisto slovenske kraje, Rjer ljudje ne znajo prav nič italijanski in kjer tudi ne čutijo neprijetnega italijanskega sosedstva, ker so daleč, daleC proč od domovanj sinov „avite col-ture8, odloke v laškem jeziku! Tisto zvitost s slovenskim napisom in laško vsebino v pismu so torej naše slavne sodnije vzele v prakso. Večkrat smo že govorili o. tem, pa, kakor se kaže,, bojno še, ker našim sodnijam ni do tega, da b: varovale ravnopravnost, njihovo uradovanje bije v obraz določbam o jednakosli, zato pa Hm bolj in bolj brijejo norce s Slovenci, ker, kaj je vendar to, v čisto slovensko Trebušo poslati laški odlok, človeku, ki ni Italijan in ki ne zna italijanski! Ali se ne pravi to očito norce briti s Slovenci H Denimo, da bi v Furlanijo poslali kakemu furlanskemu kmetu slovenski odlok v zavitku z laškim naslovom, joj, joj, to bi bilo vpitja v Italijanih! Kaj bi imeli časniki opravila za dolge članke in poslanci gradiva za imenitne interpelacije! .Slovenščina ima pri naSih soduijah še vedno vloge pastorke, in tako menda ostane — še nadalje. Če se pa kdo pritoži, če kdo proie-stuje proti neslovenskemu uradovanju, tedaj pa mu porečejo po ZOrrerjevem uzorcu; l* o j d 11 e, k a m o r h o t e t e! Ali ni to lepo?! Pa naj še kdo trdi, da ne živimo v »deželi neverjetnosti] !• Vabilo k izvanredneinu občnemu zboru, ki bode v torek 18. oktobra 1SD8. ob fl. uri dopoldne v obe. dvorani v Tolminu v §. 'io odi. iL druM. pr. Dnevni red: t. Poročilo rimiateljevo. i!. Poročilo knjigovodje o računu in bilanci za telo 1894., IHt)."*,, 1896. m 1897. ".i. Predlog ravnateljstva in nadzorstva o porabi čistega dobička, t. Morebitni predlogi. V Tolminu, dne Vi. oktobra SS98. Ravnateljstvo. Juridleiie knjige v prvi vrsti za notarje ter mnogo nemških klasikov se proda za polovične cene, kje, pove naše upraviuštvo. Opozarjamo p. ii. čitatelje na inserat »s p I o s n e ga k r e d i i n e g a d r u S t v a* v Ljubljani, o katerem smo pred kratkim že govorili v listu. Radodarni doneski. Za *S'vhki dom": Prejelo tipravništvo: Po razkazu gospe Marije Skrinj ar iz Trsta nabrani darovi od X junija do konca meseca julija v znesku gld. 52*80. — Anton štolfa iz Ik-nc ."»o kr. — Zamorce pri Rajhu (gostilna J. Lisjak) gld. 6-26. — Skupaj g!d. 5'J-toJ. Razgled po svetu. K položaju. — Vest o pogajanjih grofa Tiumu vr Italijani, se skoro potrjuje. Hoče jih baje pridobiti na svojo stran s tem, da jim d.:i nekaj gospodarskih koncesij. Ministerski predsednik hoče menda navezati na se Italijane, pa tudi Jugoslovane, ker slednjim ponuja ministerski portfelj. Če je res, da se pogaja ministerski predsednik z Italijani, se je položaj tu »Jugoslovansko kržč. nar. zvezo" poostril, in ista mora biti do skrajnosti previdna, da ne poj de grofu Thunu na Itmanicc. Ako nimajo slovenski in hrvaški poslanci trdnih garancij že preti glasovanjem o nagodbi, tedaj le naj drugi glasujejo za njo, jugoslovanskim poslancem pa bi ne preostalo drugega, kot reči: z Bogom g. grof Thun, pa stopili v najstrožjo opozicijo. Če res misli ministerski predsednik pritisniti na srce Italijane, te »državne čuvarje* »a jugu, potem mu pošepetajo gotovo na tiho, da naj tako lepo pusti vse v Primorju, kakor je doslej, in mislite morda, da bi se Italijanom ne ustreglo ? Sigurno bi dobili, kar bi hoteli, in obdržali bi, kar imajo. Tako ;e bilo doslej vedno! Ali mislite, da vlada namerava kaj posebnega spremeniti na jugu? Težko. Ministerski predsednik hoče najbrže dali Jugoslovanom kaj malega ali pa kaj takega, s čemer se ne da več odlašati, toda da bi hotel korenito izpremeniti razmere n<» jugu, tega do sedaj še ne verjamemo, dokler ne vidimo dejstev. In našem« never-jetju najboljši povod je okolnost, da se govori o pogajanjih med vlado in Italijani. Kaj to, če dobimo Jugoslovani tudi zastopnika v ministerstvu, če se pa razmere temeljito ne predrugačijo ter če se le kaj malega nam da za tolažbo v tisto običajno opombo, da se bo že polagoma spreobrnilo! Današnji dan živimo v samih »položajih", kolo politike se vrti neprestano, spremembe so na dnevnem redu in tako bi utegnil »nekega lepega dne* odleteli tudi jugoslovanski minister in ž njim bi odletela vsa njegova prizadevanja v prilog Jugoslovanom in bili bi tam, kjer smo. Za to pa je prvi pogoj: ministerski predsednik ima povedati jasno, kaj misli vlada z Jugoslovani, in naši poslanci imajo zahte- vati točne garancije, razločno izražene, predno store kaj za vlado. To pogajanje z Italijani, če je istinito, je jako sumljivo znamenje, ter diši po tem, da ostane »v primorskih deželah stari sistem tudi za prihodnje. Mislijo najbrže, Jugoslovane lepo ujeti in potem, kadar bi bila nagodba dognana, pa bi slavna vlada pozabila zahtev Jugoslovanov, kateri bi bili v takem slučaju zopet samo za to tukaj, da se jih izkorišča, ne da se jim pa ničesar. -*?;--'_ Ministerski predsednik.j&jienadno odpotoval 12. t. m. na Dunaj iz Budimpešte, kjer je bil navzoč pri posvetovanju odbora .obojnih kvotnih deputacij. Poročila trde, da so se posvetovanja pretrgala nagloma v nezadovoljstvu. Govori se zopet o-krizi v avstrijskem "ministerstvu; zato je baje grof Thun kar nakral. moral oditi na Dunaj. — Morda pride sedaj čas, ko posade,na ministerski stol kakega Jugoslovana! In tačas, ko na Dunaju ponujajo jugoslovanskim poslancem ministerski portfelj, se vrši v Trstu narodna žaloigra! Obsodba za obsodbo in kako so trde. Pa kar celo vrsto mesecev bodo ječah naši ljudje po ječah, ker so se pregrešili proti zakonom v »tednu žalosti* s tem, da so .demoustrovali* proti Italijanom iz kraijevstva, »demcnslrovali", ker I jim je ogorčenost narekovala — vknpno z avstrijskimi Italijani, odpor proti onim iz kraijevstva! — Niso bile navadne demonstracije, kakor jih narekava poulično barahslvo, ne, nekaj drugega je bilo. Reči bi se dalo o tem še mnogo, ali rečemo le, da ti izgredi kažejo, da mora bodoči jugoslovanski zastopnik v ministerstvu biti temeljito poučen o južnih razmerah, ker če poj de tako dalje v Primorju, kakor doslej, ne vemo, kaj se utegne vse zgoditi. V ljudstvu vre in za to potreba odredeb pomirjevanja v dobri obliki, kar se pa zgodi le takrat: če »Jugosl. kršč. nar. zveza* izposiuje izpre-iiiemho toliko krivičnega sistem a na jugu|! »Reielmvehr* dementnje vest, da bi se ministerski predsednik pogajal z Italijani tako, da bi pristopili k desnici. Na ta absurduiii nismo sploh mislili, predstavljali smo si pogajanja le tako, da jih hoče pridobiti za glasovanje za nagodho ter jim za glasove seveda tudi dati kaj. O pogajanjih mej vlado in mej italijanskimi poslanci so razuašajo najraznovrstiiejše govorice. Istiua je, da vodi !a pogajanja posl. Rase vi in istina je, da je večina primorskih poslancev proti približanju vladi, češ, da na politiske uspehe ni upali, dočim so tirolski italijanski poslanci zavzeti ... približanje vladi. Pravosodni minister je izdal naredbo, s katero se imajo justični uradniki vzdržati vsakega politikovanjn, da sodnije iti razsodbe ne izgube pri ljudstvu svojega ugleda in vere v iste. No, zadnji čas! Mi poznamo dežele, v katerih vera in zaupanje v sodnije stoji že na tako nizki stopinji,, da je ^koro ne 1>6 nič več, če se razmere korenito ne predrugačijo! Ktotne dcputaeijc v Budimpešti so začasno zaključile svoja posvetovanja. Naša deputacija je zahtevala kvotno razmerje ;}S\"> : 01-5%. Splošno razoroženjc. — Konferenca o tem prevažnem vprašanju se bo baje vršila v Petrogradu meseca jamivarija 1899. Obravnava proti Lucheniju je določena na dan '.$. novembra od 9. uri dopoldne v Genfu. Razgled po slovanskem svetu. Izgredi ? Trstu. — V ponedeljek so se nadaljevale pred tamkajšnjo deželno sod-nijo razprave radi zadnjih izgredov v Trstu. Jos. Jelušič iz Hrpelj je obsojen na 18 m e-s e c e v težke ječe, potem dva na C, dva na 5 in jeden na 4 mesece. V torek pa so bili obsojeni Anton Vodopivee iz Prvačine, krčmar »pri petelinu" v Via Ghega, na 6 mesecev, ter jeden na f>, in jeden na 4 mesece. O Vodopivcu piše »Edinost*: Vodopivee, ki je shujšal precej (sedi že mesec dnij) je priznal vse, kar je storil. On je doznal oni večer, da so mu sina zaprli ter je šel z namenom, da ga reši, v ulico Chiozza, kjer se nahaja inšpektorat. Ker je bila cesta na to stran nevarna in močno zastražena, je šel po ulici Fameto, misle zaviti po ulici Ros-selti v omenjeni inšpektorat. Ko je prišel v obližje laške telovadnice, je opazil, kako tam iz iste leti kamenje, železo in druge različne stvari, nevarne življenju pasantov; zalo je naglo zavil v že omenjeno ulico Ros-setli. toda zadel ga je kamen in ga precej ranil v desno roko (kar konstaluje zdravniško spričevalo). Razburjen, kakor je bil, je isti pograbil kamen ter ga je vrnil na adreso onih, ki so ranili njega. Vodopivee trdi, da je zagnal kamen le z malo močjo, tako, da je zadel v zid ter je kamen odletel nazaj na ulico, kjer po izpovedi samih c.kr. stražarjev, ni bilo žive duše. Radi lega dogodka je naš Anton prejel 6 mesecev težke ječe. Branltelj, gosp. dr. Rybal\ je storil vse mogoče, da ga reši, ali prišlo je, kar je prišlo, in nam ne preostaja drugega, nego opozoriti naše narodne kroge, naj podpirajo nesrečno družino s tem, da bodo pridno zahajali v Vodopivčevo gostilno v ulici Ghega št. 7 »Pri petelinu'1. Gosp. branitelj je uložil pritožbo ničnosti. Vodopivee ni v zaporu, temveč je vsled podane pritožbe ničnosti za sedaj na prostem. Včeraj je bil v Gorici. Dalje so bili obsojeni: Fran Sancin na 6 tednov, Jak. Golob na 4 tedne, oba iz Skednja, oba sta kričala: Fora Italiani, ab-basso Italiani! Josip Rener iz Sežane je dobil 4 mesece, Art. Skomina iz Kozine pa 10 mesecev. Krasite razglednice za Prešernov spomeuik. — Ravnokar so izšle razglednice z doprsno sliko našega Prešerna, posnete po modelu našega slavnega kiparja Al. Gangla. Razglednice so krasno izdelane, predstavljajoče našega pesnika tako, da se lahko prištevajo med najkrasnejše slovenske razglednice. Z ozirom na to, da je čisti dobiček določen za Prešernov spomenik, smo prepričani, da bo slovensko občinstvo iste z veseljem uporabljalo. Dobivajo se pri gospicah Amaliji Jenko in Ljudmili Roblek v Litiji ' (Kranjsko). ' i*rešernov spomenik. -— Pri nas je že tako? Slovenci smo sangviničen narod. Vsake nove ideje poprimemo se z vsem ognjem navdušenega srca, a čez noč, ko prespimo to navdušenje, loti se naših src neka apatičnost in brezbrižnost, ki je svojina jedino le našega naroda. In kakor se kaže ta hladnost v mnogih slučajih, javlja se posebno sedaj na jasen način, ko se gre za nabiranje za Prešernov spomenik. Navdušenje za nabiranje radovoljnih prispevkov je hipoma prenehalo, kakor da je zginilo to važno podjetje kar čez noč z dnevnega reda. Vzdramimo se torej iz brezdelnega mrtvila in začnimo po tolikih brezbrižnih dneh s podvojeno silo z nabiranjem za spomenik našemu Orfeju, ki je toli ljubil Slovenstvo, da so mu »solze iz domovinske ljubezni lile" in ko je nosil v dneh našega narodnega spanja v srci plani enečo željo, »da zbudil bi Slovenščino celo*! Na delo tedaj! JVivsonalstatus der mit 1. October 1898. an den offentlichen allgemeinen Vblks-schulen in Krniti definitiv angestellten Lehr-personen. Tiskal in založil Anton Klein & C o m p. v Ljubljani. Cena 50 kr., po pošli 55 kr. V 1, plač. razr. je (W učiteljskih oseb, v II. 93, v III. 186; ostali so pa v IV. plač. razredu. Vsaka učna oseba ima v statusu svojo številko, službeni značaj, čas stalnega nameščena in kraj službovanja. Prepričani smo, da bo vsakdo segel z veseljem po njem, da vidi kako napreduje sam in njega tovariši". Tako čitamo v »Učit. Tovarišu* in tako vemo, da se slovenski učitelji na Kranjskem, pristaši narodne napredne stranke, koncem XIX. stoletja poučavajo o sebi in o svojih tovariših — v blaženi nemščini! Ali ne diši to preveč po dimu, s katerim se kadi baronu Hcinu?! „0liserver", podjetje za časniške izrezke na Dunaju, namerava povodom smrti naše cesarice izdati 2 zbirke nekrologov iz vseh časnikov sveta. Te zbirke so namenjene Njeg. Velišanslvu cesarju, in princezinjama G i z e 1 i in Valeriji. Narodno gospodarstvo. Sati Josl-jeva oklepna uš. III. Predno navedem rastline, na kojih se nahaja San Jose-jeva oklepna uš, bodi še kratko omenjeno, da so našli v raznih deželah Evrope in sicer večkrat v neravno neznatnej množini na hruškah, kakor tudi na jabolkah raznovrsten, San Jose-jevi oklepni uši soroden mrčes. Isti je deloma zelo škodljiv, medtem ko nekoje vrste le prav neznatno škodo povzročujejo. Izurjenemu mikroskopiku, ki natanko pozna ločujoče jih znake, ni posebno težavne, jih uvrstiti v prvi oddelek. Opazili so San Jose-jevo oklepno uš na mnogih, ter najrazličnejših rastlinah. Posebno rada se pa drži raznih ovočnih vrst, kot jabolk, hrušk, sliv, črešenj, breskev, marelic, man- deljnov itd., tudi mnogotera koristna grmovja -- malinjek in trnolica — ji nudijo ugodno bivališče. Razun že imenovanih drevesnih vrst. in grmovja, okuži ta škodljivec pa tudi lipe, breste, japonske kutne, akacije, vrbe, rože in razno, vedno zeleno rastlinje. Razvidno je torej iz znatnega števila omenjenih rastlin, na kojih so zasledili živo San Jose-jevo oklepno Uš, da je taista — kar je tembolj nevarno — zelo razširjena in žalibog ni nikakor izključeno, da bi se niz tu naštetih, od tega škodljivca okuženih rastlin še zvekšala, oziroma, da se bodo sčasoma še druge rastline našle, koje poseli ta sadni sovražnik. Radi tega zamoremb že sedaj smelo trditi, da je gotovo le prav malo rastlin, zlasti drevesnih vrst, kojim prizanese ta nevarni mrčes. San Jose-jeve oklepne uši so našli skoro vedno le na mladih vejicah, kjer bivajo često-krat v velikih skupinah. Zasledili so jih pa v raznih krajih, tudi na zelenih listih. Da je ovočje okuženo od teh kvarljivih živalic, sem omenil že v začetku te razprave; vsaj se je baš na tak način utihotapil ta hudi sovražnik v Evropo. Opomniti moram pa, da ne biva San Jose-jeva oklepna uš na rastlinskih delih s strjeno skorjo, in to najbrž radi lega, ker je ne more prevrtati s svojim, če tudi prav močnim rilčkom, kar ji onemogoči, da bi mogla izsrkati rastlinski sok, ki ji je edina hrana. Omenil sem že, da izsesa ta mrčes rastlinski sok s sesalnim rilčkom, prihajajočim iz kljunčkasto zavitih ust, in pristavili moram le, da se ko čuje taisti v ščeti ter da ga za« more mrčes stegniti takč, da je dvakrat in celo trikrat daljši od trupla, kar omogoči, da ga zarije lahko globoko, v sočnato, mlado zelenje. Ker je rilček, kakor sem poprej rekel,prav močen in trden, ssatnore ta mrčes z lahka zvrtali ž njim mlado rastlinje. Kakor hitro se je poprijela San Jose-jeva oklepna uš kake rastline, pokaže se tudi kmalu na njej povzročena škodo. Okuženemu delu odjemlje ta škodljivec namreč neprestano za rast potrebni sok, na kar mora zamreli prizadeto mesto, in če se je pojavil ta škodljivec v volikej množini, vidimo, da zastaja rastlina v rasti in se polagoma osuši. Da je ovočje okuženo od San Jose-jevo oklepne uši, spozna se na majhnih jamicah na površju sadeža in število jamic je tem večji, čim večja je bila večina mrčesa, bivajočega na dotičnom sadu. V mnogih slučajih najdemo še uši v omenjenih luknjicah, Če je sadje močno okuženo od lega škodljivca, se polagoma skrči in izgubi do cela prvotno obliko, na kar je je nemogoče izvažati. Bivala je na ovočju pa samo posamezno San Jose-jeva oklepna u§, se lice sada neznatno spremeni, povzroči na njem le majhno škodo in pride •/. lahka v kupčijo. Tako, nezdravo sadje se prevaža in razvidno je, da se ta mrčes, ki je zelo trpežen, takoj utabori v novem kraju, od koder širi neizmerno hitro svoj pogubni delokrog. Biti nam je zatorej izredno opreznim in žalibog ni nikakor izključeno, da bi nam ta kvarljiv gost povzročil še kedaj mnogo skrbi in težav. Zbog tega hočem tudi tukaj v kratkem omeniti sredstva, Čijih uporaba nam kaže najboljše uspehe. Do sedaj se ni še posrečilo — kljub raznovrstnih poskusov — da bi našli pravo sredstvo, s kojim bi iztrebili do cela tega nevarnega sovražnika, in to le radi njega izredne plodovitosti, ter nenavadno hitrega razširjenja. Pri največ do sedaj poskušenih sredstvih zamoremo sicer zaznamenovati manjše ali večje uspehe, toda pri sedanjih odnošajih, in oziraje se na poročila o po-sledkih mnogovrstnih načinov uničevanja, ni nadejati se, da bi zamogli ta mrčes tam, kjer se je že stalno naselil, oziroma v veliki množini razplodil, popolnoma ugonobiti. Zatoraj moramo na to gledati, da zabranimo vsako- »Goriška ljudska posojilnica" razpisuje službo drugega uradnika in praktikanta. Plača po dogovoru. Prošnje ravnateljstvu do 27. okt. 1897. Splošno kreditno društvo g V Ljubljani, Dvorni trg št. 3 sprejema in izplačuje hranilne vloge vsak dan, obresti 4M polumesečno ali 4% od dneva vložitve do dneva vzdige. V tekočem računu (G i roko nt o) se računajo obresti od dneva vložitve do dneva vzdige za zdaj po 3V»%. Rentni davek plača društvo samo. Posojila in kredit v vsaki obliki, obresti so po 5»/,% in po 5%, brez vsakih troškov ali prispevkov. Poštno-hranilnične položnice hi pojasnila brezplačno v pisarni ali po pošti. ^ Člani se sprejemajo iz naših pokrajin; potrebno je le z izjavo pristopa ¦L naznaniti, koliko glavnih deležev po /00 gld. se zeli. ^ Uradne ure od 9.-12. dopoludne in od 3.-5. ure popoludne. |» jaki mrčesov pojav, ali da mu vsaj tam, kjer se je ta nakmtejsi sadni sovražnik pokazal, omejimo — držcC se pozneje navedenih navodil in uporabljevaje znane pripomočke — njega vseuničojoči delokrog m zabranimo vsakoršno nadaljno okuževanje. Dr. P. (Konec prihodnjič.)______________ SeMen-Damaste 75 Kr. bis fl. 1465 p- Met - sovrie schwarze, vveisseund farbige Honueberg - Se.de von -io kr. bis fl. U6o p. Met. - in (len modernslen Gevveben Farben unJ Dessins. An Private porto- imd steuerfrei msHaus. Muster umgehend. G. llennelierg 's Seldou-Fabrlkeu [k. u. k. Hofl.] ZftRIC.H. (a) ZCRICH. Splošno ja priznano pri želodčnih boleznih kot najboljše prebavljivo in odvajalno sred- vino iz deželne lekarne «Pri afvrijl ,l""»«S,^*Jfl1" M«SS? Leuatek v Ljubljani. 1 vel. stekl. gld 1-20. - Razpošilja se z obratno pošto. »'/, ai Na prodaj je več hiš lJ: našem uprav- 100 do 300 gld. mesečno Kitt vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. pa: pirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica ini m nikaka nevarnost. - Ponudbe pod Ludwio Ostor-reicher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest. 138,10-10 Podpisana priporočata slavnemu občinstvu Gorici in na dežeti, svojo novo urejeno podajal™ jBrtm Dunajska borza 13. oktobra 1898. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: Francoski Cognac, pristni kranjski briojevec, domaČi tropinovec, fini rum, različna vina, proruSice (benf) ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba ločna-in.-po. zmerni ..cenah, 7, odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin 7;} trgovca v Someniški ultet št. 1 v hiši, kjer je „Trgovsko-obrlna zadruga'. Odda se v negem štacuna, oziroma celo posestvo v Šlurijah pri Ajdovščini s 1. januvarjem 1883. Štacuna je na dobrem glasu ter jako obiskovana. — Ponudbe naj se pošljejo lastniku g. Ivanu Defrancesehi-ju. , 101 gld. so .101 , or> !I7 , asa Skupni državni dolg v notah . . Skupni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4% . . Ogerska zlata renta 4%..... Ogerska kronska renta 4% . . • • Avstro-ogerske bančne delnice . . Kreditue delnice........ London visla.........• Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark............ 20 frankov........... Italijanske lire......... C. kr. cekini.......... I nn Iniml; nriP i« na prodaj po jako nizki LEP lOVSKi PCS coni. Ponudbe j« pošiljati v ulico Torrione št. 2.__________________2—1 Otvoritev gostilne. Podpisani naznanjam slav. občinstvu v mestu in na deželi, da sem odprl Y Rabn-tišeu štev. % v lastni hiši gostilno pri »zlatem križu" (po domače „pri Lizi"). Tam točim dobro belo in črno vino, svoj pridelek iz Prvačine in Dom-berga, izvrstno Puntigamsko pivo, ter imam na razpolaganje jedi ob vsaki uri. Lepa, čedna prenočišča. Za v okolico vozne priložnosti. Priporočam se slavnemu občintvu za mnogobrojen obisk ter ostajam z odličnim spoštovanjem Ivan Katnik, gostilničar in posestnik c]# v Rabatišču "L Razpis. Konjudic & Zajec prva slov. trgovina z železj<*m pred nadškofijo št. H. Za zimsko dobo priporočala svojo bogato zalogo vsakovrstnih pečij. Stedilmh ognjišč, eevij, predpečnikov, pristno pozlačenih nagrobnih križev, vlitih in bakrenih kollov itd. Vse po najnižji cenil! mam ~ Svoji k svojim! --%*$ Priporočam veleslavnemu občinstvu v Gorici in z deželo svojo lepo urejeno brivnico na Travniku štev. 21, zraven Palornollijovo knjigarne in loterije. Ohijuhujc točno in hitro postrežbo, se toplo priporočam udani G8—35 A n t on I* u e « I j. *| Združene opekarne |* % Bilje-Bukovica |* ||j (pošta Bilje pri Gorici) |»> 4$ imajo veliko zalogo vsafcovrst- §s jjj nega opekarniikega materjala _i4 0$ po sledečih zmernih cenah: |^, *J Navadna stavbna opeka št. 2 '«$ TI po 0 gld. tisoč. Jjj, *| Opeka št. 3 in 4 po 8 gl. tisoč, g^ *| Strešnike (korce) po 11 gl. tisoč. 2^ & V Gorici — Nunska ulica 14-10 - V Girici Prodajal niča edina mehanična popravljal niča šivalnih strojev. Podpisano županstvo ima za podeliti tajniško službo z 1. novembrom t. 1. vsled tega se vabijo s tem v to sposobni prosilci, da vložijo dotiene prošnje opremljene z potrebnimi spričevali sposobnosti do 22. t. m. pri tem županstvu, letne plače je 400 gld. in navadni postranski dohodki; ker se uraduje le slovenski, tirja se popolna zmožnost slovenščine, hrvatski, nemški in italijanski pa vsaj toliko, da se razumejo došli spisi višjih oblasti. Prosilci, kateri so bili že v taki službi, imajo prednost pred drugimi. Županstvo občine Jelša ne 3. oktobra 1898. 2—2 Župan: H r a b o r. JLeta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka K Riessner, v Nnnsld ulici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preC. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdalovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav.-občinstvu tudi svojo (S. ci.) tiskarno 2rk na perilo. (P. cl.) Gosposka ulica št. 14 (blizu lekarne Oiroucoli). Podpisanec uljudno naznanja slavnemu občinstvu, da je otvoril v četrtek 13. oktobra f. I. m zalogo pohištva, ogledal, si M. V Gosposki Uliei Št. 14 (blizu lekarno Gironcoli). Priporoča se posebno novoporočencem za preskrbo vseh mobilij, kakor tudi vsega pohištva, po najnižjih conah. Daja so tudi na obroke, bodisi mesečne ali tedenske. Zagotavlja točno postrežbo in ukusne izdelke po najnovejših zahtevah te stroke. — Nadejajo se obiloga obiska iz mesta in dežele, belježi z odličnim spoštovanjem Anton Breščak. Gosposka ulica št. 14 (blizo lekarno Gironcoli). Gosposka ulica št. 14 (blizu. lekarne Gironcoli). ZAHVALE. Na prodaj je krčma AlBoscMo'(Mpjzft) v Solkanu štv. 172. e tremi vrti. Proda se bodisi samo poslopje z vrti, ali z pohištvom vred. Ponudbe naj se pošiljajo na naslov: Andrej Boltar, v Solkanu, h. štev. 172. 4-3 Odda se v najem štacuna, magazin In klet. Riva Gorno štev. 1. Prostori so pripravni za vsako kupčijo - Več se poizvč v našem upravništvu. Jurij IHose v Gorici trgovec z manufakfurnim (krojnim) blagom v Raštelu št. 7-8 ima bogato preskrbljeno zalogo vol nenfh, svilnatih in bombažastih sno-vlj za vsaki letni cas ter perila in platna iz samega lana za gospoda in kmeta. Najnovejše moderno blago in perilo za vsaki stan, bodisi duhov^ nike, učitelje, uradnike itd. Največja zaloga volnenih aH žimnatih blazin za posteljo ter pogrinjal, vsakovrstnih volnenih plaht itd. Vse blago prodaja po tako nizki ceni, da se ne boji tekmovalcev. 102 F. Drašček trgovec z jedilnim blagom v Stolni ulici št. 3. v tiorlct priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v 114 Gorici in z dežele. Prodaja kavino primeso Iz tovarne ARNOLD & GUTMANN z Dunaja. Zaloga žveplenk družbe sv. Cirila in Metoda. Spoštovani gospod! Zahvaljujem Vas, da ste mi poslali tako izvrsten lek proti kašlju in bolim v prsih. Porabil sem 1 steklenico trpotče-vega soka, pa mi je skoro prešel kašelj in boli v prsih. Pošljite mi še 3 steklenice Vašega izvrstnega trpoičevega soka in poleg teua tudi 2 zavitka čaja proti kašlju. V Divači, 19. oktobra 1«»7. Z velespostovanje.il Vam zahvalni JAKOB SLTFAN Trpotcev sok (Spitzvve-• gerieh-Saft), ki tako izvrstno deluje proti kašlju, bolim v pisih. b-žkeinu dihanju ter je tudi za zastarele hoiezni. se dobiva vedno svež v lekarni k Z-inj-skemu, H. lirodjovin. Zagreb. ZrinjsM trg št. '20. Vsakdo naj pazi na varstveno znamko, ker samo oni trpotcev sok je iz mojo lekarne ki ima na škatljici sliko Ni kolo Š 11-bi ca Zrinjskega. bana hrvaškega. Cena škatljici trpotee-vega soka s točnim navodilom je 85 novčičev. Poleg trpoičevega soka je dobro tudi gorski čaj proti kašlju rabiti. Cena jednega zavitka gorskega čaja proti kašlju s točnim navodilom je Ito ne. Jedno in drugo se pošlje vsaki dan proti poštnemu povzetju. Kdor pošlje denar naprej, na! pri-računi za tovorni list iu zaboj ček 20 nove. Lekarna k Zrlnjskeniu H. BRODJOVIN Zagreb, Ziiujski frg št. 20. Cenjeni gospod lekarnar! \ Pred kratkim častmi sem naročil od Vas eno steklenico krepilutli švedskih kapljie: to so meni in moji m znancem tako dobro storile, da moram Vas na tem dobrem leku najtopleje zahvaliti. Izvolite mi /n moje znance Se :J steklenice po M) nove. s poštnim pot zet jem poslati. Jlodruš, dne 2li. maja 1V>Y Spoštovanjem VID ZASie Prave kivnihio S\edsk-> l dobro ločilo proti trganju in pokanju po kosteh, revina-tiziuii. bolečinam v križu, proti prehlajenju, pri prepihu itd. Ma/.ilo okrepča i/mučene žile. ter krepi starejše ljudi, ki trpe na slabosti nog. Vsak zavitek mor:: imeti varstveno znamko, t. j. sliko Nikole S ubiea Zrinjskega, bana hrvaškega, ker samo tako je mazilo iz moje lekarne, katero tako varstveno znamko nosi na zavitku. Cena jednenui zavitku tega mazila je 75 kr. ; Razpošilja se vsaki dan ! proti poštnemu povzetju. i Kdor pošlje denar na- prej, naj za tavorni list in zavitek priračuui 20. kr 5 gld. ali več, m šlljnjo tranko. Lekarna k Zrinjskcmu H. BRODJOVIN Zagreb, Zritijski trg 5 Naznanilo. Podpisani naznanja, da je $ I. septembrom l SDS. prcv/.el žage g. Godino v Loka ven pri Ajdovščini ter da mor^ od lega dneva daljo služiti vsem p. n. g. odjemalcem z mehkimi deskami, ža-gauicamj ler sploh z vsem blagom, spa-dajočim v to široko na drobno in na debelo, kar se vse razpošilja iz mojega Hiagnzina v Lokavcu. Proseč gg. posestnike, mizarje itd., da se poslužijo moje zaloge, zagotavljam najboljšo, najločnejšo in kulanluo postrežbo ter beležim Z odličnim spoštovanjem •'. 5 Iv. Rollet. Lokavec v septembru 189S. *^ t"s niti. da prevzamem in izvršujem to>'no '& ^V na.orila n!l gs i^ kavo, čaj, olje, riž. makerone. %f K. naprej pa po že- L;* m;! lezniei s povzeljem. gV Tovarna uzarnih telovadnih priprav JOa 'YINDYŠ-A. v Prag"! na Smihovu (Piaba-Siuichov) Vinohradska ulice čislo 816. se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju s o ko i sk Ui in šolskih teiovadiiu* po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo pripoioču-očih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zeld zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. jVavadr.e priprave so vedno y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne bd°* vadniee pošilja na zahtevo brezplačno in postn'«1' prosto. 80, 52-31 Poprave lavrSnjo pn najnižjih ceflBlb