IgorTorkar ____ ______ 912 Igor Torkar TRINAJST VEČERNIH PESMI OSEKA BIVANJA Moj čas že čas je dolgih senc, moj čas je zdaj že čas jeseni, vse bolj megleni so samotni dnevi, napevi ptice hrepenenja v šumenja mrzlih se vetrov gubijo ... Že rjavijo listi mi spominov in ustvarjalni dan se krajša in daljša nemoči se noč, da sem zgubljen povsod - in ves ... Prekanjeno zapušča me še kes in v motna tavanja me vleče dvom tja k blatnim, spolzkim, mastnim tlom na dno nevere in grenkobe, črvivih sklepov, cinične tesnobe ... Zdaj vse strasti papirnati so zmaji, zdaj dušo mi obraščajo lišaji, telo pa - ki je v njem že trudna kri, še vedno domišljavo koprni po toplih prsih ženske, da sanje so nebeške - in peklenske. Moj čas so tedni, meseci in leta, ko suha misel v dalje več ne leta, ko tudi hrepenenje je odveč ... Srce ... ta mali mlin ne melje več pšenice za masleni kruh ljubezni. In vendar, bivanje ni le grenkost, že greti se na soncu je radost, živeti je lepo, če slednji dan vsaj malo od življenja si pijan ... 913 TRINAJST VEČERNIH PESMI PODALJŠAN SONET Ob mojem morju so stoletni bori... Ko stari so - se geni borov sprejo tako, da zlobno zlobni so ti spori.. Dva gena zvejita vsak svojo vejo, in ven se v dve debli zdebelita, moc v enem - proti burn zmagovita, a drugo raste v smer, kot burja hoče, stoletnika je sram, zeleno joče. To moje morje, gubasta oseka šumlja: Pol eden si in pol si drug - kot bor! Puh, puh Morane vse vrtinci v svoj ponor ... Ko staro je srce - se geni srca sprejo, dva gena zvejita vsak svojo vejo in prva burjo Smrti premaguje, a druga - raste v smer, kot puh Morane hoče, da se srce brez solz pekoče joče, pekoče joče ... HUDOBNO JUTRO Sonce je oblomovsko, da roka zarje leno dviga staro leščerbo svetlobe, ki rjava je, ožrta je od rje ... Pada skoz drevesa, motna, brez bleščobe. V zankasti robidi so krvavi trni, suh belin na njih in suh metulj srebrni. V sivi travi kapljice so rose črne. Zrak smrdi po mrhovini padle srne. Jutro je mravljinčasto, mežika sivo, puhne, če škržati škrgnejo iskrivo, murna strah pretrese, v luknjico se skrije. I IgorTorkar 914 Vresje se boji, da v soncu bo zgorelo, Slavec plah prepleta melodije, prepleta prazne ... prazne melodije ... SONET ZA MOJ DNEVNIK Že dolgo, dolgo sem apneno sivolas in plim razuma in srca je vedno mani, ko govorim, ne vem, ce to je se moj glas, in volja votla je, kot star čebelji panj. In temno moje je nebo in zrak svinčen. Sesirjen dež prezgodnje so snežinke, vse je sesirjeno in moj je dan leden. Metuljev ni, ker bube in ličinke, prezgodaj zmrzle, v ledu so se strle. Pomladne viže v grlih ptic - umrle! Moj stol ni stol, je zledenela plošča, ki arktični jo tok samote ziba, mladosti ni in majskega ni hrošča, v jesenski mlaki plava mrtva riba .. PRIVIDI V oseko bivanja zaklet tavač sem. Sam. Brez smeha. V hudobne sem privide ujet, da groza ne odneha. Telo in duša sta kot led, ob meni vrag korači, pogled brez smeha mi ta svet krivi, razdira, pači. Na beli cesti peska ni, le trn je do trna, na nebu sonce ne žari, kadi se luknja črna. 915 TRINAJST VEČERNIH PESMI In z njiv ne gleda makov cvet, to je oko hudiča in bela breza je skelet stoječega mrliča. Nikjer ni belih, belih hiš, kot krste vse so črne, v njih le podgana ali miš oskrbljen vrč prevrne. Kozolec s skodlami pokrit je kot hrbtišče zmaja, in kos, ki poje v rani svit, je črn pes, ki laja. Oblaki žolti, kopasti, kot rabljev kres gorijo in dež so kapljice krvi, ki na ljudi pršijo. Kosijo kosci v rani svit, dekle med njimi boso se trudni duši zdi privid prijazne smrti s koso. Zamahni že, zamahni brž, dekletce moje boso in grob, skopan globoko v krš, pokrij s krvavo roso ... 4 in grob, skopan globoko v krš, pokrij s krvavo roso ... HRASTOVA UTA Stojim... Mi prsti po laseh grebljajo... nato pa zakoračim preko vrta pod skodle ute. Živcem senco dajo. Hudoben samogovor v dušo vrta: Igor Torkar ___________ -_______ . __________916^ Ta uta, klop in miza so iz hrasta, a hrast... ta hrast, kot dren je žilav! Vem, vem ... To nezaceljena je hrasta ... v nebivanje odšepal bom ves kilav, a uta, klop in miza bodo živi! Tu še otroci vnučke bodo v uti sedeli, se igrali radoživi ... Ti zdrknil boš v objem Morani kruti! Nemara v hrastu bo telesni moj utrip drhtel in vnučkom šepetal... Tu dedek je sedel... KAMENČEK Samo v prijateljevih se očeh zalesketa pomagajoči smeh, mostovi srečevanja so sesuti, prijatelj je samo še v pasji uti! Iz volje mi odteklo je iskanje, iskanje, ki prikliče - žive sanje ... Trpim. V ljudeh ne zbujam več ljubezni, samo usmiljenje, pomilovanje. Odzivi moji so otroško jezni, usiha plodnosti mi plimovanje ... Sem padel ... Kamenček v tolmun življenja, zbudil le malih ribic mrgolenja, ne lipana ne sulca ni bilo, oklepa me tolmuna blatno dno ... * Ne morem več izplavati v valove, izplavati v valove, v valove ... 911_________________________________ TRINAJST VEČERNIH PESMI POLŽ Na sprehod večer me je zvabil. Sem zlezel kot polž iz lupine, kolena mi krč je zagrabil, da v njih bolečina ne mine. Po parku po polžje se plazim, v oseki navdihe pogazim, je suha ustvarjanja molža, po kafkovsko manjšam se v polža, manjšam se v polža... UGASLO OGNJIŠČE Ne znam, ne znam se več zares jokati, Ne znam, ne znam se več zares smejati, Ne znam, ne znam se več zares jeziti, Ne znam zares spodbudno hrepeneti, Ne znam ne znam več z upanjem živeti ... Osekla duša v grbavko krivi se ... Prijateljujem s sivim pogoriščem ... Sesedam pred ugaslim se ognjiščem, v pepelu iskrico navdiha iščem, zaman ... zaman jo iščem ... OPUSTIL BOM SPREHODE V oseki čustev bivanje je mptno, brljavi plamen pameti ugaša, Moranin puh raz-bivanja pohotno lesket ljubezni iz oči odnaša. Koraki mi capljajo mimo časa, opustil sem obiske in sprehode, ne toplega pogleda ni, ne glasa ... Nepodkupljiv spomin srce prebode ... Izza vogalov in iz hiš umrli prijatelji koščeno, s hrapavimi grli grgrajo: Pridi, pridi, pojdi z nami ... Igor Torkar 918 V drobovju jalova se jeza zdrami, zaman, zaman spomin me v srcu bode, opustil bom, opustil bom sprehode... NAIVNA PROZA Zlati oktober, zlata jesen. Sedim v parku na zeleni klopi, na zeleni travi pod drevesom. Dan, ko mislim zeleno. Drevo strese veje. Zlatorumeni listi padajo na tla. Tam obležijo. Razrumeneli se bodo. In moč za rast bodo podarili drevesu! Spomladi bo spet razprlo zelene liste. Zašepetam: Hvala, zlatorumeni listi ... Šklepetajoči smeh Morane: O, starčevsko naivno odganjanje strahu pred mano! Starčevsko naivno šepetam: Premagalo te bo Drevo! Spomladi bodo bele kronce zvonile, in beli zvončki bodo zvonili in rumene trobentice bodo trobile na tvojem pogrebu, bela gospa ... ORANŽNI SONET Perut vročičnih sanj v nebo me dviga, pod mano Zemlja skoz megline plava, po njej pijana Smrt mori, požiga, da star Planet je kraterska planjava. In krvoločna Smrt je zakričala, da bo Življenje samo pokončala. In z zublji smrtnih ognjev je norela, požgana Zemlja je v pepel sprhnela. 919 TRINAJST VEČERNIH PESMI In Smrt se je smejala, votlo vpila: Za vekomaj Življenje sem ubila! Potem v pepelu trudna je ležala. Ko stara domišljavka je zaspala, naenkrat iz gepela v nos ji vzklije ZELEN BRSLJAN - Moj smeh Planet oblije!!! ¦ ROJSTNI DAN Rastoče mrzel, ostarel spomin šepeče: Le vojne so, človeka ni, le živ mrlič je, ni toplosrčnega Boga, samo Hudič je! Hudobec v zaprašeno me samoto vleče, me v gosto pajčevino nemoči zapreda, na njej visim, mušica... pajek pa se veča, z očitkom, da še vedno živ sem - me razjeda. Pozabljen rojstni dan je neužitna leča ... V brezvoljnosti meglena misel komaj diha... Ja ... petinosemdeset let... kar, kar računaj, čez kolko let, mogoče dni, boš večno zunaj? Morana hlipne ... cezarsko za vrat mi piha: Tvoj dan odhoda z mano bo - moj puh izbral! Za rojstni dan ji v brk povem: A v pesmih bom ostal! 4