SLOVENSKI LIST CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. NAROČNINA: Za Ameriko in ca celo leto $ aig. 6.—; sa pol leta S.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjer. Erección y Administración: GR AL, 1 OESAR DiAZ 1657, TJ. T. 59 - 3667 -Bs. Aires. AÑO (Leto) XI. BUENOS AIRES, 19 DE JULIO (JULIJA) DE 1940 Núm. (Štev.) 172 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. Borba za nov gospodarski red Kakor je prinesla francoska revolucija politično svobodo narodom, tako prinaša sedanja evropska revo-lucija gospodarsko svobodo. Kakor Pa je bil takratni politični odmev ponekod zelo medel in slab, tako je sedaj tudi gospodarski ponekod še felo slabo pojmovan. A začetek je tu 111 to je vsekakor vredno globokega Pomisleka. Niti ene države je ni na svetu, ki ki se ta čas s posebno pažnjo ne ba-vila z gospodarskimi in socialnimi Prilikami oziroma neprilikami. Novemu gospadrskemu in socialnemu fedu sicer iščejo v posameznih državah različnih oblik in temeljev, a iščejo jih in če jih enkrat iščejo jih' ^odo tudi prej ali slej brez dvoma našli. Zanimivo je, da je povsod napovedan boj dosedanjemu kapitalističnemu sistemu. V Argentini, Združenih državah in sploh po vseh južno i® severno ameriških državah ter v Nemčiji, Italiji, Franciji in Angliji 111 drugih manjših državah, da ne Sovorimo še posebej o Rusiji, je napovedan boj kapitalizmu v dosedanji obliki. pri teh napovedih novega gospodarskega in socialnega reda, pa je ^veda od strani ljudskih mas posebno silne pazljivosti. Med beseda-jni je velika razlika, tako velika, da esede brez dejanj nimajo nobenega Pomena. Zastonj je govoriti o bolj-in pravičnejših življenskih prizmah, če za to niso dani resnični, do-r° preštudirani in načelno neovrg-pogoji. Ljudje v splošnem, bodisi imetni-na vrhu ali berači na dnu, vsled ®£oističnega nastrojenja duha niso 0vzetni za resnične socialne gospodarske doktrine. Zato narodi zaporo dobivajo diktatorske vladale, ki jih slednje po mili volji vo-.lj0' brez da bi prvi vedeli za kaj Naprav se gre. To sicer ne daje abega izpričevala toliko diktator-g j11» kakor prizadetim narodom, ki ®m jasno dokazujejo nesposob-tost demokratične samovlade. Vse te ■'e seyeda nenaravno in prehodno cial vse^a^or gospodarski in so-,ni razvoj v prvih začetkih po-Hih^' preko vseh ovir in tempav Prej ali slej» odvisno je dr»? °d ljudstev ter njih inteligence, i?* Cilj-naš nen^a 80 tudi nekateri, da pri- do £.0sP°darsko in socialno svobo-lllsP°litično naziranje, bodisi komu-^o, socialistično, fašistično, de-^«ratično, če hočemo tudi liberal-st^ikalno itd., ter z verskega lta}cSca katoliško, klerikalno itd., li r r Pač kdo razume ali so mu da-^avft111161?' Teg'a ni moS°če kar enoja^'0 Pričakovati, zgodovina je to pokazala, če niso katerisibodi del0 cni nazori dejansko povezani z Ue " Katerasibodi ideologija osta-ali Prazno upanje, lepa misel, darsk žlla želJa- če ni tudi gospo-Wasti°i ln socialno zajela širokih tako i Judstva' Dokaz, da je temu c°ski V Začetku omenjena po fran-svob0^v^Uciji dobljena politična Pred napovedjo velike borbe med Anglijo, Nemčijo in Italijo V radiotelefonskem govoru, ki ga je imel angleški ministrski predsednik Churchil v nedeljo, je dejal, da se bo Anglija slej ko prej borila do konca in da bo ta vojna dolgotrajna. Anglija je doslej vse nemške in italijanske pomorske napade odbila, ter celo pognala italijansko floto v beg. One francoske vojne ladje, je nadaljeval Churchil, ki so se zatekle v tuja pristanišča, ne bomo nadlegovali dokler nam ne bi poskušala škodovati. Med Francijo in Anglijo je prišlo do žalostnega prijateljskega zaključka, a misliti moramo na bodočnost. Danes 14 julija je največji francoski narodni praznik. Simbolični praznik svobode. Pred letom smo bili na ta dan v Parizu ter smo prisostvovali velikim vojaškim mimohodom. Kdo more vedeti kaj se bo zgodilo v enem letu? Kdo more vedeti kaj bodo prinesla prihodnja leta? Upamo, da bo kdo izmed nas uča-kal, ko bo Francija spet svobodno praznovala svoj največji narodni praznik. Medtem pa ne smemo naše energije slabo uporabljati. In četudi so razmere tako nanesle, da sta Francija in Anglija uradno prišli v navzkrižje, ne bomo nehali gojiti prij¿nofy¡5KÍii stikov z francoskim narodom. Borimo se sami, a ne samo za nas. Morda bomo deležni jutri velikega napada, morda sploh nikoli, a pripravljeni smo in bomo. Vemo da simpatizirajo z nami vsi narodi, ki so še svobodni, četudi morda v spričo dogodkov ne upajo na našo zmago. Ampak Hitler se še ni merii z narodom, ki je nemškemu enak po moči in volji. Hitler je zmagal v Franciji z izdajstvom in rovarje-njem od znotraj. Kako naj drugače tolmačimo neodpor armade in francoskega ljudstva. A tu na našem otoku smo vsi zdravi ter imamo močno srce. Videli smo kako je imel Hitirer pripravljene načrte zrušiti svoje obmejne sosede in morda ima že leta pripravljen načrt, kako bi zrušil tudi Veliko Britanijo, ki ima poleg vsega visoko čast biti njegova prva sovražnica. Na vse to smo priprav-' ljeni. Nikoli v zgodovini še ni bila Anglija tako dovršeno, oborožena, kakor je ta čas. Kar naj pride sovražnik, sprejeli ga bomo lepo pripravljeni. Pod kraljevsko krono so združene vse stranke tako, da smo na zunaj in na znotraj nezlomljiva organizirana sila. Naš tisk je svoboden ter sme svobodno pisati. To ni vojna diktatorjev ali princev, dinastij ali narodnih ambicij, marveč je vojna ljudstev ter njihovih teženj. V tem smislu je govoril Churchil, ki je gotovo eden najsposobnejših in odločnejših angleških državnikov. Mnogo bolj kakor v Nemčiji je v odgovor Churchilu zagnalo krik italijansko časopisje. To je čisto razumljivo, kajti Nemčija vsaj navidezno lahko beleži nekaj zmag, medtem ko Italija niti tega ne more. Ita- na razvoj evropskih dogodkov. Če se bodo res sestali Ciano, Ribben-trop in Molotov, kakor napovedujejo, tedaj bodo sovjeti gotovo nekoliko obrazložili svoje stališče, in če ga ne bodo, kar je še bolj verjetno, tedaj je nemško-italijansko fašistično osišče v zelo opasni igri z Anglijo, če bi se jo le odločilo zrušiti. Nikakor ne verjamemo, da bi imeli z Anglijo tako lahkega opravka, kakor so ga imeli s Francijo. In medtem bi Rusija gotovo ne mudila utrjevati svoj položaj na Balkanu in drugod. Mislimo pa tudi, da bi bila Anglija v najslabšem slučaju pripravljena iti do skrajnosti ter se sistematično približati sovjetom, kajti resničnega padca Anglije bi tudi zadnji ne mogli biti veseli. Vsekakor stoji svet pred začetkom novega poglavja evropskih na-daljnih dogodkov, ki naj se razvijajo tako ali tako, bodo končno vendarle prinesli boljšo bodočnost, kajti tako, kakor je šlo doslej tudi ni moglo več iti dalje. Če bi to vpošte-vali pri Versaljski pogodbi in tudi pozneje, bi bilo današnje stanje brez dvoma prihranjeno. Zastonj pa so bili vsi opomini dalekovidnih ljudi, kriki narodnih manjšin, izkoriščanih mas in vseh, ki so pošteno mislili. Zato je po čisto naravni logiki moral nastati današnji kaos. naVchjS r~ ■*" ox J" U»'uul 3 YOIXUJJXI ni prJn 1Jem °klenili, a blagostanja ^atu , '.ker Politični svobodi ni S°cialn ,dila tudi gospodarska in Najboi v0t nujno dopolnilo. tetein 0W¡a teologija bo ona v ka-naw "í^ru bo mogoče ustvariti Slej tak1CaejŠ0 človeško družbo. Do-Pop01* ideološke dovršenosti in ^eatov l' Poznamo več ekspe-' ne Poznamo, a s tem ne ^ti v ¿nv je treba vse staro porne-U 8 temSu.er P^eti z nova. Ne, kaj-^Uio 8e t ničesar ne dosegli. Moliti za izboljšanje samih so si jo narodi z velikim ,7, pi sebe, kajti od naših miselnosti in čiščenja pojmov je odvisen bodoči sestav demokratično ¡j urejene človeške družbe. Pričeti je treba od spodaj gor in ne od vrha dol. Katerikoli politični nazor, pa naj zgleda še tako dober, je slepilo, pesek v oči, če ne prinaša dejansko bratstvo in enakost za vse. Kakšno narodno, kulturno, politično, gospodarsko in socialno svobodo je prinesel fašizem Primorskim Slovencem, da ne govorimo izven narodnosti tudi italijanskemu, vemo vsi dobro. Kako se počutijo Čehi, Poljaki ter drugi narodi, ki jih je nacizem "o-svobodil", si tudi lahko mislimo. To nam jasno dokazuje, da tudi o gospodarski in socialni svobodi, za katero trdita Hitler in Mussolini da se predvsem borita, ne more biti govora, če z njima zatirata in ogrožata drugo svobodo, ki je življenske važnosti vsakega naroda. Vendar so narodi, vkljub kaosu, ki je nastal vsled trenja različnih miselnosti in ideologij, v polnem kulturnem, političnem, gospodarskem in socialnem preurejevanju. Nimajo sicer še ničesar povsem določenega in niti v najnujnejših zadevah skupnega, a v začetkih borbe so inHudi uspeh ne more izostati. Oddelek angleških transportnih čet v Palestini «CCOVii lijansko časopisje ogorčeno trdi, da bo Nemčija v kratkem navalila na Anglijo, medtem ko bo Italija isto napravila v Afriki v angleške kolonije. Na to je pravzaprav Mussolini tudi čakal in s tega razloga stopil na strani Nemčije v vojno. Če bi ne bilo tako, tedaj bi Italija ponovno, kakor v svetovni vojni, potegnila "ta kratko". Mussolini je poslal v Berlin svojega zunanjega ministra Ciana, ki se bo sestal s Hitlerjem in ki se bodo dogovorili za nadaljnje korake. Ka kor javljajo, bodo najpreje ponudi li Angliji mir ter ji bodo v tem smislu poslali ultimat s pogoji, ki naj jih Anglija sprejme ali ovrže; na izbiro ima mir ali vojno. Nemško časopisje ugotavlja, da bo Churchil kriv, če bo Anglijo zadela ista usoda kakor je zadela Francijo. Nekatere vesti vedo povedati, kar so tudi v Rimu potrdili, da bo pričela velika nemška ofenziva, na morju in v zraku na Anglijo, danes, ki ji bo zaeno sledila tudi italijanska na Sredozemskem morju in v Afriki. A se zdi, da ta napoved ne bo pričela najprej z orožjem, mar-v«č z besedami, kajti Nemčija in Italija morata biti na jasnem tudi glede Rusije, ki je dokazala, da nima namena prekrižanih rok čakati Komunisti v Rusiji ne smejo kritizirati častnike Ruska vojska ni bila med najbolj discipliniranimi na svetu. Vojaki so pozdravljali samo častnike pri svojih regimentih, a drugih ne. Tudi ni bilo pravega spoštovanja ined vojaki in častniki, ker se je tovarištvo slabo tolmačilo. Sedaj pa je polititični šef Mihklis z dekretom prepovedal, da bi komunistična mladinska liga, ko se sestaja na svojih zborovanjih, smela še nadalje kritizirati častnike. Ta dekret utemeljujejo s tem, da so častniki rdeče armade imenovani in ne izvoljeni od komunistične stranke. Očividno je vlada prišla na stališče, da je za armado bolj važno, če so častniki dobri strategi in voditelji podrejenih čet, kakor pa komunistični privrženci. 17.000 FRANCOZOV ARETIRANIH Nemške oblasti so dale aretirati 17 tisoč francoskih politikov. Po našem mnenju pa bi morali dati, izven sedanje vlade morda, aretirati ves narod, če bi hoteli odstraniti nevarnost. Nevarnost, ki jo Francozi sedaj predstavljajo za Nemčijo je mnogo večja nego je bila pred kapitulacijo. Preje se je borila samo armada in še tista brez navdušenja in slabo vodjena in organizirana, sedaj pa se bori ves narod. NACISTI ARETIRALI PRAŠKEGA ŽUPANA Nacisti so aretirali praškega župana Klapka, ki da je bil politično nezanesljiv ter pristaš bivšega češkoslovaškega predsednika Beneša s katerim da je bil v stalnih stikih kakor tudi z drugimi politiki v inozemstvu. Če v Nemčiji verujejo, da bodo kedaj mogli ukloniti češki narod, se po našem mnenju temeljito motijo, RUSIJA OSTANE NEVTRALNA Iz dobro poučenih krogov poročajo, da je izjavil Stalin angleškemu poslaniku v Moskvi, Crippsu, da ostane Rusija nevtralna in da nemška nadvlada v Evropi ne ustvarja nikakega vprašanja za Rusijo. Stalin se je tako izjavil v •daljšem razgovoru, ki ga je iiKel z angleškim poslanikom. Vztrajal je, da se Rusija ne bo pridružila nobenemu vojskujočemu se taboru. Rusije da ne zanima hegemonija Nemčije na kontinetu in da tudi ne verjame, da bi to pomenilo nevarnost za sov jete. Nam se zdi, da Stalin ni govoril resnice in da ima pri tem svoje misli in račune, ki jih bo po okoliščinah prilagodjaval-razvijajočim se razmeram. Če bi bil Stalin dal drugačno izjavo, bi Nemčija in Italija ne hoteli iti v boj z Anglijo. Sovjeti pa tega iz raznih znanih razlogov nočejo preprečiti. Jugoslovanski poslanik v Moskvi dr. M. Gavrilovic Če se jim tega ni posrečilo v prejšnjih časih, se jim bo še toliko manj danes. ŠPANIJA PRETRGALA DIPLO- MATIČNE ZVEZE Z ČILEJEM Iz razloga, ker je v Čileju na vladi ljudska fronta in ker je dala zavetišče neštetim republikanskim u-bežnikom, je Francova vlada v Madridu odredila prekinitev diploma-tičnih zvez s Čilejem. Čilenska vlada je izjavila, da je temu neverjetno, a da bo v slučaju resničnosti vesti pod vzela svoje korake. Znano je namreč, da se v Čileju zadnje čase silno dvigajo fašistični izzivalci, ki jih Španija, Italija in Nemčija protežirajo. Vlada pa je odločno nastopila proti vsem tem provokaterjem ter je tudi nekaj desničarskih listov ustavila. ČILENSKA VLADA NASPROTI NOVIM RAZMERAM Čilenska vlada se je že sedaj pripravila na posledice, ki nastajajo ter se bodo brez dvoma še poslabšale, vsled evropskih dogodkov. Vlada je v smislu narodnega gospodarskega blagostanja odredila kontrolo nad vsem narodnim gospodarstvom. Prepovedala je vse stav- jaor; ke, četudi so po zakonu dovoljene, ter bo v vseh zadevah med delavstvom in delodajalci sama direktno posredovala in določila tako, da bo za obe strani pravilno. tinske vesti •»¡s: mmmmx® Priprave za nov načrt kolonizacije Svoj čas smo že pisali o načrtu kolonizacije, katero ima argentinska vlada v projektu. O tem važnem vprašanju, ki tudi nas zanima, se še vedno niso zedinili ter se vršijo od časa do časa v poslanski zbornici ter senatu razgovori in kritike. Pretekli petek se je s tem vprašanjem ponovno obširno bavil senat, ki bo s proučevanjem nadaljeval. Nekateri senatorji, kakor Caballero, zagovarjajo veleposestniški sistem, ki da je mnogo dobrega doprinesel Argentini. Tudi nekateri drugi so več ali manj tega mnenja, med njimi senator za Sta. Pe, vendar je bila večina na tem, da je treba nekaj konkretnega ukreniti, kakor je bil svoj čas zamislil in dal predlog socialist Palacios, če se hoče dvigniti rojstvo argentinskega ljudstva in zdrav socialni razvoj. Senator Villafañe je dejal, da more, kakor vse drugo, tudi lastništvo zemlje imeti svoje meje, če se hoče imeti zdravo skupnost. Sicer je bil mnenja, da je po nekaterih krajih še potrebno veleposestniškega gospodarskega zamisla, kar prinaša dobroto, a da po drugih krajih ravno ta način prinaša pogubo. V Jujuyu, Salti in Tucumanu, je nadaljeval senator, imamo od 4, 5, 8 do 10 tisoč prebivalcev, ki so obkroženi od zem-ljolastnikov, ki nimajo niti kozarec mleka, niti sredstev za kupiti si kokoš in neobhodnih življenslcih potrebščin, kajti tem zemljelastnikom ne pride na misel, da so česa dolžni tem ljudem. Največji sovražniki argentinskega naroda so veleposestniki, je dejal Villafañe. Tako ne more iti več dalje. Priporočal je, naj bi se v vsakem mestu in okraju organizirala posebna komisija, ki bi vršila kontrolo. V debato je posegel tudi poljedelski minister, ki je med drugim dejal, da ni vsak za kmeta in da je treba najemnika navajati tako, da bo spoznal, da se mu bolj splača biti lastnik. Seveda mora vlada vkijub temu ščititi najemnike. Povzel je besedo senator za Buenos Aires, Palacios, ki je dejal, da je vprašanje kolonizacije prišlo na dnevni red ravno v kritičnem momentu za državo, ko more ščititi svoje ideje, medtem ko se v ostalem svetu podira stara civilizacija. Dejal je tudi, da je argentinski produkt izgubil v tej vojni že mnogo trgov in da jih bo še izgubil, kar bo zamajalo naš življenski standard. Bombaž, lan in kože so brez cene, na tisoče ton koruze gnije po skladiščih, na deželi je pomanjkanje ter bezi ljudstvo v velika mesta ter s tem ustvarja novo vprašanje brezposelnosti. Naše poljedelstvo je neorganizirano, kajti doslej ni bilo mogoče kmeta osvoboditi prekupčevalcev. Zemljelastniki, je nadaljeval Palacios, so navadni egoisti. Dežele ni mogoče obljuditi brez posrednega posežka vlade, ki bo v kolonizacij-skem smislu kmetu omogočilo prodajo in nakup potrebnih stvari. Če tli tujega kupca ga je treba ustvariti doma. In to je mogoče ustvariti samo s pomočjo države, ki more s pametno kolonizacijo obljuditi naše zapuščene pampe. DOMAČE VESTI V BOLNIŠNICI JE V bolnišnici Ramos Mejía se nahaja naš znani rojak Peter Roje, ki se je prejšnji teden podal v bolnišnico, da se da operirati na slepiču. Operacija je bila že izvršena ter se je popolnoma posrečila. Da se ni bolnik radi nepazljivosti strežnic močno prehladil, bi bil že v nekaj dneh sposoben, da bi bolnišnico zapustil. Tako bo pa moral ostati še nekaj dni tam. Petru prav iskreno želimo, da bi se čimpreje pozdravil in vrnil med nas. POPRAVEK V zadnji številki se nam je pod rubriko "Domače vesti" urinila neljuba pomota v sestavku Poroka. Pravilno bi se moralo glasiti: V soboto 6. julija sta se poročila Milica Špacapan doma iz Šempasa pri Gorici ter Marijan Jakomin doma iz Štanjela na Krasu. Tem potom neljubo pomoto popravljamo, kar naj se vzame blagohotno na znanje. Silna ruska pripravljenost za vojno SLABO VREME m« Že več kot mesec dni nas nadleguje dež. Prav malo dni med tem časom je bilo brez dežja. Tukaj v mestu že še gr&( Je vlažnost imamo po sobah, toda zunaj na deželi, ko ljudje skoro iz hiš ne morejo radi preobilega blata in vode. V torek zvečer pa nas je poleg dežja obiskal močan veter, ki je zu-najv provincah napravil precej škode. V sredo je dež ponehal in tudi v četrtek je bilo brez dežja,, toda še vedno je malo upanja, da bo vreme lepo in stanovitno. OTVORITEV KONFERENCE AMERIŠKIH DRŽAV V nedeljo 21. t. m. se bo začelo v Habani zborovanje ameriških držav. Na zborovanju se bo razpravljalo o stališču, ki naj ga zavzamejo ameriške države, če bi se sedanji konflikt zanesel tudi v ta del sveta. Argentinski delegaciji načeluje dr. Melo. ke v Franciji. ARGENTINSKO MESO ZA ANGLIJO Argentinski živinorejci in klavnice so podarile za angleške vojake 'v:eliko množino ton mesa. Prvi del te pošiljke, okrog 750 ton bo v kratkem odposlan v Evropo. Ostalo meso pa bo spravljeno v frigorifikih ter v presledkih odposlano na Angleško. Poleg podarjenega mesa je prevzela Anglija tudi meso, ki je bilo namenjeno za Francijo. Tega mesa je okrog 10.080 ton, ki je tudi že pripravljeno, da bo po možnosti odpravljeno na Angleško. ŠTORKLJA Te dni je obiskala štorklja že šestič JerrcbVó družino v Saavedri ter jim je podarila krepkega sinčka, ki so mu dali ime Alojz Henrik. V družini je sedaj pet fantov, kar bo na.j-brže rekord y družinah slovenskih izseljencev. Srečnim staršem čestitamo! V TISKOVNI SKLAD Fraga 987 ........ $ 1.60 Od prej ........ „77.— Skujaj ........ $78.60 NOVI FRANCOSKI POSLANIK POSETIL ARGENTINSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA V torek popoldne je posetil v pajaci zunanjega ministrstva novi francoski poslanik Charles Jean Trippier argentinskega zunanjega ministra Cantila. Razgovor se je nanašal na dogod- 16 TISOČ MILIJONOV POSOJILA Italijansko vojno ministrstvo je dobilo odobrenje dekreta, ki dovoljuje, da sme dobiti 16 tisoč milijonov posojila v vojne svrhe in sicer do konec tega leta. Vsekakor bajna svota, medtem ko je italijansko ljudstvo večkrat lačno nego sito. Slov. Babica FILOMENA BENEŠ-BILKOVA Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389 aoi I0B30E£¿ aoi D o o D o D o baOE BANCO MUNICIPAL EL BANCO ABONA LOS SIGUIENTES TIPOS DE INTERES POR DEPOSITOS: CAJA DE AHORROS 2 i/2 % ANUAL PLAZO FIJO TRIMESTRAL 3 % ANUAL SEMESTRAL 3 i/4 % ANUAL ANUAL 3 s/4 % Desde $ 2.000 a $ 50.000. Mayor cantidad: convencional IMPORTANTE El interés de los depósitos anuales se paga semcstralmente. Casa Matriz: SUIPACHA 665 SUCURSALES: N» 1 — Rivadavia 2499 N» 4 — Boedo 870 N» 2 — B. de Irigoyen 1459 N» 5 — Corrientes 5379 N» 3 — Rivadavia'7239 N» 6 — Corrientes 3099 ^nnnt~ '""«i —im-tnr iA»-mim< srnam. m¡t; :ms m< masami mmmmm^msm m: mi. mi. :m m: mi -¡srn 'S a "SCAMPOLO" Društvo "Slovenski dom" bo dalo na oder v nedeljo 4. avgusta v ulici Alsina 2832, zelo zanimivo igro Da-ria Niccodemija "Scampolo". Poleg igre bo na sporedu tudi petje društvenih zborov. Rojaki in rojakinje! Ne opustite telepe prilike videti to nepokvarjeno in nedolžno dekletce, tega privlačnega "Scampola", ki nam ga bo predstavljala naša stara znanka PAVLA ROJČEVA. Na svidenje tedaj 4. avgusta v dvorani ulice Alsina 2832. * "Slovenski dom" pripravlja za mesec september še igro "CIGANI" in za mesec oktober pa "KOVAČEV ŠTUDENT". Obdarovanje šolskih otrok jugoslovanskih šol Povodom jugoslovanskega narodnega praznika Vidovdana in argentinskega 9 de Julio je Jugoslovansko šjolsko udruženje oskrbelo, da 8o bili otroci obdarjeni z razno obleko in obutvijo. Starejši šolarji in šolarke tudi s šolskimi potrebščinami. Da se je zamoglo obdarovati otroke se je potom nabiralnih pol nabiralo dobrovoljne prispevke v mestu, na Dock Sudu in na Paternalu. V mestu je bilo nabranega 580.— Pesov ter so prispevali sledeči: G. dr. Izidor Cankar $ 50, gospa Niča Cankar $ 50. Poleg tega je gospa Niča Cankar darovala za deco tudi oblekce, bluze, majce, nogavice in drugo, g. dr. Filip Dominikovič $ 20, g. Anton Bojanovič 20, gospa Josipa Bojanovič je darovala obleke, bluzice in majce za deco, g. Ribičič, lastnik trgovine "Mickey" je daroval 14 maje, 10 srajc in dva sala, g. Sava Jovanavic 20, gg. Angel in Kiril Veljanovsky 20, g. arli. Viktor Sulčic 20, g. Filip Di Fran-ko 10, g. Pavle Popovic 15, g. Ivan Jakšic 20, g. Slavko Tomaševic 15, tvrdka Kegalj in Bartulovic 20, g. Vasilije Grbic iz Bariloche 10, g. dr. Vladimir Buljevic 10, g. Zečevic 5, 8- Jovan Ostojič-Toškovič 5, g. Drago Vujanov 5, g. F. Jutronič 2, g. Ivo Vider 5, g. dr. Miroslav Švarc 5, a gospa Švarc je darovala obuvalo za deco, g. Prodanov 15, g. dr. Ko-sta Veljanovič 10, gg. Huljic in Mi-seta 10, g. Peter Mimica iz Ushuaie J> g. Risto Begenešic 10, gospa Zin-ka in g. Predrag Milanov 20, N. N. 1°. Kari o Schindeler 5, N. N. 5, g. Peter Eterovič 8, g. Jakob Ostojič iz Arrecifesa 5, g. Josip Stipičic 10, g- Vasilije Kurtovic 10, gospa ud. Antunovié 10, N. N. 10, gospa Milica Hočevar 10. Na Paternalu, na prireditvi Slo-Venskega doma se je nabralo 103 Pese. Darovali so naslednji: ... Cast, g. Janez Hladnik $ 10, Mi-'('a Hočevar 10, Razni (po Vikt. Kjudru) 44.40, Angela Trefalt 1, Jeter R0je 1, Ivan Pahor 2, Franc Jlikolié 1, Marij Medvešček 2, Pol-?e Llčen 1, Ivan Etrle 1, Franc Ma-*Uc I, Eliza Dekleva 1, Gabrski 1, ^'•agelj Liza 1, Jamšek Fani 1, Ivan «vala 1, Malič José 1, Koviič Franc Z50. Klinkon Franc 0.50, Lazarič Van 1, Kralj Alojz 0.50, Uršič An-Blaáko Mario 0.50, Juan Ko-0-20, Edvard Keber 0.20, Mo-Rudolf 0.55, Gorinčič Fran , L°zej Emilij 0.50, Lisjak Stan-0 4n' ljis'iak Andrej 1, Pečenko Ivan m .' pečenko Avgusta 0.40, Ličen ()-r'<>, N. N. 0.50, Berginc Ivo 1, Okn vt0-40' Ber«oS Luis °-50> N-N-v. ; N- N. 0.20, Leopold Komel 0.50, } mkler 0.50, Breič Marcos 0.20, Fe- 0 5o ek °10' 0.20, Loj P Nf n _PodKomik 0.10, Klarič 0.50, »30 ,'>—' N- N. 0.10, Živec Rudolf m' 'vanič Blaško 0.25. ¡n 7o ek Sudu Pa Je bilo 82 pesov eentavov prispevkov. Prispe-11 Ro sledeči • Stevan Vujačic 10, Mijo Ilic 10, Marasovic 3, Barber 1, Ergovič 1, Dabovic 1, Mira Pozos 1, Nada Pe-trié 2, Boro Mihajlovic 2, Ante Jo-sipovic 1, Drago Jovanovié 1, Marko Radalj 1, Anita Tornisoni 10, Luic C. de Mato 2, Milorad Vujačic 1.50, Rodríguez 1, N. N. 1., Olga Martinvič 1, Trifko Kovaeevic 1, Dušan Zančič 2, Ivan Jurko 1, Angelo Burié 1, José Glanz 1, Stevan Kisic 1, Dario Kriste 1, Žita K. de Tomic 1, J. Kresic 1, Tienda "El Buzón" 2, Druškovic E. 5, R. Di-meneos 1, Trifko Peršič 1, S. Kožica 0.70, Delsanto Drago 2, Eva Haj-dukovič 3, Zvonimir Platikosic 1, Celia Gonzales 1, N. N. 0.50, Margarita Selara 1, Mate Marinovic 1, Djuro Dudié 2, Mara Paunovié 1, Rosa Pekovic 2. Skupno je bilo torej nabranega 765 pesov in 70 eentavov. Obdarovanih je pa bilo skupno 169 šolskih in sokolskih otrok. IZ ROSARIA PRIREDITEV Slovensko delavsko društvo "Triglav" v Rosariju priredi dne 4. avgusta veliko prireditev v proslavo desete obletnice ustanovitve društva. Dramatični odsek se za to prireditev marljivo pripravlja, da se nam spet po dolgem času prikaže na odru. Na tej prireditvi bodo imeli gledalci priliko prvič videti v Rosariju burko "Dirndaj Mirmidaj". Ne bom opisoval igre, a že vnaprej zagotavljam, da bo pol ure neprestanega smeha. Igrica "Leseni krožnik" ali "Plato de madera" je tudi zanimiva. Vprizorili jo bomo v kasteljanskem jeziku in lahko vsled tega tudi ar-gentince pripeljete s sabo, da se bodo z nami zabavali. Poleg tega bo seveda na vzporedu še kaka druga lepa točka, ki pa jo tu ne navajamo. V Rosariju in okolici vlada za to prireditev veliko zanimanje, ker že večina rojakov vedo, da bo ta prireditev res nekaj posebnega, saj se o njej že več časa govoi'i. Natančnejši spored bo priobčen v prihodnji številki Slovenskega lista. Zabava se vrši v ulici 1. de Mayo 1159 ter prične točno ob 16. uri. Rojaki in rojakinje! Ne zamudite te lepe prilike, kar vam bi bilo gotovo žal. F. Kastelic Slovenski šport v Buenos Airesu Pri GPDS. v Villi Devoto so omogočili slovenskim mladim fantom prostor na katerem smejo igrati ba-sket-bal. Ono nedeljo se nas je bilo zbralo lepo število slovenskih mladeničev, ki smo se nasproti argentinskemu športnemu klubu "Unidos de Talar" zelo spretno in živahno izkazali. Po končanem nastopu je odbor društva vseh povabil na čaj, ker smo se tako dobro odrezali. Predvsem pa gre seveda zahvala našemu voditelju Angelu Marcos. Za nas mlade je šport zelo privlačno sredstvo. Škoda da slovenska društva ne posvečajo športu skoro nobene pažnje. Rudolf živec G.P.D.S. v Villa | Devoto Priredi v nedeljo 21. JULIJA ! svojo običajno DOMAČO ZABAVO v svojih društvenih prostorih Simbrón 5148. POŽRTVOVALNOST DRUŠTVENIKOV Kdor se ni nikoli udejstvoval v društvih, žal teh ni malo tukaj med nami, ne ve in nima niti pojma, koliko mora žrtvovati društven član. Naša društva tukaj imajo n. pr. pevski in dramatični odsek. Pevci in njihov pevovodja morajo tedensko dvakrat do trikrat h pevskim vajam. Morajo radi teh žrtvovati svo.j, včasi tudi ne prosti čas in povečini denar za vožnjo. In koliko eentavov je treba za vožnjo onim, ki stanujejo daleč v mestu od sedeža društva ali celo v provinci, lahko vsak posameznik presodi, ker tako zadene tudi njega, ki v društvih ne sodeluje, ampak mora na delo. Isto kot za pévee, velja tudi za društvene igralce in godce. Vsi ti morajo večkrat tedensko k vajam, žrtvovati čas in denar, med tem ko drugi lepo doma sedijo, črpajo mate in gredo zgodaj spat, društvene delavce pa najdejo še pozne ure pri delu, ne samo zase, ampak za vse. In koliko je tudi takih, ki brezskrbno po gostilnah karte igrajo, ko se društvenik trudi v društvu. In take boste slišali govoriti, "a že ve zakaj dela, si baše žepe". Tako nekako govore taki. O takih je stvar čisto gotova, da ni nikdar sodeloval v društvih, ali pa je bil res sam tak in je sedaj izobčen. Ko bi ljudje le nekoliko pomislili, kakšne žrtve mora doprinašati dober društven član, bi imeli o teh nesebičnih delavcih drugačno mnenje. Pa ne samo pevci, godci in igralci doprinašajo žrtve, ampak tudi odborniki. Zato je dolžnost rojakov in rojakinj, da te požrtvovalne delavce podpre na ta način, da ko društvo napravi kako prireditev, da se te po možnosti udeleže in jim dajo s tem zadoščenje za . njihov trud in požrtvovalnost. Na Banco Holandés Unido Boste Našli najboljšo organizacijo za varnost vašega prihranjenega denarja. • Odprite čim prej Vaš HRANILNI RAČUN s samo 5.— $. J BANCO HOLANDES UNIDO SUCURSAL BUENOS AIRES CASA CENTRAL! 25 DE MAYO 01 AGENCIA N* t ! CORRIENTES 1900 r/f/lfl Z NEDELJSKEGA SESTANKA V nedeljo 14. t .m. so se zbrali naši trgovci, obrtniki in podjetniki (42 po številu), da se pomenijo o bodočem gospodarskem delovanju. Pri dobri večerji smo imeli priliko slišati precej lepih in pomembnih govorov ter dobrih in resnih predlogov. Iz vseh govorov je zvenela samo ena želja: ustanoviti nekaj gospodarskega, kar naj bi koristilo ne le prisotnim, temveč celi naši naselbini v Južni Ameriki. Ker ni bilo ničesar predpriprav-Ijenega, se je nato določilo nekaj iz med prisotnih, naj na temelju omenjenih predlogov proučijo načrt nadaljnega delovanja, ki naj bo v skladu z koristmi skupnosti in kar naj postane steber našega gospodarskega udejstvovanja, kar upamo da bo, ako bo vedno vladalo med nami isto razumevanje in razpoloženje kot v nedeljo. Drugi sestanek se bo vršil v torek pri Škodniku na Paternalu. A. Š. »•••••"•m«"»».»»«"»"*" Andrej škrbec: ZADRUŽNIŠTVO (Nadaljevanje) ČASOPISJE O ZADRUGAH 10. junija t. 1. je prinesel največji buenos aireški dnevnik "La Prensa" velik uvodni članek, čez dva stolpca, pod naslovom: Trgovina s poljskimi pridelki in zadružništvo; v katerem člankar zelo na široko popisuje sedanje stanje poljedelcev in prihaja do zaključka; da se iz tega težkega stanja ne bodo rešili drugače, kot z zadružnimi organizacijami. Med drugcim pravi: "Edino sredstvo za zmanjšanje stroškov za pridelovanje ter za izboljšanje cen pridelkom, je ustanoviti dovolj zadrug, katere naj bi se ne omejile samo na prodajanje pridelkov, ampak naj bi svojim članom nabavljale vse potrebščine in vse orodje. Na ta način bi poljedelci lahko po najboljših cenah prodali svoje pridelke in dobili kar sami potrebujejo po najnižjih cenah, ker bi nabavljali skupno. Zadružništvo pri nas ni novo, am-, pak se ne razvija tako kot bi bilo želeti, ker je nekoliko poskusov propadlo, radi nerazumevanja članstva. Zatorej je potrebno najprej izobraziti našega poljedelca in šele potem pričakovati zaželjenih uspehov. Druga ovira je, da večina poljedelcev obdeluje zemljo, kot koloni ter se večkrat menjajo. V državah, kjer so kmetje sami gospodarji, se je doseglo zavidljive uspehe, kateri nam lahko služijo za vzgled! Radi tega poživlja odločujoče činitelje, naj dobro pregledajo neprilike in izročijo zemljo tistemu ki jo obdeluje, ali pa naj mu dajo kak drugi način, da sebo lahko organiziral v zadruge! Zatorej pričakujemo od države, katera edina je poklicana odpomoči temu stanju, da se bo ona prva odzvala našemu pozivu in začela zadružno propagando ter dala na razpolago potrebna sredstva, da se izobrazi potrebno število strokovnjakov, kateri bodo vodili zadružništvo in mu zagotovili koristonosen obstoj. Kakor se v naših šolah predava in uči o izboljšanju in obdelovanju zemlje, tako naj bi se učilo tudi zadružništvo, kajti ne zadostuje, da zna poljedelec pridelati lep pridelek, ampak ga mora znati tudi vnovčiti ter prodati če mogoče naravnost potrošaču (konsumentu), da se na ta način izogne nepotrebnih "prekupčevalcev in trustov" kateri kot posredovalci, navadno za nepomembno delo, največ zaslužijo in tako podražajo blago. Na Danskem, Švedskem in v Severni Ameriki, so primorani študentje položiti izpite tudi o zadružništvu, za kar dobijo izpričevala. Leti so potem med narodom najboljši propagandisti. Zato v teh državah zadružništvo impozantno uspeva) ker predavajo o zadružništvu tudi v ljudskih šolah. Pri nas so poljedelci oddaljeni od velikih mest. Zato se mora med nje zanesti misel zadružništva potom ljudskih šol, ker le v tem je izboljšanje njihovega nevzdržnega stanja in obenem zagotovilo, da se bo naš pridelek izenačil in tako dosegel boljšo ceno. Zadružništvo je malemu kmetu prepotrebno in prav za prav njemu določeno, zato naj vlada napne vse sile, da se to uresniči, kajti s tem bi se ne koristilo samo poljedelcu, ampak tudi delavstvu v mestih, ki je glavni odjemalec. Ker ima že nekoliko konsumnih zadrug (okoli 70) ne bo teško bodoče delo, samo, ako ga bo vlada s svojo avtoriteto in dobro voljo, podpirala." Tudi v drugih dnevnikih zasledimo večkrat zadružne članke, kar nam priča, da se zadružništvo uveljavlja in, da so premnogi spoznali njegove koristi za malega človeka. Ker smo mi brez izjeme, vsi mali ljudje, ki si moramo služiti kruh z našimi rokami, bi gotovo tudi nam koristilo zadružništvo, táko pač, kakršno potrebujemo. Zato moramo o tem misliti in razpravljati, da dobimo pravo podlago, katera nam bo zagotovila boljše medsebojno, bratsko in svobodno življenje. VLADNO STALIŠČE NAPRAM ZADRUŽNIŠTVU. Kdor pazno zasleduje delovanje sedanje vlade, je že davno ugotovil, da je ista naklonjena zadružništvu. Svoje stališče podpira s tem, da pri vsaki priliki priporoča, posebno kmečkemu ljudstvu, naj se združi v zadrugah, katere so edine v stanu ffcaniti koristi delavnega ljudstva. Prepričana je, da si ljudstvo samo mora najprej pomagati, potem mu bo vlada lahko stala ob strani ter s svojo oblastjo podpirala stremljenje preprečiti in onemogočiti delovanje nepotrebnim prekupčevalcem in tru-stom, ki imajo sedaj vse v svojih rokah in tako poljubno iskoriščajo proizvajalca in potrošača. Izhod iz te gospodarske agonije, vidi torej samo v zadružništvu. Ponovni dokaz d tem, je govor poljedelskega ministra, katerega je imel o priliki otvoritve razstave poljedelskih in industrijskih izdelkov na zadružnem polju, v mestu General Rojo (prov. Bs. Aires) dne 14 t. meseca, katero je organizirala ta-mošnja zadruga z pomočjo Zveze Kmečkih zadrug. V govoru, ki je približno dve koloni dolg (v La Prensa) govori in poveličuje le zadružne ideje ter tolmači zbranim in potom tiska vsemu argentinskemu ljudstvu, koristi, katere lahko zadružništvo prinese. Na prvem mestu povdarja: "Jaz kot minister in poljedelec, sem popolnoma odločen udejstviti in ispo-polniti, načrte sedanje vlade, ki so bili večkrat javno izpovedani, da bo vedno podpirala ustanavljanje in razvijanje vsakovrstnih zadrug." Nadalje je rekel, "da je v sedanjih negotovih časih, ravno zadružništvo, v katero se upirajo milijoni oči in vidijo v njem edini izhod iz izkoriščanja, na pot poštenega in bratskega sodelovanja med narodi". Med drugim je tudi rekel: "Zadružništvo bo popolnoma spremenilo sedanji nepošteni — liberalni red, ker ima zdrave temelje in cilje, ki so: razdeliti bogastvo na pošten način, katerega mora biti vsak zem-Ijan enako deležen. Za dosego tega, pa je potrebno, da se ljudstvo točno zaveda, da je ono samo poklicano najprej se zganiti in postaviti svoje sile na branik lastnih in narodovih koristi." Mi popolnoma soglašamo z gori-omenjenimi izjavami" in bi nas jako veselilo, če bi prečitali take stvari nekateri naši rojaki, ki še niso prepričani, da je edino sredstvo za izboljšanje našega položaja, zadružništvo. Stvar, katero zakon brani in ji je vlada naklonjena, ter katera ostane vedno v rokah tistih, ki so jo ustanovili in ki z njo sami upravljajo, bi morala uspevati in bo tudi uspevala, ko se dobe možje, ki bodo spoznali stvar do dna in se bodo vrgli idealno in brez iskanja svoje lastne koristi, torej za skupnost, v borbo. To je naše prepričanje, katerega potrjujejo razne okolnosti in katerega bomo z vnemo in ljubeznijo vedno podpirali in razširjali. m m >:♦:•: m m i •:♦> »>• ¿ I Dr. Enrique Daniel üj Dauga Zobozdravnik '4 - $ od Asistencie Publike r4 C. M. Box | | Vsak dan od 2 do 7 ure pop. Í | Fco. Lacroze 3708, Chacarita | L Buenos Aires M mi. sasoaec ;;<«< „<♦>. mm mm m: m * : ..?:♦>. mm mm mm mm mm ase anc dsks.mm/m « xm ¿aKoaGcasc ..«s.. :.*ec x« Sibiriji, ki so bile narejene p1' cd Beringom, kažejo, kako na severo* vzhodu pljuska samo morje, vse k»r' te pa so izključevale možnost, da " bila Sibirija zvezana z Ameriko. Ana Chrpova Slov. babica dipl. v Pragi in Bs. Airesu, * večletno pr&kso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "IíaW-spn", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistkc iz mesta in z dežele v popoln0 oskrbo. Cene izredno nizke. P°* strežba prvovrstna. ENTRE RIOS « 2 1 U. T. 38, Mayo 8182 Pri oglarju in zelenjadarju... V nedeljo — bilo je na samo Ciri-lovo — smo hoteli nekaj prav lepega za naše paternalsko proščenje. V ■cerkvi svete Neže smo se zbrali. Saj je tako domače, tako naša tista cerkvica kot ena onih kjer se po naših hribovskih slovenskih krajih ljudje zbirajo k maši. In še bolj naša je, ker je tamkaj rajni g. Jože začel z redno službo božjo za Slovence. Zanj je bila tudi sveta maša... Pa saj to so že znane stvari. Ni pa tako znano to, da sem med petjem čutil neko vrzel, in tudi drugi so jo čutili. Ni Poldeta, ni Rado-ta... No ja! Malo kdo je gospodar svojih stopinj. Vedno kaj vmes pride. pa je z Jožetom Rojcem, ki je bil vedno najbolj zvest, ki nikoli ni Izostal... Zvedel sem: bolezen ga je držala. Seveda. Njega ne zadrži kar tako! To nedeljo sem pa stopil, da vi-dim kaj je z njim. Njegovo delo .je v veliki tekstilni tovarni in zato je tudi njegovo stanovanje tamkaj v bližini v Villi Ur quizi. Prav ugodno je stopiti tja v no deljo popoldne, po končani molitvi Kar na ómnibus 49! Po T.riumvira-tu... Na leX'o in desno... Koliko naših ljudi živi tam okoli. Blizu i-niajo do kapele, kjer je naša služba božja. Tainle doli po tej ulici so... tamle tudi... Saj vem zanje... In koliko jih je, ki jih ne poznam... Samo nekaj kvader imajo tile peš. Saj ne morejo. Saj nimajo časa... tako se izgovarjajo... Ne morejo? Ilm, ne rečem... Še več je pa takih, katerim se ne ljubi, tako trdim, gospod Janez, je menil France, ki mi je delal druščino. Le verjemite, da bi jih lahko prišlo vselej nekaj stotin, če bi se jim le ljubilo. lil tisoč bi jih tudi lahko bilo. Toda... Kaj bi modrovala. Z vero je tako, da jo ima tisti, ki jo držati hoče. Tisti, kateri je noče spolnjevati, jo pa izgubi. Seveda tistj, ki se 2anjo ne menijo niti toliko kot za klobuk, kadar ga veter posname z glave in zavali po prašni cesti! Pa zbogom. Jaz sem na mestu 1 Franceta je peljala pot naprej. Čudna reč, da se vendar pokaže- te. Človek bi lahko umrl, tako dolgo vas ni bilo videti. Saj prav to sem prišel gledati. Pa vidim da že ni več hudega. Ni. Hvala Bogu. Sedaj pa ona ni prava! Toda je že boljša. Ta teden je bila doma. Vedno je kaka nadloga v hiši. Da, da. To je žaloigra izseljen-stva. Če je zdravje in delo, se že živi. Toda kadar začne pohajati eno ali drugo, ali pa kar oboje... tedaj pa človek v živo občuti, kaj se pravi biti tujec v tujini... Malo smo posedeli in pokramljaii. Saj je vedno dosti novic med nami Ali poznate vi Benkoviča? mi je zastavil Roje vprašanje, ko mu je pogled obvisel na pismu, po katerem je segel. Benkoviča? Onega, ki živi v Mun- ro? Da njega. Ali vam je kaj pisal? Ne, nič ne vem. Tule imam njegovo pismo. On je sedaj v Cruz del-Eje, še naprej od Córdobe. In prav tule mi piše, da je tamkaj našel Slovenca, ki je lastnik hotela Savoya. Iz Šoštanja je doma. Zares, pomislite, kod vse našega človeka najdete. Tisti mož je pa tudi že izdavna v Ameriki, tako je menil Roje. Tn Benkovič bi našega človeka našel, če bi ga som pogoltnil. To pa že dobro vem! Malo kdo, razen inž. Kraševca, tako hitro izsledi našega človeka. Posebno za one iz predvojnega časa ve Benkovič. Pa tudi vi ste dobri za to, je nadaljeval Roje. Zato vas bom pa poprosil, če vas je .volja, da poiščeva koga tu v bližini. Ali poznate koga. Samo za našega "oglarja" vem. Ga že poznam. Na Achegi živi. Če bi hoteli z mano, mi bo prav ljubo. Zares sva se dvignila. Skozi ulice, na novo naseljene—saj je bil tam še pred nekaj leti travnik — sva krenila dalje. Tamle doli je naša tovarna, je pokaral Roje. Vsi ti ljudje tu okrog žive od tovarne. Saj zaposli naša tkalnica kakih 10.000 ljudi. Dolgo že nisem dobil pred oči oglarja, ki je rojak iz Vipolž. In nocoj tudi Bog ve, če ga boste, kajti tako lep dan je izzvabil ljudi od doma, tako je menil spremljevalec in ni se zmotil. Temno je stal dom in... kaj bi razgrajal po vratih, čepa še mačke ni doma. In če je, — nima ključa. Pa poglejva drugam. Saj so še drugi ljudje tukaj. Ne vem, je podvomil Roje. Pa so. Tamle doli, dvekvadri niže na Achegi, tako sem vedel jaz iz mojih zapiskov. Poiskala sva in res sva jih našla. llrovatin se pišejo. On je doma iz Opčin, žena pa menda iz Duto-velj. "Joj", se je kar ustrašila žena. V ajena je imeti vse lepo zloženo kot v škatljici, kar človek takoj na dvorišču vidi, ki je pravi cvetni vrt. A oni so prav ta hip prišli domov, in še ni bilo časa, da bi vse lepo pospravila. Ljubko domačijo so si ustvarili tamkaj. Naselili so se poleg njenega strica, ki je že siv starček in že od davnaj tu v Ameriki. Namenjeni so bili kar nazaj domov, toda vojna je odločila drugače in zato bo še nadawlje vozil kolektive. Vozi namreč s. kolektivom 56. Ne rečem. Ni brez dohodka. Človek zasluži. Že 7 let sem ves čas pri isti liniji in imamo dober red. Toda človek je suženj. Danes smo pa šli malo ven z au-tom. Na Boki smo bili. Kar razveselilo se mi je srce, tako je menila žena, ko sem opazila jugoslovansko zastavo na našem domu na Almirante Brawn. Kdaj bomo imeli pa kak slovenski dom? V Villi Devoto je že. Kar dva sta. Toda treba je enega, ki bi naj še za druge Slovence širom mesta služil. Prav danes je šel na prodaj nek prostor, ki bi bil kakor nalašč za nas, sva vedela z Rojcem. Toda žal nas je trenutek našel nepripravljene. Toda treba bo nekaj in nekaj se bo napravilo. Denarja je treba zato, denarja! In pa tudi prave volje! Pa, treba bo nama naprej. Morda se je vrnil oglar. Treba bo tudi, da'Vam Duhovno življenje plačam, kajne, gospod Ja- ■»' i/ ' ! nez. Prav hvalevredna'misel je to... Tudi to pot nisva našla še oglarje-vih doma zato sva šla pa naprej in se vstavila pri "zelenjadarju". Kdo je pa spet to? Pišejo se Grfižar. Na Colodrero in Republiquetas žive. Kmalu sva jih našla. Kako je pogledala mama! Niso se me nadejali, ker smo se malo preje videli pri molitvi. Bila je že noč. Če bi bilo po dnevi, bi pa človek videl nekaj domačega. Saj prav tam je mesta konec in se začenja znana estancija Saave-dra, katera sicer ni več, kar je bila, a še vedno je tamkaj obilo nezazidanega sveta. Tamkaj so Grižarjevi začeli s pridelovanjem zelénjave, toda stvar se ni obnesla. Tudi s prodajo zelenjave je bilo od začetka križ, ker Grižar je preveč mehkega srca in je preveč rad verjel tistim, ki so pravili, da ne morejo plačati... Kar naenkrat sem imel prazen voz, denarja pa nikjer..,., tako je menil. Življenje ju je pa že naučilo in sta si počasi pomagala in sta lepo odgo-jila tri hčere, prijazna dekleta, ki sta dve že šolani učiteljici tretja pa bo tudi kmalu. Pa niso tamkaj oni edini Slovenci. Prišla je na obisk soseda in še drugih je tamkaj v bližini. Toda pozna ura je velela domov. Janez Hladnik. ZOBOZDRAVNIKA DRA. SAMOILOVIC de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 CERKVENI VESTNIK 21. julija maša na Paternalu za župnika iz Bilj Cirila Zamar. Molitve na Avellanedi. 28. julija maša na Avellanedi za Karolino Budili. Molitve na Paternalu. Radi spremenjene ure se naša služba božja vrši odslej pol ure pozneje. Maša je torej ob 10.30 uri in molitve ob 4.30 popoldne bodisi na Avellanedi ali na Paternalu. Sveti Vincencij Pavelski nosi po pravici ime "oče sirot in zaščitnik nesrečnikov". 19 julija se obhaja god tega odličnega francoskega svet nika, ki je obrisal toliko solz trpečemu človeštvu in jih še danes briše, ker njegove ustanove še vedno nadaljujejo veliko delo in^&anske ljubezni, kakor jo je orgatfziral on v ustanovi usmiljenih sester in z "Vincencijevimi konferencami", ki skrbijo za potrebne po posameznih župnijah. Nič dobrega se ne obeta v bodoč-inosti. Marsikdo bo tudi med nami m'išel v položaj, da bo potreben po-uroči. S tem pa nastopa tudi za vse, kateri bomo mogli pomagati, dolžnost, da kaj storimo. Zato priporočam vsem rojakom, ki nosite v sebi plemenito srce, da razmišljate o tem, kako naj poskrbimo za potrebe bodočnosti. Janez Hladnik. Najnovejše blago za leto 1940 SUPERLAN in C AMPER dobite v zalogi v krojačnici "PRI ZVEZDI" Ugodno priliko nudim svojim klijentom s plačevanjem na mesečne obroke. — Obiščite me in se boste sami prepričali Cene nizke. Za obilen obisk se priporoča rojakom STANISLAV MAURIČ TRELLES 2642 U. T. 59-1232 ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA? Kavarna in pizerija Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo. Rojakom se priporoča M) , PETER FILIPČIČ WARNES 2101 esq. Garmendia : U. T. 59-2295 La Paternal Bs. Aires ZGODOVINSKI ROMAN Caričin ljubljenec Nadaljevanje 190 roda poslušaj moj pogoj: v Elizabeti Voroncov bom vrnila Zlvljenje, pokazala ti jo bom, stala bo od tebe oddaljena pet metrov, lo-«ila vaju bo steklena stena, slišal jo boš, ko lio govorila, ti pa ji ne smeš ^Či niti besedice! Potem pa, — potem boš moj! Potemkin se zamisli. Stresalo ga je, v glavi pa mu je vrelo. . Parkrat je šel po ozki celici sem 1,1 tja, potem pa se je nenadoma u-stavil pred carico Katarino. — Naj lio, — vzklikne Aleksander Potemkin in dvigne svojo desni-k svečani prisegi. — Še enkrat ti bom verjel, Katarina, — še enkrat Se boni zanesel nate! Strinjam se s tvojim predlogom ! Izbira je strašna! Preslab sem, da bi se ti upiral naposled pa sem tudi samo človek! ¿el ja, da bi osvobodil Elizabeto y°roncov trpljenja in strašne usode j Je močnejša, kakor želja, da bi bil Yaz zopet srečen, — samo enkrat jo °cein še videti, samo enkrat še, po-vPln Pa nikdar več, — samo da bo lvela, da ne bo 1 rohnela pod zemljo! u _ Elizabeta bo živela, — vzklik-Katarina zmagoslavno, — prise-ga"1 ti, da lio Elizabeta živela! ^-atarina se obrne, morda jo je ,l(lvladalo razburjenje, morda še vCMii .. ' • Bmjenje. za- 110- 1 okrila si je oči z rokami in *ePetala tiho predse, k . živela bo, toda zgoraj v '1 kjer se že nahaja in kjer ho Ved»<> ostala! jj Najina zveza je torej sklenjeni " reče Potemkin in se počasi, J^ odločno približa Katarini. . S(X "i sklenjena, — Vzklikne tci*1? Katarina/ — Aleksander Bo-nk">. zahtevani od tebe, da polo- žiš roko na ta-le križ in da govoriš za menoj besede, ki ti jih bom narekovala. Potemkin položi svojo roko na križ. Katarina se postavi k njemu in reče: — Prisegam pri Bogu vsemogočnemu, pri vseh svetnikih, pri svojem življenju in svoji časti. Potemkin ponovi vsako njeno besedo. Glas se mu je tresel, njegov obraz je prebledel, oči pa so se mu vročično lesketale. Pri duši mu je bilo, kakor da bi se moral sedaj za vedno odreči svoje Elizabete Voroncov. 1— Prisegam, — nadaljuje carica Katarina, — da ne bom Elizabete Voroncov ničesar spraševal, ko mi jo bodo pokazali za stekleno steno. Prisegam, da ne boni zahteval nobenega pojasnila, ko jo bom spoznal. Ne bom je spraševal, kje je bila in kaj je doživela, odkar sva se ločila v tisti strašni noči. Prisegam, da je od tistega trenutka ne bom več iskal in da se zanjo sploh ne lioni več zanimal! Potemkin je izgovarjal besedo za besedo. — Prisegam, da boni nanjo pozabil ... Do tega trenutka je govoril Aleksander Potemkin z drhtečim glasom. , Sedaj pa se je obrnil, potegnil svojo roko s križa, pogledal carico Katarino in vzkliknil: — Kaj? Da bi jo pozabil? Ni-, kdar, nikdar! Odrekel se je bom njena slika pa bo ostala vedno v mojem srcu, vedno jo bom nosil s seboj. Tega mi ne mores prepovedati, velika carica! — Naj bo! Misli nanjo,¡spominjaj se je, toda prisezi mi, da jo boš odbil, če se ti bo kedaj približala! Govori, Potemkin,! — Govori in! Potemkin položi zopet roko na črni križ. — Prisegam, da bom zavrnil Elizabeto Voroncov, čeprav bo pokleknila pred mene in me rotila, naj jo ljubim! — Me — rotila — naj jo — ljubim ! — ponovi Aleksander Potemkin z drhtečim slabotnim glasom. Nekaj mu je stiskalo vrat. — Prisegam, da boni odslej zvest samo svoji carici, da bom ljubil svojo edino mogočno carico... — Da bom ljubil svojo edino mogočno carico... — Da jo bom ljubil kot podanik, kot mož do svojega poslednjega vzdihljaja... — Do svojega poslednjega vzdihljaja... Poteniikn se zgrudi pod križ. Carica se premaga. Ni se ji mudilo, da bi ga dvignila in objela, čakala je, da se je zopet pomiril in si opomogel. Tako je čakala nekaj minut in gledala ubogega Aleksandra Potem-kina, rekla pa ni niti besedice. — Prisegel si, Aleksander, — reče carica Katarina naposled in stopi k njemu. Ponudi mu svoje roke in ga potegne k sebi. —Prisegel si, Aleksander Potemkin, tega ne smeš nikdar pozabiti! Prisegam ti, da bo Elizabeta Voroncov živela, prisegam ti pa tudi, da bom vsako prevaro, kateri bom prišla na sled, kruto in neusmiljeno kaznovala! —■ Moja prisega je sveta, — odvrne Aleksander Potemkin. Katarina, stori, kar si mi obljubila, pa se bom tudi jaz držal prisege, ki si mi jo pravkar narekovala. — Ali bova to prisego zapečatila s poljubom, Aleksander? — reče zdajci carica Katarina nežno in zapeljivo, objame Potemkina in se pritisne k njemu. Pridi v moje naročje, daj mi svoje ustnice, — poljubljaj me, kakor si to nekoč tako rad delal! Oh, Potemkin, ne dovoli, da bi od- šla odtod brez tolažbe, ne pusti me oditi brez najmanjšega sladkega spomina na to noč! Toda Potemkin prekriža roke na prsih. Stal je pred njo in nobena mišica na njegovem obrazu se ni zganila. — Ne morem te poljubdjati, Katarina! Ta poljub bi bil laž in hi-navščina! To bi pomenilo onečašPe-nje mojega poljuba — kajti jaz pripadam še vedno samo — njej! Carica se mu zazre v oči. — Ali pa boš zopet moj, ko bom izpolnila obljubo? Ko ti bom dokazala, da je Elizabeta Voroncov ži-i va? — Tedaj, — tedaj bom zopet tvoj! — reče Aleksander Potemkin. — Ne tajim ti pa, da boš dobila moje telo brez duše, prsa brez srca, glavo brez oči in čutil. Poslušala boš besede ljubezni, te besede pa ne bodo prihajale iz duše! Toda tihočeš, da te ubogam in se ti pokorim, — dobro, zgodilo se bo, kakor želiš! Aleksander Potemkin žalostno pogleda carico Katarino, ki ga je še vedno objemala. — Ne, ne! Tako ne sme biti! — vzklikne Katarina. Z ljubeznijo in nežnostjo bom znala ustvariti ljubljenemu možu raj na zemlji! Vse tvoje želje bom čitala v tvojih očeh, zagotavljam ti, da se mi bo posrečilo, da bom iztrgala Eliza-betino sliko iz tvojega srca. Zagotavljam 1i, Aleksander, da ni na svetu žene; ki bi te bolj nežno ljubila, kakor jaz! Sedaj pa se pripravi k odhodu, Aleksander Potemkin! Pojdi z menoj k opatu Kaliptu! Vrnil seboš z,menoj v prestolno mesto Petrograd. Al msliš, da teba mpustila tudi en sam dan, tudi eno samo uro med temi mračnimi zidovi? Sedaj sem te našla in te ne bom več pustila od sebe! Ne, Aleksander Potemkin, sedaj si svoboden, sedaj se boš zopet vrnil v Petrograd, vrnila ti bom vse tvoje dostojanstvo in časti, takoj se boš naselil v svojih solzah v zimski palači. — Katarina, hvala ti za tvojo dobroto, toda tvojega predloga ne morem sprejeti! — odvrne Potemkin. Zmajal je z glavo. — Poslali si me v ta samostan kot jetnika, živeti sem moral kot trapist, — to pa pomeni, da sem moral biti živi mrtvec, človek, ki nima lastne volje! Minilo je nekaj tednov in jaz sem spoznali, da bi ti moral biti prav za prav hvaležen, da si ukazala, da so me zaprli v daljnji samostan svetega Nikolaja. Mislim, da ni na vsem širnem svetu prostora, ki bi se tako prikupil nesrečnemu človeku, kakor ta samostan. Kdor je nesrečen, kdor je izgubil vse, kar je imel na tem svetu, ne spada več med ljudi. Išče naj samoto, ko pa jo je našel, naj živi edino še svojim spominom! ! Njégova rana se sicer ne bo zaprla, pa ga vsaj ne bo bolela več, — počasi se bodo vsestrahote, ki jih je preživel, prevlekle s tanko kožico pozabljenja. Tudi jaz sem se tukaj potolažil. Zato nočem oditi iz tega samostana, velika moja carica, dokler mi ne boš dokazala, da Elizabeta Voroncov zares ni mrtva in da mi ni treba žalovati več za njo. Tedaj, šele tedaj bom odšel iz tega samostana in odpotoval s teboj v Petrograd, — nazaj v svet, nazaj v življenje! — To je tvoja zadnja beseda? — Da, moja zadnja! Te besede je Aleksander Potemkin izrekel z mirnim, toda odločilnim glasom. Ta mir ga ni zapustil niti za trenutek med vsem tem pogovorom s carico Katarino. SLOVENSKI LIST List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ Veseli dogodek v slovenski šoli na Paternalu Korajža velja so nam re\li oni dan v slovenski šoli. Vsi na delo in ¡{dor bo najlepše sestavil in opisal nedeljski do-gode k, tega "bomo dali v Slovenski list". Že več dni pred nedeljo smo v nestrpnem pričakovanju šepetali med seboj ter si v domišljiji živo predstavljali vse mo-goče in nemogoče dobrote, ki nas čakajo za ta dan. Zvedeli smo, da se naši veliki dobrot-niki neumorno trudijo in zbirajo denarne prispevke, da nam napravijo ta dan čim lepši. Končno je le zasijala zaželje-na nedelja. Vreme se je sicer obnašalo nekam cmeri\avo ali naša srca so bila polna sončnega razpoloženja, \o smo hiteli proti slovenski šoli. Najprej smo šli vsi \ sv. maši v farno cerkvico svete J^eže, nato pa smo pospešili \orak nazaj v šolo. Joj, \a\o so nam zažareli obrazi, ko smo zagledali na določenih nam prostorih nove, lepe predpasnike (guardapolvosJ, nogavice, zvez\e, svinčnike, sladkor č\e! 7^[a vsem tem bogastvu pa se je bahato zibal še lep balonček., tu moder, tam rdeč, pa spet zelen.... Saj nismo vedeli, kje nal začnemo, kar pozabili smo na vse. Šele ko nas je opozorila č. sestra na pričujočega g. Dr. Kjudra, ¡(aterí nas je z veseljem opazoval in z nami delil srečo, smo se zavedli in se res iz srca zahvalili. Res tisočera hvala g. doktorju, g. predsedniku, pa tudi vsem ostalim našim dobrotnikom! Mali slovenski šolarč\i iz Paternala smo jim srčno hvaležni in taki tudi ostanemo! Učenec slovenske šole. * (Op. ur.: Zgoraj priobčeni člaiičk je napisal učenec Slovenske šole na Paternalu, Boris Ličen. Objavili smo ga dobe-sedno tako kakor ga je sam napisal. Učenec je s tem celi slovenski javnosti dokazal popolno obvladanje slovenskega jezika v govoru in pisavi, čeprav je tu rojen. Obenem pa gre vse priznanje tu- Mladinski kotiček di naši Slovenski šoli na Paternalu. Staršem, učencu in šolskim sestram čestitamo!) KAZNOVANI TONČEK Tonček ie P° gozdu stikal, da bi gnezdeče dobil in bi kakor prej že večkjat jajčka zmetal in pobil. Hitro spleza tja na bukev, seže v gnezdeče z ro\ó, ali — joj — uščipne v palec drobna prita ga hudo. Kakor blisk izmakne ro\o, v divjem strahu za\ričis veja se pod njim odlomi, že na zemljo vznak drči... i Ves \rvav pod deblom sto\a, saj pobit je res močno. Tonče\ zdaj za gnezdi sti\al prav gotovo več ne bo! Jožef Mihelič, Dobrava p. Kropi LJUBIM SLOVENSKO ZEMLJO Ljubim to zemljo kot svoje življenje v jutru, poldnevu in v mraku in v noči; ljubim obraz njen, se v soncu smejoči, ljubim vse njeno nevidno trpljenje. Ljubim nje gore in tihe doline, šumne gozdove pa žametne trate; ljubim vse reke, na ribah bogate, jezer in morja pokojne sinjine. Ljubim nje ceste in skrite stezice, koder se ljustvo na delo odpravlja, ljubim zvonik, ki zvečer ga pozdravlja, kadar se vrača od zemlje rednice. Ljubim vsak kamen, zazidan sred hiše, ki v njej so žene otroke rodile, pa so jih s táko močjo prepojile, da duh jim hoče vse više in više. Ljubim Slovence, njih zmage in boje v živem spoznanju, da dokler so živi, kot da bi sonce sijalo na njivi, seme duhovne rasti so moje! Janko Samec. POMLAD Z ima odšla je, garava zelena že vsa je. Po\ukal je zvonček iz tihe zemlje in vabil in k^cal svoje sestre: i Cin, cin! Oj, sestrice ve, zaspanke grde' — brž ven izpod tople odeje! 7^e veste, da sonce že greje? Viktor Nolinal, Zagorje ob Savi Lidija Grilčeva: GRUDA Kar srca zvesta nam ljubezni dajo, vnesó jo v tvoje brazde naše dláni; s prstjo v glovine spaja se, jo hrani; pa naj t enam viharji pokončajo, da v tvojih ranah nikdar več ne vzklije? Naj naših trdih žuljev vztrajno delo zdivjanih besov pomandrá krdelo in spet biričev bič nas v pleča bije? Ne daj se! Kakor seme kal požene, daj mu, da od ljubezni zraste naše, da ko Matjaž pod góro vranca vzjaše, ne bo pogrešal ne moža ne žene! Ivan Košuta, Buenos Aires: Spomin na rojstni kraj Kdor vedno bil je le doma, ta dom prav ceniti ne zna. Ko pa človek v tujino gre vse želje mu domov hité. Srečen sem v domačem \raju živel \ot v cvetočem maju. Težko je bilo se ločiti, vse svoje drage zapustiti. Tedaj šele spoznal sem prav krasoto vso, njiv, polj, dobrav; ko slednjič te pogled je zrl — očem se tuj je svet odprl... Srce mi v prsih je mrló kot da mrem mi je biló. Izginil z lic mi je smehljaj, nič več ga ni, ga ni nazaj. Sleherni dan tja v daljo zrem in solze brišem si očem. Le tja, le tja bi rad nazaj v moj domači, dragi kraj. Čeprav domov bi srčno rad, v srcu je le malo nad. Oh, morda nikdar več ne bom te videl moj očetni dom! Lovka jo je jezno zavrnila: "Kaj bo tvoja. Če si jo prva zagledala, je nisi ujela?" "In vendar je moja", je vztrajala Sivka. "Prva sem jo zagledala, to je važno. Daj mi jo!" "Ti mi ne boš ukazovala. Kar jaz ujamem, je moje." "Ni res! To ni pravica." "Ujemi miš, če jo hočeš imeti!" "Če je pa nikjer ni." "Misliš, da ti bo hodila pod nos?" Saj ni neumna." "Če mi jo zlepa ne daš, ti jo vzamem zgrda." "Ne dam! Tebi ne bom lovila." Sivka se je grozeče približala. Lovka je stekla proti sosedovi hiši, "Spaka nemarna, ne boš mi ušla!" se je hudovala Sivka in hitela za njo. Lovka je skrila miško pri sosedovi hiši. Potem se je obrnila proti Sivki. "Zdaj se pa le poskusiva", je rekla. "Tista, ki bo močnejša, tista bo imela miško." "Pa se poskusiva!" je rekla Sivka. Spoprijeli sta se. Zdaj je bila na tleh Sivka, zdaj Lovka. Sivka je opraskala Lovko po gobčku, da se je prikazala kri. Sosedov maček je izza vogala vse to opazoval. Videl je, kam je Lovka skrila miško. Priplazil se je, pograbil in zbežal. Za voglom se je zadovoljno mástil s slastnim plenom. MAČKE IN MIŠ Za hišo sta na kupu stelje ležali mački. Prva je bila Sivka, druga pa Lovka. Vročina je bila huda, zadremali sta. Nenadoma je nekaj zašumelo. Iz stelje je švignila miška. Lovka, ne bodi lena, je skočila za njo in jo ujela. Z ostrimi zobmi je tako stisnila ubogo miško, da so ji pokale kosti. V hudih bolečinah je morala poginiti. Tudi Sivki je dišala dobra južina. Skočila je pokonci in rekla Lovki: "Miška je moja! Jaz sem jo prva zagledala." Božidar Žnidarič, Sv. Lenart pri Vel. Nedelji, Aleksander Stoka STAVBENO TEHNIŠKO PODJETJE Se priporoča našim rojakom. ALVAREZ THOMAS 1035 U. T. 54 - 2756 Buenos Aires — Dobro, naj bo! — reče Katarina. — Grem, odšla bom sama, kakor sem prišla, odšla pa bom z upanjem v srcu! Ne, moj Aleksander, do takrat pa naj te Bog varuje in čuva v tej hiši, kjer se nahajaš! Katarina odhiti k vratom. Ko je prispela do praga, se je obrnila in iztegnila svoji roki proti možu, katerega je vedno bolj ljubila. — Aleksander, če imaš srce v pr-sih, usmili se me, nedovoli, da bi šla odtod, ne da bi mi z eno saino besedico dejal, da me ljubiš! Daj mi dokaz, ki me bo spremljal v praznino mojega dvora, v puščavo mojega carskega sijaja! Daj mi poljub, Aleksander, samo enkrat me še poljubi! Oh, dovoli, da te samo enkrat še objamem, potem pa boš zopet moj, ko ti bom dokazala, da je Elizabeta Voroncov še živa! Potemkina je ganil njen proseči g!as. _ j Počasi je stopil k njej. Potem pa jo hladno in brez čustva objame, — ta objem pa je bil poln spoštovanja, kakor se spodobi podaniku napram svoji mogočni carici. Potemkin je čutil njeno drhteče telo ob svojih prsih, čutil je njene mehke roke okrog svojega vratu. Katarina ga strastno poljubi na usta. — Ljubljeni, — zašepeče Katarina, — ko se bova zopet videla, boš moj, naposled boš popolnoma moj. Katarina mu še enkrat prisrčno stisne roko, potem pa odide proti vratom. Potem jih odpre. Ko je nekaj trenutkov pozneje Potemkin zavrla vrata svoje celice, se je naslonil na steno in se ni ganil. Prisluškoval je korakom carice Katarine, ki so se vedno bolj oddaljevali. Vse je umolknilo in Potemkin se je zgrudil pod črni križ v kotu, si je zakril obraz z obema rokama in bridko zaihtel. — Odrekel sem se te, Elizabeta! Odrekel sem se te za vedno! Toda to sem moral storiti, da sem rešil tvoje drago življenje! Oh, saj nisem imel drugega izhoda, dovoliti pa, da bi umrla v strašni temnici, nisem mogel! Zato rajše nočem, da bi bila moja, rajši sem se te odrekel, — s tem pa sem ti rešil življenje! Moje življenje je uničeno! Nesreča prihaja za nesrečo, doletela me je strašna usoda! Mesec je razlival svojo bledo skrivnstno svetlobo po mali samostanski celici in božal s svojimi žarki povešeno glavo redovnika, ki se je stresal od krčevitega ihtenja. Opat Kalipto je ležal v svoji postelji. Po svoji stari navadi je dolgo ei-tal in je šele pred nekaterimi trenutki zaspal. V samostanu trapistov je bila bogata knjižnica, ki ni vsebovala samo pobožnih knjig, temveč je hranila tudi mnogo znanstvenih del. Te knjižnice pa redovniki niso smeli uporabljati, opat sam je nosil ključe vedno pri sebi. Danes si je prinesel neko filozofsko knjigo, ki ga je izredno zanimala. Dolgo je čital in se poglabljal v misli pisatelja, ko pa je ugasnil luč, jebilo že zelo pozno! Knjigo je odložil in zaspal. Zdajci pa ga je zbudilo trkanje na vrata. Vzravnal se je in vprašal: — Kdo je? Ali si ti, brat vratar? — Jaz sem, — brat Reginald! Opat je bil še tako zaspan, da se ni spomnil na brata Reginalda, radi tega je odgovoril: — Ne poznam nobenega brata Re- ginalda. V našem samostanu ni meniha, ki bi se tako imenoval! — Potem vam moram pač povedati svojo pravo ime — odvrne pred vrati nekdo z razburjenim glasom. — To ime pa brez dvoma poznate oče Kalipto — jaz sem carica Katarina ! Pri teh besedah je stari opat planil iz svoje postelje. Kakor bi trenil, se je oblekel v svojo redovniško obleko. Ni minila niti minuta, ko je prižgal svetil j ko in odklenil vrata svoje celice. — Veličanstvo! — vzklikne predstojnik samostana in se carici spoštljivo priklone. — Nisem vedel — nisem pričakoval visokega obiska ob tem času... — Je že dobro, oče Kalipto! — odvrne carica Katarina. — Zaprite vrata in me poslušajte. Opat uboga svojo gospodarico. Zaklenil je vrata in postavil stol k pisalni mizi ter prosil carico, naj sede. Katarina pa odkloni njegovo ponudbo. — Kar pustite, opat Kalipto, — reče Katarina, — ne bom sedla, ker bom takoj zopet odšla iz samostana. — Vaše Veličanstvo želi že oditi? — vpraša opat Kalipto začudeno. — Veličanstvo, sedaj ste komaj prišli! Mar boste sredi noči odpotovali? — Da, storila bom, kakor sem vam dejala! — odvrne carica. — Moj pogovor z Aleksandrom Potein-kinom je končan, v tej zadevi pa vam ukazujem sledeče: — Poslušam vaša povelja, Veličanstvo ! — Aleksander Potemkin ne bo jutri prisegel, —1 nadaljuje carica Katarina. — Potemkin ne bo pristopil k redu trapistov radi tega morate jutrišnjo svečanost odgodi-ti! — Storil bom, kakor ukazujete, Veličanstvo! — odvrne oče Kalipto in presenečeno pogleda lepo preoblečeno ženo. Čez nekaj trenutkov pa se je pojavil okrog njegovih ustnic smehljaj razumevanja. Opat je uganil, kaj se je zgodilo v Potemkinovi celici. Bil je prepričan, da sta se tam — "pomirila". — Nadalje ukazujem, da se strogi predpisi reda trapistov ne nanašajo na Aleksandra Potemkina. Ne dajte mu nobenega težkega dela ali pa karkoli, kar bi ga moglo ponižati. Dovolite mu, da sme uporabljati samostansko knjižnico in mu nudite zdravo in okrepčujočo hrano. — Ne bo več delal, — reče opat Kalipto, — dnevi mu bodo tekli med čitanjem in izprehodi, bratu kuharju pa bom ukazal, naj mu kuha jedi, ki prav posebno ugajajo njegovemu okusu. — Nadalje dovolite Aleksandru Potemkinu, da sme odhajati na sprehod, kadarkoli in kamorkoli se mu bo hotelo. Dovolili mu boste, da lahko odhaja iz samostana in se lahko oddaljuje nekaj kilometrov od poslopja, vendar pa ga morata vedno zasledovati dva trapista! To pa ne bosta vohuna, temveč neke vrste telesna straža, ki bi ga branila! — Razumem, Veličanstvo, — odvrne opat Kalipto. — Nadalje pa se morate pripraviti na to, da bom Aleksandra Potemkina prej ali slej poklicala v Pe-trograd. Ko vam bom sporočila svoje povelje, ga morate takoj poslati na pot in sicer natančno na prostor, oziroma kraj, ki ga vam bom naznanila. Pri tem pa morate strogo paziti na to, da mu naporna pot ne bo škodovala in da mu potovanje olajšate, kolikor je v vaših močeh. — Potemkin bo zdrav prispel na mesto, ki ga bo določila moja pre- sveta carica, — odvrne opat. — Sedaj pa zbogom, oče Kalipto, — reče carica Katarina, — nikar ne pozabite, kar sem vam ukazala l Škofovska stolica v Moskvi je vaša, ko bom prispela v Petrograd, bom storila korake, ki so potrebni za vaše imenovanje! — Bog naj varuje Vaše Veličanstvo, — vzklikne stari predstojnik samostana. Te besede so nnu prišle zares od srca, ker mu je bilo mnogo na tem, da bi bila carica Katarina zdrava in da bi živela vsaj toliko časa, da bi on postal moskovski škof. — DajtQ mi svojo roko, opat Kalipto ! Spremite me do vrat, da me bo vrataj; pustil iz samostana. Redovniško obleko bom obdržala na sebi, kajti na potovanju sem —* in kot redovnik sem veliko bolj varna, kakor pa v svojem ženskem o-blačilu. Iz samostana nameravam namreč nekaj časa peš potovati. — Veličanstvo! — vzklikne opat Kalipto in iztegne svoje suhe roke. — Mar boste sredi noči odšli peš iz samostana? — Samo po sebi umevno! — odvrne carica Katarina. — Noč je prekrasna, ni mrzlo, luna sveti, —• noč je kakor ustvarjena za hojo in to mi zelo ugaja. — Kam pa je namenjena moja carica? Kam jo nameravate mahniti sedaj, Veličanstvo? — vpraša opat Kalipto. — Odšla bom čez tehribe. Na oni strani je neka majhna gostilnica, kjer sem pustila svojo potovalno kočijo. Nadejam se, da bom v štirih urah prispela tja, potem pa bom takoj nadaljevala pot! Tega vam ne morem dovoliti, m® ja velika carica! (Dalje prihodnjič)