Škofovska sinoda v Vatikanu Minuli petek, 29. septembra, se je v Vatikanu sestala na enomesečno zasedanje škofovska sinoda, ki se je udeležuje 193 katoliških škofov in drugih visokih cerkvenih dostojanstvenikov. Na programu imajo razprave o spremembah odn dopolnilih cerkvenega zakonika (5 knjig z 2414 zakoni, v veljavi od 1. 1918), ki naj bi ga prilagodili v gotovih zadevah potrebam modernega časa, prav tako pa bodo razpravljali o problemu verskega nezanimanja, ki se nevarno širi po svetu. Na otvoritvenem zasedanju je govoril papež Pavel VI., ki je med drugim resno opozoril prisotne na „silovito nevarnost“, ki grozi Cerkvi zaradi „neverske orientacije moderne mentalitete“ v svetu. S tem' problemom se bodo škofje bayili velik del zasedanja. Prav tako je Pavel VI. pozval politične voditelje vsega sveta, naj se trudijo za mir v Vietnamu „na podlagi pravičnosti in iskrenosti. Nihče naj ne gleda na mirovne poskuse z nezanimanjem ali prezirom,“ je pozival Pavel VI. in nadaljeval: „Pripravljeni smo podpirati kateri koli poskus za mir v svetu na splošno in posebej v Vietnamu in na Bližnjem Vzhodu..,.“ Pavel VI. je nato obžaloval odsotnost poljskih škofov. Kardinalu Wyszynskemu je poljska komunistična vlada prepovedala potovanje v Rim, prav tako krakovskemu nadškofu kardinalu Vojtili. Zato tudi vsi ostali poljski škofje niso hoteli odpotovati v Rim. Pavel VI. je nato obžaloval „krivične razmere, katerim je izpostavljena Cerkev v nekaterih državah, kjer ji ne dajejo zakonite svobode in kjer trpi krivice, ter moralne in zakonske pritiske-“ ¡Prav tako je papež Pavel VI. z žalostjo omenjal komunistično gverilo v latinski Ameriki in drugod po svetu, ki zadaje prizadetim državam in prebivalstvu moralno in materialno škodo. Pravoslavni kristjani pripisujejo zasedanju škofovske sinode v Vatikanu veliko važnost z ozirom na zbližanje med katolištvom in pravoslavjem. Pravoslavni carigrajski patriarh Athena-goras bo odpotoval v Rim, kar v vatikanskih krogih smatrajo kot nov javen dokaz za želj0 po .obnovitvi krščanske edinosti. Pravoslavna cerkev vodi svoje vernike preko patriarhalnih sinod, ki se od časa do časa sestajajo. Athenago-rasa smatrajo kot prvega patriarha med enakimi. Vseh vzhodnih kristjanov, ki jim napeljuje Athenagoras, je ok. 150 milijonov. Severnoameriška politika do Kube V Venezueli1 so pred dnevi objavili, da se je neka venezuelska vojna ladja zapletla v morsko bitko z neko kubansko vojaško ladjo, ki je peljala proti venezuelski obali nov0 skupino gverilcev za izkrcanje. Castro hoče na vsak način zanetiti gverilske akcije v Venezueli, kot glavnem petrolejskem središču obeh Amerik. Kljub, . neprestanemu kubanskemu oboroženemu vmešavanju v notranje zadeve ameriških držav in kljub Castrovim grožnjam in organiziranju iz Havane gverile v samih ZDA, ameriška vlada iz strahu pred Moskvo zadržuje sleherno odločnejšo akcijo proti Kubi. Tako je pristojni ameriški urad pred dnevi objavil, da bo iz ZDA spet izgnan, nov kubanski protikomunistični vodja, Felipe Rivero', ki se trenutno nahaja v ječi v Miami, Ameriške oblasti izgon utemeljujejo takole: „Felipe Rivero pripada organizaciji, ki hoče zrušiti režim Fidela 'Castra in katere delavnost more spraviti v nevarnost ameriško stališče ter škoditi tudi ameriški varnosti.“ Ameriška revija US New World Reporter pa v svoji zadnji številki komentira razmere v posameznih latinsko—ameriških državah z ozirom na koni. nevarnost med drugim takole: K razširitvi Skupnega evropskega trga Izvršni odbor Skupnega evropskega trga je nedavno enoglasno odobril poročilo posebne komisije te organizacije o posledicah razširitve Skupnega evropskega trga s sprejemom v članstvo Anglije, Danske, Norveške in Irske. Poročilo je izvršni odbor takoj razposlal vladam dosedanjih šestih držav članic Skupnega evropskega trga. O njem je razpravljal nato ministrski svet šestih na dvodnevnem zasedanju v Luksemburgu. Niso se še sporazumeli, kdaj naj začno končna pogajanja za včlanjenje zgoraj omenjenih štirih držav ter bodo o tem debatirali še na Venezuela: Castro je tu močno aktiven. Izvedel je več izkrcanj na venezuelski obali. Že od 1. 1962 obstajajo gverilska taborišča. Nicaragua; Kaže, da so se gverilski elementi organizirali za akcije, podobne tistim v Boliviji. Costa Rica: Castro smatra to deželo zrelo za revolucijo, toda so ga informirali, da pogoji še niso zadovoljivi. Panama: Pričakujejo novih protiame-riških dem-ostracij. Kolumbija: Castrovi agenti poskušajo prevzeti vodstvo več banditskih skupin, ki rovarijo po državi. Gvatemala: Komunistična gverila bi mogla pretrgati zveze'med Severno in Južno Ameriko. Treba je paziti na to državo. Peru: Castro je našel želo malo opore med kmečkim prebivalstvom, čile; Castro mehi, da ima tu najlepšo priliko priti na' oblast na miren način. Uruguay: Castrb, meni, da je dežela pripravljena za revolucijo. Brazil: Castro prepušča to državo sovjetski infiltraciji in se osredotoča na male ameriške države. Gaayana; Ni revolucijskega gibanja po Jaganovem volilnem porazu lefa 1964. Haiti: Brez castri-stične aktivnosti. Dominikanska repu. blika; Ameriška intervencija je 1. 1964 preprečila komunistično zmago, toda Castro ni izgubil upanja. Argentina, El Salvador in Honduras; Trenutno ni velikega revolucionarnega pritiska na te- države- sestanku na koncu tega meseca, spet v Luksemburgu. Belgijski predsednik komisije, Jean Rey, je izjavil v evropskem parlamentu v Strassburgu, da komisija, ki je pripravila gornje poročilo, v načelu priporoča čim prejšnji začetek pogajanj za včlanjenje štirih prosilcev. Eden od glavnih zaključkov komisijskega poročila je, da morajo postati novi člani vse štiri države istočasno, sicer pa nobena. Prav tako mora biti prehodna doba prilagoditve gospodarstva novih članic gospodarstvu Skupnega evropskega trga dolga za vse enako. Med mtlantizmom in nevtralizmom (Od naši ega dopisnika v Gorici) Ob dvajsetletnici podpisa Atlantske pogodbe so v italijanskih političnih krogih nastale razne diskusije o aktualnosti te do sedaj izključno vojaške zveze oziroma 0 pomenu slednje za politično stabilnost Italije in njeno varnost. Pri vsem tem pa so se zopet razvnela nekatera stalna žarišča v italijanski notranji politiki, še posebej pa se je pokazala neenotnost v pogledu na osnovne smernice zunanje politike v sami sedanji vladni koaliciji leve sredine. Kot znano, je v Italiji že -ve;e let uveljavljena politika tkzv. levega centra, katere temelj so krščanski demokrati in sedaj združeni socialisti. Se še spominjamo težav, ki so botrovale nastanku te nove, za marsikoga v začetku drzne vladne koalicije in prvega -praktičnega poskusa sodelovanja med katoličani in marksisti (čeprav nekomunisti) na političnem področju. Pred leti je naletel na nepremostljive težave takratni predsednik vlade Se-gpi, da je bil prisiljen opustiti napore za nadaljnje poskuse V tem smislu. Po nekaterih u-pravnih vladah se je pa le posrečilo vodilnim strankam, da so sestavile prvo vlado leve sredine, ki ji je načeloval — in jo še danes vodi— krščanski demokrat Aldo Moro- Slednji je prav gotovo ena izmed vodilnih ose-bno-sti v sklopu te nove formacije in s svojo umerjenostjo in zadržanostjo marsikdaj maši nevarne luknje v tej koaliciji. V začetku so bili za partnerje demokristjanov socialni demokrati in -socialisti, poleg maloštevilnih republikancev. Kasneje so -se Saragatovi socialdemokrati in Nennijevi socialisti združili v enotno stranko in s tem navidezno okrepili demokratične vrste v Italiji. -Že. od vsega, začetka pa so se jasno pokazale — in nihče jih tudi ni nikdar skrival! — bistvene razlike v gledanju na važna vprašanja zunanje in notranje politike med nekdanjimi -socialnimi demokrati in socialisti. Prvi -s-o bili zlasti v zunanji politiki odločni zagovorniki dosedanjih zavezništev Italije, zlasti Atlantskega pakta, sodelovanja z ZDA. ter evropskega združevanja. Nennijevi, socialisti pa so v tem oziru zavzeli precej različno stališče: njihova podpora Atlantski zvezi je bila zgolj formalna in zelo mlačna, do evropskih organizmov niso 'bili preveč navdušeni, do -politike ZDA pa -so sploh zelo kritični. Pri v-sem -tem je treba še vedeti; da je močno levo krilo v socialistični stranki še filokomunističn0 (Lombardijeva skupina), čeprav -se je ob združitvi že odcepil skrajni del stranke (Vecchietti) in se preosnoval v Socialistično stranko proletarske enotnosti (PSIUP), ki deluje vzporedno -s komunisti. Še pred kratkim je sedanji podpredsednik vlade socialist Pietro Nenni izjavil, da atlantska politika ne predstavlja stalne oblike italijanskega zavezništva. Zato ni čudno, če v samih vrstah vladnih skupin ni jasnosti zlasti glede zunanje politike. Nasprotno pa so nekdanji socialni demokrati še danes vneti zagovorniki atlantskega zavezništva in odklanjajo vsak. poskus nevtralizma in izolacije. Iz njih vrst je izšel tudi predsednik republike Giuseppe Saragat, ki je med sedanjimi italijanskimi politiki morda najbolj vpliven p-obornik zahodnega zavezništva. Med svojim •obiskom v Ame-' riki (Kanadi ter ZDA) je stalno in v vseh govorih jasno podčrtal nujnost ohranitve dosedanje povezave Italije z ZDA in ostalimi zahodnimi državami. Tega pa italijanski državni poglavar ne vidi samo v smislu golega vojaškega pakta, pač pa v duhu širšo povezave za obrambo vrednot svobode in civilizacije. 'Njegove izjave so gotovo tudi posreden odgovor zagovornikom nevtralizma v samih vladnih vrstah, da ne omenjamo komunističnih manevrov za odcep od Atlantskega pakta. Kaj pa krščanska demokracija? Morda bi -se zdelo, da je tudi ona enotna v odločnem vztrajanju po ohranitvi atlantskega prijateljstva. Pa ni povsem tako- -Čeprav stranka -sama uradno vedno zagovarja -po svojih odgovornih predstavnikih in vladnih glasnikih zvestobo zahodnemu Zavezništvu, je morda prav v njenih vrstah nekaj vplivnih ljudi, ki išče svojih poti v zunanji politiki. Ne da bi hoteli omenjati poskuse manj pomembnih levih pristašev KD (nekdanji firenški župan La Pira in njegove misije v Ru-siji, Severnem Vietnamu in pd.), im-am0 samega zunanjega ministra Fanfanija, ki včasih prihaja v spor z ostalimi vladnimi in strankinimi prvaki prav zaradi temeljne usmeritve italijanske zunanje politike. Dovolj, da spomnimo na uradno zadržanje' Italije v izraelsko-arabski vojni. In prav Fanfanijev filo-arabizem je naletel na hude kritike v italijan- skem tisku, kajti izgledalo je, da hoče zunanji minister izmaličiti pravi obraz hladnega in zlasti javnega mnenja. -Nekateri opazovalci vidijo v njegovi akciji željo po bolj samostojni, vlogi Italije v Sredozemlju, če že ne prav goli-stične težnje. Iz vsega tega je lahko razvidno, kako odločilne silnice italijanske politike še kolebajo v iskanju enotne smeri v smislu ohranitve zavezništev z demokratičnim in svobodnim svetom. Dilema atlantizem — nevtralizem še. ni dobila jasnega odgovora. Ali je soseščina De Gaullove Francije in Titove Jugoslavije tako nevarna? Upamo, da ne- A. B. IZ TEDNA Južni Vietnam je bil na tem, da ga poleg težav, ki jih prinaša vojna, zajame še globoka notranjepolitična kriza. Parlamentarna volilna komisija je namreč z večino glasov sklenila predložiti plenumu, naj zaradi neredno-sti, ki da so spremljale zadnje volitve, pri katerih je bil izvoljen za predsednika republike Nguyen Van Thieu in za podpredsednika Nguyen Cao Ku, volitve razveljavi. V parlamentu je -bila o tem živahna debata, toda večina poslancev je volitve potrdila kot veljavne. Med debato v parlamentu je bilo po ulicah v Sajgonu več demonstracij. -Proti budističnim de-monstriantom je nastopila policija. — Na bojišču so bili med tem hudi boji na kopnem in v zraku. Ameriško letalstvo je več dni po vrsti bombardiralo komuniste, ki so z utrjenih položajev na demilitarizirani zoni obstreljevali ameriška oporišča. — Za sovjetsko vlado v Mo-skvi je tudi kitajska kom. vlada zagotovila Severnemu Vietnamu pojačano vojaško pomoč. Ameriški predsednik Johnson je pred 2.000 -delegati narodne zakonodajne konvencije znova zatrjeval, da je v-sak trenutek pripravljen na razgovore s Severnim Vietnamom za ustavitev vojnih sovražnosti. Severni Vietnam naj to željo samo izrazi, pa bo šel Johnson osebno na razgovore s Ho Gi Minhom, če b0 -potrebno, ali bb pa poslal svojega drž. tajnika- Toda Severni Vietnam tega noče in je zato on odgovoren za nadaljevanje vojne v tem delu sveta in ne ZDA. V Brazilu so se opozicionalci zedinili za ustanovitev široke politične fronte, katere namen je v državi obnoviti demokratski sistem. -Široko politično fronto sta pred' leti ustanovila dotedanja najodločnejša politična nasprotnika biv. guverner države G ua n aha ra Carlos Lacerda in biv. predsednik republike socialdemokrat Kubiček. Pozneje je Lacerda pritegnil še biv. predsednika Ja-, nia Quadrosa in v zadnjem času tudi V TEDEN -biv. predsednika Joao Goularta, ki ga je v ¡času, ko je bil predsednik, najostreje napadal in z vojsko tudi pomagal zrušiti. Sedaj so se bivši štirje najhujši nasprotniki znašli v s-kupnem boju proti sedanji vladi. V m-estu Camiri v Boliviji je razprava proti inozemski kom. skupini gverilcev, med katerimi je tudi francoski -komunistični publicist in profesor Regis Debray, ki ga je Castr-o poslal v Bolivijo. V Beogradu je bil od 25. do 31. septembra' deseti mednarodni astronavtski kongres. Predsednik jug. aeronavtičnega in raketnega društva prof. Tatomir Andjelič si je mnogo prizadeval, da bi na kongres prišli severnoam. in ruski astronavti ter da -bi bile med kongresom v Beogradu tudi razstavljene ameriške in ruske vesoljske kabine. Iz obeh držav je dobil pozitivna zagotovila*. lA-merikanci so iz razstave v Parizu, pripeljali na Reko vesoljsko kabino Apol-o ter jo z veliko težavo izkrcali v pristanišču že julija meseca.. Toda komaj se je to zgodilo, je prišlo od ameriškega vladnega ravnateljstva za vesoljske polete NASA naročilo, da morajo vesoljsko kabino Apolo takoj spraviti nazaj na ladjo ter jo -odpeljati v ZDA, kjer da jo potrebujejo za vaje-Na kongres tudi ni prišel niti eden od napovedanih ameriških astronavtov-Ameriški -poslanik v Beogradu si je mnogo prizadeval, da bi kdo -od ameriških astronavtov prišel v Beograd, toda vlada je ostala gluha na vse pozive ameriškega poslaništva v Beogradu., Sporočila je samo to, da astronavt Schirra ne more priti, ker da je zadržan zaradi vaj, zakaj pa niso prišli von-Braun in ostali ameriški strokovnjaki za vesoljske polete, pa sploh niso povedali. V' Beogradu -so 'bili zaradi takega ameriškega -postopanja zelo prizadeti. Na Kitajskem so Maojevi nasprotniki zažgali gozd, v katerem je bilo 3000 rdečih stražarjev. Vsi so zgoreli.' Is življenja In dega|anja v Argentini Ni misliti na skorajšnje volitve V prejšnjih številkah smo že poročali o akciji najvidnejših ljudskih radikalov, ki s prirejanjem skupnih večerij in z govori na njih skušajo politično razgibati ' javnost ter jo pridobivati zase. Bivši podpredsednik republike dr. Perette je sam izjavil, da je njihov glavni namen, da bi pridobili zase javno mnenje. Zato so v. svojih napadih na' vlado želo ostri in pri tem ne izbirajo be-sed. V t0 akcijo radikalov je padla prejšnji teden izjava argentinskega veleposlanika v ZDA ing. Alvara Alsoga-raya o obnovi političnega življenja v Argentini. Ing. Alsogaray je govoril o tem pred mednarodnim združenjem odvetnikov ter je med drugim naglašal, da je sam -predsednik republike -gral Ongania ponovno 'naglasil, da bo v Argentini obnovljena demokracija. O Alsogarajevi izjavi sta v Buenos Airesu spregovorila najprej notranji mini-ster dr. Barda, za -njim -pa še tajnik vlade dr. Colodrero. Notranji minister je dejal, da v-si osnovni dokumenti argentinske revolucije govore o povrnitvi na reprezentativno demokracijo. Kdor 'ni teh misli' Sploh ne more biti v sedanji vladi. Tajnik vlade dr. Colodbero je bil konkretnejši. Poudarjal je, da je točno, da je namen argentinske revolucije v državi obnoviti demokratski sistem. Kdaj se -bo t0 zgodilo, ni nikjer določeno, argentinska revolucija si je zastavila cilje, ki jih mora do-seči: najprej urediti in ozdraviti gospodarstvo ter izvršiti spremembe, ki so postale nujne, šele nato bo prišlo na vrsto reševanje političnih vprašanj- Zato je še opustiti misel na skorajšnje volitve. Govor predsednika republike Predsednik republike gral Ongania pripravlja govor, v katerem bo prikazal opravljeno delo svoje vlade v enem letu, odkar je na oblasti. Imel, ga bo v eni od provinc, ki jih bo v kratkem o--bis-kal. Najverjetneje v Mendozi. Obisk gospodarstvenikov in finančnikov Iz Ria de Janeira -se je vrnil minister,za gospodarstvo dr. Krieger Va-sena. Sodeloval je na letnem zasedanj-u Mednarodnega denarnega sklada in Mednarodne banke za razvoj in napredek ter , j e pred mednarodnim gosp odarskim forumom podal pregled argentinskega gospodarstva. Po 'končanem mednarodnem gospodarskem sestanku v Rio de Janeiro je 140 vplivnih gospodarstvenikov iz Amerike ter raznih evrop-. skih držav prišlo tudi v Buenos Aires, kjer z argentinskim ministrom za gospodarstvo nadaljujejo razgovore o financiranju velikih javnih del v Argentini. Med te spada v prvi vrsti graditev veleelektrarne El Chocon, -obnova železnic, cest, pristanišč ter modernizacija kmetijstva. Na sestanku je predstavnikom svetovnega kapitala minister za gospodarstvo dr. Krieger Vasena podal obširno in podrobno poročilo, o stanju argentinskega gospodarstva ter o ukrepih, ki jih je podvzela vlada za njegovo ozdravitev. Vrnitev zunanjega ministra Argentinski zun. minister dr. Niea-nor Costa Mendez se je vrnil iz Z-DA, kjer je bil najprej na -sestanku zunanjih ministrov ameriških -držav ter je vzbudil pozornost s svojim odličnim govorom proti komunističnemu rovarjenju, ki se neprestano širi s Kube. Listi so o njegovem govoru zapisali, da je bil edini, ki je pravilno zagra-bil ta problem, med tem ko -so se nekateri -obnašali tako, kakor da ne bi vedeli, kje naj se lotijo tega vprašanja. Prav tako je vz-bujal pozornost govor argent. zun.. ministra na glavni skupščini ZN ter je dr. Nicanor Costa Mendez dobil pohvalno priznanje vodilnega newyorškegai tiska- Ob 50-letnici dr. Krehove smrti Št. Janž na Dolenjskem je 8. oktobra 1917. leta postal znan po vsej av-stro-ogrski državi. V tamošnjem župnišču je pri svojem osebnem prijatelju župniku Ludoviku Bajcu umrl od kapi zadet dr. Janez Evangelist Krek. Pri njem se je ustavil, da bi se odpočil od naporov agitacijskega dela za Majniško deklaracijo med Hrvati. Umrl je od kapi zadet. Star je bil tedaj komaj 52 let. Novica o njegovi smrti je namah prestopila meje slovenskega narodnega ozemlja. Razširila se je po vsej tedanji avstro—ogrški državi. Med Slovenci je nastalo splošno narodno žalovanje. Bol za umrlim borcem za slovensko narodno svobodo je še bolj združila vse narodne sloje. Možje iz nasprotnih političnih taborov so spoštljivo klonili glave pred veličino dela pokojnega dr. Kreka in ga prosili za oproščenje, če so mu v življenju napravili kako krivico. Najvišja predstavnika slovenske poezije pisatelj Ivan Cankar in Oton Župančič sta ob novici, da je Krek umrl jokala. Ivan Cankar je zatrjeval, da je s Krekom umrl „največji Slovenec in najboljši človek“. Škof Jeglič je odredil, da so krsto s Krekovim truplom položili na mrtvaški oder v njegovem dvorcu. Slovenci so Kreku pripravili pogreb, kakršnega do tedaj Ljubljana še ni bila videla. 'Na njem so bili zastopani vsi sloji slovenskega naroda z najvidnejšimi političnimi in cerkvenimi osebnostmi. Poleg dr. Korošca, Krekovega o-sebnega prijatelja in najožjega sodelavca, so stopali predstavniki ostalih slovenskih političnih strank ter najvidnejši zastopniki ostalih slovanskih narodov v tedanji državi. Tak pogreb narod pripravlja samo svojim največjim in najbolj zaslužnim možem. In tak je bil dr. Krek. Ko je začel dr. Janez Evangelist Krek javno delovati, smo bili Slovenci skoro brezpravna raja. Nismo imeli političnih pravic,; gospodarsko smo bili odvisni od Nemcev, slovenski kmet je bil žrtev podeželskih oderuhov, delavstvo ni uživalo zaščite, ker ni , imelo svojih stanovskih organizacij, kulturno smo bili zaostali, nismo imeli: p ros vet-nih društev in knjižnic. V takem stanju je dr. Krek začel svoje gigantsko obnovitveno delo med Slovenci kot organizator, prosvetitelj, borec za socialno pravičnost, pa politično in narodno svobodo in gospodarsko neodvisnost. Začel je zbirati študente, srednješolce, delavce, tobačne delavke- Govoril jim je o kulturnih, socialnih in političnih vplašanjih, začel jim je ustanavljati organizacije. Z nji- j mi je ne samo teoretično, ampak tudi praktično reševal socialna vprašanja na krščanski in demokratski osnovi. Za delavce je n. pr- že pred 70 leti gradil lepe stanovanjske hiše. Povsod je u-stvarjal prosvetna društva, ki so s svojo prosvetno centralo pod njegovim vodstvom neizmerno pripomogla k splošni rasti in dvigu slovenskega ljudstva. Za zavarovanje kmetskega ljudstva pred podeželskimi oderuhi je ustanavljal na-bavljalne in kreditne zadruge ter konzumna društva. Za Osnovne politične pravice 'Slovencev se je boril v kranjskem deželnem zboru in v avstrijskem državnem zboru. Za pridobitev splošne in enake volivne pravice ima dr. Krek' Veliko zaslugo. Med tem je ves ,čas tudi pisal znanstvena in literarna dela, sodeloval s članki pri Slovencu in predaval, kamor je le utegnil priti, govoril na političnih zborovanjih ter med Slovenci širil ideje krščanske demokracije. Med prvo svetovno vojno, ko je trpljenje naroda doseglo vrhunec ter nasilje Nemcev in Madžarov ni več poznalo meja ter so slovenski narodni sovražniki že javno začeli odkrivati svoje načrte, kako bodo uničili slovenski narod, da bi zagotovili popolno nemško 'gcspodstvo nad vsem slovenskim narodnim ozemljem, je dr. Janez Ev. Krek sestavil besedilo za Majniško deklaracijo, s katero se je 30. maja 1917 začel narodno osvobodilni boj v Avtro-Ogrski živečih Slovencev, Hrvatov in Srbov. Sredi tega mogočnega narodno osvobodilnega gibanja, ki je zajelo in združilo vse sloje naroda, je dr. Krek 8. oktobra istega leta strt od naporov padel kot hrast. Da bi narod ob tej velikanski izgubi ne klonil sredi boja za narodno in politično svobodo, je dr. Korošec kot Krekov naslednik v vodstvu naroda izpred njegovega groba vrgel med Slovence bojni klic: „Dvignite glave, kajti približuje se Vaše odrešenje“. Mogočne versho-narodne slavnosti na Sv. Gori Letošnje slavnosti ob obletnici kronanja milostne podobe Matere božje na Sv. Gori pri Gorici so dosegle vrhunec dne 15., 16. in 17. septembra. Te dni je prihitelo na tisoče in tisoče slovenskih romarjev k Mariji na Sv. Goro, ji zaupalo svoje težave, se ji zahvalilo za prejete dobrote in jo prosilo za varstvo in zaščito tudi še vnaprej. V petek, 15. -septembra, na praznik žalostne Matere božje, so romali k sve-togorski Mariji zamejski Slovenci iz vseh slovenskih župnij goriške nadškofije s svojimi dušnimi pastirji, iz Trsta so se jim pa pridružili romarji iz Skednja. čeprav je bil delavnik, je bilo toliko romarjev, da so zasedli vse klopi-Prvo mašo je imel g. Prinčič, pridigal pa je gvardijan p. Perci. Ob enajstih je bila somaševana maša, pri kateri je bil glavni celebrant g. Kretič, dekan iz Devina, z njim so pa somaševali še štirje drugi duhovniki. Cerkveni govor je imel msgr. Andrej Simčič, dekan in župnik iz Solkana. Maša je bila vsa v slovenskem jeziku. V soboto in nedeljo so prihajali na Sv. Goro romarji iz vseh delov Slovenije. Maše in cerkvene pobožnosti so bile v Marijinem svetišču kar naprej. V soboto ob 20, ko je pristopil k oltarju msgr. Andrej Simčič, je bilo v svetišču 2500 romarjev. Navzoč je bil tudi škof Slov. Primorja msgr. dr. Janez Jenko. Po maši je bila procesija z baklami. Vodil jo je škof dr. Jenko- Po vrnitvi v cerkev so bile pete litanije z blagoslovom. Med tem so kar naprej prihajah3 nove skupine romarjev, ki jih je spovedovalo 15 spovednikov. Opolnoči je imel mašo in pridigo mariborski škof dr. Maksimiljan Držečnik, med njo so pa štirje duhovniki več kot pol ure -obhajali vernike. V nedeljo ob -petih zjutraj je maševal frančiškanski provincial p. Marijan Valenčak; ob sedmih je pristopil k oltarju škof msgr. dr. Janez Jenko. Med tem, ko so nočni romarji odhajali, so v jutranjih urah prihajali novi. Bilo jih je toliko, da je imela prometna policija veliko dela z urejevanjem prometa. Vozila z romarji so se morala ustavljati že v Solkanu ali Grgarju. Glavna slovesnost je bila peta pon-tifikalna maša ljubljanskega nadškofa msgra. dr. Jožeta Pogačnika. Poleg njega so stopali v cerkev v sprevodu v spremstvu deklet in fantov v narodnih nošah, duhovščine ter predstavnikov goričkega, ljubljanskega in mariborskega stolnega kapitlja še škofje: škof Slov. Primorja msgr. dr. Janez Jenko, mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik in škof barski ter primas Srbije dr. Aleksander Tokič. Ko je sprevod vstopil v cerkev, so vsi verniki v njej in zunaj okoli -svetišča -peli pesem Marija skoz’ življenje. Nadškof dr. Pogačnik je imel tudi pridigo, v kateri je pozival Slovence, naj pozive pobožnost do božje Matere. Za sklep Marijinih proslav so vsi navzoči škofje, duhovniki ter več tisoč slovenskih romarjev skupno zmolili po-svetilno molitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Vseh slovenskih romarjev je bilo na zaključnih slavnostih na Sv- Gori ob 2’50-letnici kronanja milostne podobe svetogorske Matere -božje 15.000. Čemu dr. Janeza Ev. Kreka slavimo? Zaradi napak gotovo ne, pač pa zaradi vrlin, zaradi njegovih del, ki jih je ustvaril slovenskemu narodu. Slavimo ga pa tudi zaradi njega samega- Vsak dlelavec je vreden plačila. Tudi vsak javni delavec. In dr. Krek je vse svoje življenje delal za -druge, nikdar pa za svoje koristi. Slavimo ga pa tudi zaradi sebe. V ¡Rudiju svojih vzornikov namreč vedno dobimo navdih in moči za svoje novo delo. 'Ne gre pa, da bi danes dr. Kreka kar slepo posnemali. Vsaka doba ima svoje probleme, in vsak čas svoje ljudi, ki so za svoje razmere delali tako, kakor je bilo tedaj treba delati. Vsaka doba s 'svojimi kulturnimi, -socialnimi in političnimi tokovi zahteva za tedanji čas primernih rešitev in usmeritev. Pri dr. Janezu Kreku se lahko vedno učimo njegovega dela za narod, njegove nesebičnosti in predano-sti delu za bližnjega. Vse svoje življenje, vse svoje sposobnosti in zmožnosti je posvetil slovenskemu narodu in njegovi lepši bodočnosti. (Dr. Vinko Brumen, Svobodna Slovenija, št. 42, 17. 10. 1957.) V spomin Ivana Preglja 4.5 milijarde dinarjev za komunistične napadalce V Svob. Sloveniji smo poročali, da so komunistični oblastniki doma ustanovili po vseh republikah posebne republiške odbore .za zbiranje pomoči žrtvam „a-gresije“ na Srednjem vzhodu in v Vietnamu, v Beogradu pa zvezni koordinacijski odbor zbira to pomoč in jo pošilja na -označena mesta. Odbor družbenopolitičnih organizacij v Beogradu za zbiranje pomoči je imel sejo 21. septembra. Predsednik odbora Zvonko Brkič je navajal, da se „akcija za zbiranje pomoči žrtvam a-gresije na Srednjem vzhodu bliža 'koncu“- Povedal je, da je akcija tako „moralno kot politično povsem uspela“, ker zbrani podatki iz republik kažejo, „da so delovni ljudje in kolektivi prispevali v vrednosti 4 in pol milijarde starih dinarjev, t. j. za 1-5 milijarde več kot je bilo prvotno predvideno.“ Na seji je bilo dalje povedano, da je bila 1 arabskim državam poslana pomoč okoli 8 milijard starih -din. Zvonko Brkič je dalje navajal, „da akcija ni bila povsod enako uspešna.“ (Največ so zbrali v Srbiji, „ponekod zbiranje pomoči ni bilo dovolj politično pojasnjeno in organizirano“. Zato so na sestanku sklenili, „da bi morali celotno akcijo temeljito analizirati in jasno zagnati, kaj vse je vplivalo na uspeh ali pa na slabši uspeh akcije na posameznih območjih.“ Predstavnik iz Hrvatske je omenjal, da „so nekateri člani SZDL iz te republike npr. spraševali, kaj vse je vplivalo na to, da je Slovenija v prvih nekaj tednih zbrala razmeroma skromno pomoč-“ V Srbiji mislijo do konca akcije zbrati 2 milijardi st. din. Zbirali. so denar in pšenico, manj industrijske izdeb ke. Na Hrvatskem so zbrali 928 milijonov st. din, 90 milijonov st. din so vredni razni izdelki. Po poročilu, ki je bilo podano na tem sestanku, je bilo v Sloveniji 11. septembra na republiškem tekočem računu 277 milijonov st. din. Upajo pa, da bodo to število zvišali na 350 milijonov. Poleg tega so razne de- lavske organizacije morale prispevati raznega blaga v vrednosti 90 do 100 milijonov st. din, „ki ga pa bo treba še pretopiti v denar.“ V Bosni in Hercegovini so zbrali 750 milijonov, v Makedoniji 330 in v 'Črni gori okoli 84 milijonov st- din. Pripadniki oboroženih sil so morali dati 247 milijonov, od tega vojaki 39 milijonov st. din. Pri navajanju 'prispevkov za pomoč „žrtvam agresije na Srednjem vzhodu in Vietnamu“, je zanimivo dejstvo, da so listi dan za dnem objavljali prispevke, ki so jih morali dajati delovni ljudje, odnosno bolje povedano, katere so jim enostavno odtrgovali od težko zasluženih prejemkov, razna industrijska in trgovska podjetja, občine in denarni zavodi, nikjer pa ni bilo doslej še povedano, če in koliko je dal za pomoč „žrtvam imperialistične agresije“ nosilec komunističnega režima v Jugoslaviji maršal Tito, koliko „si je odtrgal“ njegov idejni pomočnik Kardelj, koliko so prispevali odtali nosilci komunistične diktature v državi in Sloveniji: Kraigher, Marinko, Vidmar, Tomšičeva in ostala komunistična hierarhija novega vladajočega razreda. Ljudje v Sloveniji bi to radi vedeli spričo dejstva, da so samo v Sloveniji ljudem, gospodarstvu in raznim ustanovam doslej pobrali 277 milijonov st. dinarjev za komunistični režim v Vietnamu in za filokomunistične režime med Arabci, da. bodo še naprej lahko rovarili in napadali nekomunistične države in pobijali ljudi ter ogrožali mir v svetu. , Med tem, ko so komunisti poslali v Vietnam in med arabske države 277 milijonov dinarjev, pa po Sloveniji morajo zbirati po dinarjih prispevke za zgraditev prepotrebnega zavoda za rakasta obolenja v Ljubljani ter za razširitev in modernizacijo zastarele mari borske bolnišnice, ker komunistična o-blast za to ne more zagotoviti kredi tov! Slovenci so ga sprejeli in doboje-vali od dr. Kreka zasnovani osvobodilni boj. Tako je dr. Krek med največjimi graditelji slovenske narodne in politične svobode, ki je dobila svoje najmočnejše potrdilo v imenovanju in proglasitvi slovenske narodne vlade dne 29- oktobra 1918. Za dosego tega cilja, je dr. Krek kot pravi Župančič „tvegal vse- Dal na tehtnico sebe in svoj narod, sedanjost in bodočnost.“ Zato Župančič ves prevzet vzklika in zatrjuje: „Blagor nam. Tedaj šele si postal naš centralni duh, srce v sredini; zakaj vsi smo začutili kako so pri tebi naše svetinje v varnih, zvestih rokah.“ „Srce v sredini“ je ostal Krek še naprej, še iz groba je ta slovenski genij, velikan, okoli sebe zbiral Slovence, da v svobodi, medsebojni ljubezni in na krščanskih osnovah narodu grade lepšo bodočnost, Slovencem pa pripravljajo srečnejše življenje. Zato dr. Krek duhovno za Slovence ni umrl. V svojih delih, v svojih ilejah živi med njimi naprej. In bo živel med njimi, dokler bo en sam Slovenec na svetu. Veličino dr. Krekovega dela in njegovo nesmrtnost nam je dr. Pregelj ob 10' letnici dr. Krekove smnti označil takole: „Skrivnost Krekovega življenja po grobu: skrivnost večne lepote njegovega duha in obraza. Krek ni umrl, a star ni bil nikoli. Krek je šel mlad od nas. Krek je bil sploh mlad do konca in od kraja. Zato je sicer Krek bil. pa je in tudi še bo.“ In to med Slovenci v domovini, v zamejstvu in izseljenstvu. Na Mostu na Soči, kakor sedanji komunistični oblastniki imenujejo Sv. Lucijo ob Soči, so imeli 17- septembra lepo slovesnost, na katero je prišlo veliko ljudi. S svojo udeležbo so hoteli počastiti spomin svojega velikega so-rojaka pesnika in pisatelja dr- Ivana Preglja, prav v njegovem rojstnem kraju. Pobuda za to slavnost je prišla iz Kluba starih goriških študentov. Nekateri člani tega kluba so hodili v goriške srednje šole še v stari Avstriji pred prvo svetovno vojno. Predsednik kluba je France Gorkič iz Vrtojbe. Klub skrbi, da dobe vsaj skromno priznanje zaslužni slovenski možje, ki so izšli iz goriških šol ter so s svojim delom v življenju pomagali ohranjati slovenski živelj ter delali za njegovo kulturno, narodno in gospodarsko rast. Med temi možmi zavzema eno prvih mest pesnik in pisatelj dr. 'Ivan Pregelj, ki je s svojimi leposlovnimi deli proslavil slovensko ime doma in v svetu. V hvaležnost za vse to delo so mu Člani Kluba starih goriških študentov odkrili spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši. Spominski govor je imel pisateljev sorojak iz Mosta na Soči pisatelj Saša Vuga. Spomin na dr- Preglja je poveličeval tudi najstarejši sodobni primorski pisatelj France Bevk. Na slavnosti je sodelovalo tudi več pevskih zborov, tako med drugim Goriški oktet iz Šempetra ter pevski zbor iz Kronberga, član Slovenske drame iz Ljubljane je pa prebral znan0 Pregljevo literarno umetnino „Od Golice do Tolmina.“ Ljudi ne morejo prepričati . . . V Sloveniji so komunisti imeli v' septembru več proslav ob 25. letnici ustanovitve raznih svojih partizanskih „brigad“. Udeleževali so se jih preživeli komandanti, politkomisarji in člani. Proslavljali so svoje „junaštvo“, poveličevali pridobitve „narodnoosvobodilne vojne“, govorili pa tudi o sedanji stvarnosti. Na proslavi 25 letnice ustanovitve Gubčeve partizanske brigade je npr. dne 3. septembra govoril v Mokronogu Viktor Avbelj, član CK. Zveze komunistov Jugoslavije o „aktualnih domačih in mednarodnih političnih problemih“. Glede gospodarske reforme je dejal, da so „vsi priča večje stabilnosti našega gospodarstva,“ da so se „cene marsikje ustalile ali pa celo padajo“. Za dinar je dejal, „da je njegova vrednost večja doma in na tujem.“ Glavna zahteVarreforme je „modernizacija vsega našega gospodarstva.“ Zborovalcem je dalje povedal, da je rajni Kraigher v izvaja nju .gospodarske reforme prav za letos napovedoval največje težave. Zato „naj se letos izkaže, kdo in koliko je sposoben prilagoditi svoje gospodarjenje zahtevam reforme.“ Priznal je, da so bili primeri, ko so nekateri predlagali, naj bi se za njihova gospodarska podjetja „napravile izjeme“, da jim ne bi bilo treba za sedaj njihovega gospodarstva prilagoditi zahtevam gospodarske reforme, na kar seveda ni bilo pristanka. V nadaljnjem je branil Titovo zunanjo politiko. Naglašal je, da „Vietnam in Srednji vzhod, pa še vrsta drugih oboroženih spopadov, spodbujajo k še večji doslednosti v boju naprednih, miroljubnih sil za mir in proti vojaške mu in oboroženemu poračunavanju medsebojnih računov. Naša, titovska zunanja politika ima za svojo največjo nalogo in dolžnost, da prispeva čim več za mir, da se bojuje proti uporabi atomske energije v vojaške namene ter za mirno reševanje mednarodnih nesporazumov.“ V poveličevanju te politike se je Avbelj povzpel do trditve, „da je jug. zun. politika enako dosledna, odločna in iskrena, kakor je bila dosledna, odločna in iskrena naša NOB-“ Vsi pa niso takega mnenja doma, kakor Avbelj in ostali komunistični funkcionarji. To Avbelj sam priznava z besedami: „Toda najdejo se še ljudje, ki govore, da so mednarodni spopadi daleč od nas, da nam neposredno ne grozi nobena nevarnost, da je bolje stati ob strani in samo opazovati, kaj se v svetu dogaja, kakor pa se vmešavati v ‘tuje’ zadeve.“ Za take, ki tako mislijo, t. j. za vse tiste, ki so na strani zahodnih zaveznikov, pravi, „da ni nikogar med nami, ki ne bi poznal pravega obraza takih prišepetalcev in ki se ne bi bil tako zavedel, da bi bila to najbolj kratkovidna politika, ki bi koristila samo reakcionarnim zavojevalskim silam in jim omogočila, da bi eno za drugo lahko strli vsako oviro, ki jih zadržuje od njihovih osvajalskih imperialističnih načrtov.“ Avbelj poudarja, „da ni treba posebej podčrtavati, da So najnaprednejše družbene skupnosti (komunistične tiranije, op. p.) tem temnim silam največji trn v peti in da tedaj prav tem skupnostim velja glavna smer napada.“ Avbelj zatrjuje, da prav zato ljudje o-dobravajo kom. zunanjo politiko „neuvrščenosti in aktivne koeksistence“. Ta politika pa da odseva „v intenzivni mednarodni dejavnosti, v povezovanju z naprednimi stališči, v doslednem vztrajanju na najnaprednejših stališčih, po drugi strani pa v konkretni politični moralni in materialni pomoči, ki jo Jugoslavija daje žrtvam agresije v Vietnamu in na Srednjem vzhodu.“ Zaključil je pa svoja izvajanja s trditvijo: „Nobenega dvoma ni, da pomeni pomoč, ki jo iz svojega dajejo naši ljudje Za žrtve imperialističnega divjanja v Vietnamu in arabskim narodom kot žrtvam napada, ne samo pritrjevanje naši zunanji politiki, ampak tudi popolno podporo takšni socialistični zunanji politiki.“ S takim in podobnimi trditvami gotovo ni pridobil za partijo niti enega novega člana, ker je za svoje trditve navajal neresnico. Saj doma že vsak otrok ve, da so ljudem enostavno odtrgovali večdnevne prejemke za pomoč „žrtvam agresije“ ter jih sploh nihče ni vprašal, ali sploh hočejo kaj dati in koliko. 'Prav tako tudi trditev glede odobravanja Titove zunanje politike. To odobravajo samo komunisti, pa še ti ne vsi, narod pa sploh ne. Saj ni nobena tajna, da so se po raznih delih države proti njej pojavili protestni letaki. Dejstva, da jo še sedaj morajo braniti in zagovarjati komunistični funkcionarji od samega Tita na vrhu do zadnjega komunističnega propagandista na vasi ob vsaki priložnosti, je dokaz, da je narod ne odobrava, ker je škodljiva njegovim koristim. GORIŠKA IN PRIMORSKA Natečaj za izvirno slov. božično pesem Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu je razpisala natečaj za izvirno slovensko božično pesem. Udeležijo se ga lahko slovenski glasbeniki, ki stalno bivajo v Italiji ali Avstriji. Predložene skladbe morajo biti nove, izvirne tako glede glasbe kot besedila.. Napisane morajo biti za mešani zbor po možnosti z orgelsko spremljavo. Prva nagrada 30.000 lir, druga 20.000 in tretja 15.000 lir. Sprememba v vodstvu goriškega A-lojzijevišča. V vzgojnem zavodu Aloj-zijevišče v Gorici je v vodstvu nastala sprememba. Dosedanji ravnatelj zavoda, Janez Eržen, je odstopil in bo prevzel drugo mesto. Zavod je vodil 20 let. Za novega ravnatelja je bil imenovan msgr. Franc Močnik. Da se bo mogel bolj posvetiti vodstvu zavoda, bo pustil poučevanje matematike in fizike na slovenski gimnaziji, na kateri deluje že od leta 1947, obdržal bo pa še naprej odgovorno uredništvo Katoliškega JHEÿEÎÏ Mariborsko železniško in transportno podjetje ima vsako leto s progama Lju-tomer-Gornja Radgona in Murska So-bota-Hodoš izgube več kot sto milijonov st. dinarjev. Ker obnova obeb prog zahteva naložbo 1.4 milijarde st. dinarjev, .se je Žel. transportno podjetje odločilo za ukinitev obeh prog. Proti tej odločitvi so nastopili prizadeti krajevni činitelji ter sedaj iščejo možnosti za kritje izgube na železnicah ter kreditov za obnovo obeh prog. Župančičeve poezije so izšle v angleščini v založbi Drž. založbe Slovenije ter Adam Books v Londonu. V angleščino so prevedli 29. Župančičevih pesmi Celia Williams, D. Weissbord in pok- prevajalca A. Lenarčič in J- Rozman. Prevode je pregledal in dopolnil pisatelj Janko Lavrin, prof. notthin-ghamske univerze v p. V Sloveniji se je zima začela napovedovati že 11. septembra. Tega dne je sneg pobelil vse nad 2000 m visoke gorske vrhove. V letu 1966 se je prvi sneg pojavil v Sloveniji že 26. avgusta. V Ljubljani je 12. septembra umrl df. 'Vladimir Bartol. Po rodu je bil Tržačan, po poklicu je bil biolog, psihoanalitik in filozof. Nazadnje je vo- VISOKO IMENOVANJE V Rimu je slovenski jezuitski pater Ivan žužek od leta 1963 profesor cerkvenega prava na Vzhodnem zavodu — Pontificium Institutum Orientale. Ta zavod je ustanovil papež Pij XI. z namenom, da bi se na njem šolali ter dobili teološko naobrazbo člani vzhodnih Cerkva, ki so zedinjene z Rimom. G- p- Ivan žužek je bil te dni imenovan za rektorja Vzhodnega zavoda. K visokemu imenovanju mu iskreno čestitamo! dil pisarno Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Napisal je tudi več literarnih del. Med drugim zbirko povesti Al Araf, roman Alamut, dramo Lopez ter Tržaško humoresko. Občinska skupščina v Lendavi je od zasebnika odkupila mlin v Mali Poljani, kjer so komunisti leta 1944 ustanovili pokrajinski odbor OF. Zavod za spomeniško varstvo b0 mlin „zaščitil pred propadanjem“. Ali komunisti v Sloveniji ne najdejo nobenih drugih neprimerno važnejših kulturnih in zgodovinskih spomenikov, kakor prekmurski mlin, v katerem s0 razpravljali o izvedbi svoje krvave revolucije v tem delu Slovenije ? Kmetijski kombinat Jeruzalem je 17. septembra v Ormožu odprl nov kletarski obrat, v katerem lahko vkleti do 4 milijone litrov vina v- ogromne vinske sode in cisterne. Umrli so. V Ljubljani: Emil 'Sedej, slikar in pleskar, Cvetko Velikonja, Julka Pečnik roj. Cunder, Franc Štefančič, poštni uslužb. v p., Jerica Pov-še roj. Luskovec, Pavle Kresal, ¡sobo-slikar, Aleksander Krebs, Alfred Tomašič, Ivanka Božič, Ivan Jan, Alojzija Škraba roj. Ponikvar, Avgust Zagradnik, žel. ref. v p., Ivanka Lupine roj. Tomšič, Zorko Gorišek roj. Potokar, Martin Pergar, žel. upok., Rudolf Slivar, Maks Placer upok., Dore Harisch, upok., Anton Grubar, Ludvik Primožič, učit. v p. in Mila Pahor, učit. v p. v Kanalu, Alojz Mušič v Trzinu, Mihael Ozimek v Selih pri Žumberku, Ana Gobec roj. Kadunc v Celju, Maks Krnel v Kočah, Olga Badali roj. Jelov-čan v Kranju, Bogomir Nogelj v To-palicoh, Jože Grajžar v Valpurgi. SLOVI BUENOS AIRES N C I A R C N T I N I Odkritje Spominske plošče dr. Gregorija Rožmana bo v škofovem zavodu v Adrogue 3. decembra 1967. Spominska plošča je delo akad. kiparja Franceta Goršeta- Obenem bo blagoslovitev novih prostorov škofovega zavoda, akademija gojencev in družabna prireditev. Zanimiva predavanja g. dr. Fr. Berganta V Svob. Sloveniji smo poročali, da je prišel k svojim staršem v Argentino g. dr. Franc Bergant, ki je v Rimu ter Sveti deželi študiral sveto pismo ter se spopolnjeval v teološki vedi. Prav tako je študiral jezike. Zadnji vojni dogodki so g. dr. Franca Berganta zatekli prav v Jeruzalemu. Tri dni so bili hudi krvavi boji okoli samostana, v katerem je bil, toda obe vojskujoči se strani sta spoštovali svetost kraja in zavod ter svetišče nista bila nič poškodovana. G. dr. Bergant se je prošnjam Našega doma v San Justu, mladinskih organizacij v Buenos Airesu ter Društva Slovenska pristava v Castelarju odzval ter je predaval o položaju na Bližnjem vzhodu, o arabskih državah in v Izraelu, ter o socialni strukturi arabskega in izraelskega prebivalstva kakor tudi o ozadju oboroženega spopada med obema strankama. Predavanje v Našem domu je bilo v soboto, 30. septembra zvečer, pri mladinskih organizacijah v Slovenski hiši v nedeljo, 1. oktobra, po mladinski maši, na pristavi v Castelarju pa istega dne ob štirih popoldne. Na vseh treh mestih je imel predavatelj hvaležne poslušalce, ki so z, velikim zanimanjem sledili njegovim izvajanjem. Predavanje so spremljale lepe skioptične slike. Proslava 100-letnice slovenskega gledališča Slovenski srednješolski tečaj ravn-Marka Bajuka je priredil dne 23. septembra proslavo 100-letnice prvega slovenskega gledališča. Pripravila sta predstavo g. prof. A. Geržinič in g. Nikolaj Jeločnik, kateremu je pomagal g. Frido Beznik. Po šolskem pouku je v dvorani Slovenske hiše najprej pozdravil zbrane starše, goste in študente v imenu tečaja g- Tine Debeljak ml., nato pa je g. prof. A. Geržinič podal pregled slovenske dramatike in začetka slovenskega gledališča, kakor tudi vlogo največjega slovenskega dramatika Ivana Cankarja. Nato sta gg. Nikolaj Jeločnik in Frido Beznik napol v slogu bralnega gledališča odigrala oziroma predvajalá nekaj odlomkov iz Cankarjevih dram, s čimer sta vzbudila v poslušalcih veliko zanimanja in žela obilen aplavz. Prav je, da so se prav slovenski študentje spomnili tega dogodka, saj so bili včasih študentje ravno , tisti, ki sd vedno polnili gledališče, in je želeti, da to tradicijo nadaljujejo tudi tukaj. CARAPACHAY Jalnova „Spenja“ na carapachayskem odru Zadnjo soboto, 30. sept- zvečer, je carapachayski oder zopet pripravil lep večer ljubiteljem dramatske umetnosti in sicer z drugo igro Jalnove trilogije o slovenski vasi „Srenjo“. Pohvaliti je treba ta agilni odsek še posebej, ker nam predstavlja dela iz podeželskega okolja: igrali so že Jakoba Rudo in Dom — ki je našemu mlajšemu rodu gotovo popolnoma neznan, saj obravnava čisto vaške dogodke, predstavlja vaške osebe, skratka vse, kar je bilo doma tako tipično, tukaj pa to naši otroci lahko le berejo v romanih naših pisateljev ali pa doživljajo ob razpet-ljajih na odru. Mogoče ima ta dramatski odsek prednost pred drugimi v teh vrstah iger, ker ima med svojimi člani že odlikovane igralce za vloge, katere igra zahteva- Zopet je torej g. Tršan (Pogačar) prikazal vaškega mogotca, ki mu vsled prevelike ambicioznosti in trdoglavosti zagrozi „boben“; g. Senovršnik (Gros) podeželskega „kapitalista“, ki z mogočnim glasom poudarja svoje tehtano mnenje; g. Miha Klemen (Ovsenek) kajžarja, ki vsled vedne odvisnosti od mogočnih, kima na ukaz in končno potegne z zadnjim, ki dobi. Vlogi mladih inženirjev (Franci in Ržen), ki se borita za odobritev svojih načrtov glede uporabe vodne sile in pa za roki Pogačarjevih hčerk, sta z mladostno vnemo odigrala g. Franci Korošec in g. Jam Pleško. Pri ženskih vlogah je prvič nastopila in odlično rešila vlogo tete Franice ga. Draganova. Vlogi domačih hčerk (Dane in Martine) pa sta prikupno odigrali gdč. Mimi Mramor in Darinka Dragan. Režija ^e bila kot vedno v veščih rokah g. nadzornika A. Petelina, prijetno družinsko sobo pa je prikazal g. Korošec. Je že stara navada v Carapachayu, da je premiera vsake igre najprej za carapachaysko „srenjo“ in smo prvi gledalci sosedje, sorodniki itd., zato so Pa te vrstice bolj propagandnega značaja in čakamo prave strokovne kritike ob ponovitvi igre v nedeljo, 8. oktobra, ob petih popoldne, na katero vse lepo vabimo. Prijatelj carapachayskega odra CORDOBA Prijatelj naročnik lista, g. Matevž Jenko, nam v pismu z dne 4. t.m. sporoča naslednje: „Pošiljam Vam naročnino za tekoče leto v znesku 2-000 pesov. (Ne zamerite, da vam jo pošiljam šele sedaj. Smo imeli nesrečo v hiši. Žena si je zlomila nogo v kolenu. Prepeljati smo jo morali tako v bolnišnico, kjer so izvršili operacijo. Je že boljša, dobra pa še ni. Tako vidite, da nesreča nikdar ne ipočiva in nam je povzročila tudi veliko stroškov- Lepo pozdravljam vse pri Svobodni Sloveniji ter vse znance v Argentini.“ Matevž Jenko z ženo Jelo MAR DEL PLATA Po tromesečni odsotnosti se je 7. sept. srečno vrnil v Mar del Plato član tukajšnje slovenske skupnosti in pevovodja njenega pevskega zbora g- Slavko Tršinar. Na povabilo svoje hčerke ge. Metke por. Korbar, ki je koncem junija t. 1. v domovini promovirala za zdravnico, je g- Tršinar dne 16. junija z ladjo „Eugenio C“ odpotoval v Evropo, kjer je obiskal vsa večja mesta kot so London, Pariz, Rim, Dunaj, Zue-rich, Koejn, Muenchen ter tamkaj živeče svoje prijatelje. V Trstu je pa prišel skupaj s svojimi domačimi: z družino, starši, bratom in ostalimi sorodniki. P0 skoraj dvomesečnem potovanju po Evropi, med katerim je obiskal tudi svetovno znano Marijino božjo pot vi Lurdu, se je dne 3. septembra z isto ladjo vrnil v Argentino. Odborniki vseh slovenskih organizacij, ustanov in domov, slovenski dušni pastirji, vzgojitelji naše mladine, kulturni ustvarjalci in predavatelji po naših organizacijah se bodo' zbrali v 'soboto, 28. oktobra, k skupni proslavi slovenskega narodnega praznika in dneva slovenske zastave. Spored. Ob 19 sv. maša v kapeli Slovenske hitte za vse, ki so delali in se žrtvovali za slovenski narod. Ob 20 v dvorani slavnostno zborovanje, nato skupna večerja. V nedeljo, dne 10. t. m., je tukajšnji pevski zbor priredil na čast svojemu, iz Evrope vrnivšemu se, pevovodji ¡kosilo v eni od tukajšnjih revstavraeij. Ob tej priliki sta mu izrekla prisrčno dobrodošlico g. Branko Furlan v imenu pevskega zbora in g- dr. Kisovec v imenu tukajšnje slovenske skupnosti. Želja nas vseh je, da bi g. Slavko Tršinar z enako vnemo, požrtvovalnostjo in vztrajnostjo, kakor ¡pred svojim odhodom v Evropo, tudi sedaj po vrnitvi, nadaljeval s svojim delom v naši tukajšnji slovenski skupnosti, kar je on sam tudi obljubil, ko se je zahvalil svojim pevcem za prirejeno mu kosilo in obema govornikoma za izrečeno dobrodošlico. Vsak teden ena DR. JANEZU EV. KREKU V SLOVO Dr. Ivan Pregelj......... Srce-, molčiš, ki si živelo visoko v sonca paradiž, ki si minljivost pregorelo in trudna spiš in dolgo spiš ? In duh, mdlčiš? In um vsezroči po smrti še, še nem — vojak, temo krivic prodirajoči, ognjpni naš vodnik — oblak? Le grolb molči, wie moč besede simbolne bratom vseh mieja. Ni Vop postala smirti bled# beseda novega duha! Le grob je nem, a duh mo goli, v stotisoč živih duš vsejan, raste v pogrom laži, temnoti, zavisti, ztdsti v s-odnji dan! „Mladost“ 1917 SLOVENCI AVSTRALIJA PO SVIT« Svobodna Slovenija je prejela mnogo priznanj, tako osebnih kot pismenih, za obe povečani številki, ki sta izšli v zadnjem času. Priznanju pa pridružujejo željo, da bi Svobodna Slovenija še večkrat izšla v takem obsegu s tako zanimivim branjem. Svobodna Slovenija bo sama ustregla tej želji, če bodo le dopuščala finančna sredstva. To pa ni odvisno od urednikov, ne od uprave, ampak od naročnikov in prijateljev lista. Kupujte srejčfee za jubilejno nagradno ždebanje!, Tako boste omogočili poleg drugega tudi to, da bo Svobodna Slovenija mogla od časa do časa iziti v povečani obliki. Pa še to možnost imate, da dobite za 300 pesov najmodernejši: televizijski aparat. < j' Velik uspeh ge. Mar jance Savinšek Slikarica, ga. , Saviriškova, ki živi stalno blizu Pariza.se je skupno z drugimi v Franciji bivajočimi umetniki udeležila lani razstave v nemškem industrijskem mestu Siridelfingen blizu Stuttgarta. Takrat je dobila nagrado sindelfingenške Secesije in zato- so jo letos ponovno povabili na razstavo. Spet je popolnoma uspela, občina je odkupila njeno sliko ,;sv. Trije kralji“ in prinesli so zelo ugodne kritike listi .Stuttgarter Nachrichten z naslovom Slikarka s temperamentom, Marjanca Savin-šek, Böblinger Bote pod naslovom „Življenje in smrt druga proti drugemu“ ter Sindelfingener -Zeitung z nadpisom Predmet, z barvo novo komponiran-Gospe, ki se je znova predstavila kot naša rojakinja, iskrenp čestitamo. PREJELI SMO V OCENO Ruda Jurčec: Skozi luči in sence, II. del (1929—1935), Buenos Aires 1966. Izdala Editorial Baraga, S. R. L. Miloš) Mladenovič: Lažni i varljivi ideali. Tzdanje Sindikalista, London 1965. Dr. Ilija Jukič: Pogledi na prošlost, sadašnjost i budučnost hrvatskog naroda. London 1965, Hrvatska politička knjižnica, Knjiga prva. Boris Meissner-Theodor Veiter: Das Selbstbestummungsrecht nach sovjeti-scher und westlicher Lehre, Voelker-rechtliche Abhandlungen, Band 1. Wien-Stuttgart. Dr. Dragomir S. Stevanovič: Sura grobnica. Predgovor Božidarja Vlajiča. Biblioteka Naše selo, London 1967. Dr. Vinko Brumen: Iskanja. Buenos Aires 1967. Založila in izdala Slovenska kulturna akcija. Dr. Ilija Jukič: Kriza titova režima in Titove Jugoslavije. London 1966, Hrvatska politička knjižnica, Knjiga druga. Zorko Simčič: Zgodaj dopolnjena mladost, okvirna drama v treh delih. Izdalo Slovensko gledališče v Buenos Airesu. Franc Sodja, C. M.: Vincencijeva podoba. Izdalo Baragovo misijonišče, Buenos Aires 1967. Nesreča p- Bazilija Slovenski dušni pastir v Melbournu g. p. Bazilij je postal žrtev prometne nesreče. Ko se je 25. avgusta z avtomobilom vozil proti Morwellu, je neki avto nenadoma zavozil na napačno stran ceste ter se zadel v avtomobil g. p. Bazilija. G. p- Baziliju je ob trčenju avtomobilov zlomilo levo roko. Dobil je tudi še nekaj manjših ¡poškodb. Po av-tomobilski nesreči so ga takoj prepeljali v bolnišnico St. Vicent v mesto Fitzroy, kjer so mu zlomljeno roko naravnali ter dali v mavec- V bolnišnici je ostal nad teden dni, nato se je pa vrnil v Baragov dom, seveda z roko v mavcu. Zaradi tega tudi ni mogel maši vati. Za maševanje je k Slovencem v tem času prihajal avstralski duhovnik, g. p. Bazilij je pa med mašo pridigal in spovedoval. G. p- Baziliju iskreno želimo, da bi čimprej popolnoma ozdravel, da bi se znova lahko ves posvetil slovenski izseljenski skupnosti v Melbournu in po državi Victoriji. PO ŠPORTNEM SVETU Prejšnjo soboto, 30. septembra, je argentinsko rugbijsko moštvo že četrtič zaporedoma osvojilo naslov južnoameriškega prvaka. To prvenstvo je četrto, prvič so tekmovali v Santiagu de Chile leta 1958 za ta naslov. Argentina pa je tudi 1951 osvojila prvo me-prvo mesto v turnirju, ki pa se ne šteje kot južnoameriško prvenstvo. V Kijevu je bil 17. septembra končan finale za atletski pokal Evrope. Nastopili so tekmovalci 'Sovjetske sveže, Vzh. Nemčije, Zah. Nemčije, Poljske, Francije in Madžarske. Pokal je pripadel kot 1965. favoritom, atletom SZ. Toda to pot samo z eno točko razlike pred Vz. 'Nemčijo in pred. Zah. Nemčijo, ki sta zbrali po .80 točk. Sovjetski temkovalci so odnesli 8 zmag, Vzh. Nemčija. 4, Francija 3, Zah. Nemčija in Poljska po 2 in: Madžarsko eno. V Osijeku je bil lahkoatletski troboj med atletinjami Italije, Francije in Jugoslavije. Jugoslovanska ekipa je izgubila z 52:65 proti Franciji, premagala pa Italijo s 79:38. Odličen rezultat je postavila Hrepevnikova v skoku v višino s 170 cm in osvojila prvo mesto. Francoz D’Emcausse je postavil nov evropski rekord v skoku s palico S 528 centimetrov. Prejšnji rekord je imel Norwig (Vz. Nemčija) s 523 cm. V Tunisu so se istočasno končale V. sredozemske igre. Jugoslavija se je uvrstila na drugo mesto za Italijani. V atletiki so bili daleč najboljši Italijani, vendar je upoštevati, da so Francozi poslali vse svoje najboljše v Kijev. Jugoslovanska atletska ekipa je štela samo devet članov, a je osvojila 12 medalj. Posebno se je izkazal Todo-sijevič, ko je postavil nov rekord v skoku v višino z 213. V telovadbi so bili ekipno prvi tudi Italijani, Slovenec Cerar pa prvi med posamezniki. Cerar je osvojil tri zlate, tri srebrne in eno bronasto medaljo; IBrodnik in Ko-renič sta dobila po eno srebrno, Kuessel in Šrot sta bila po enkrat četrta, Vratič pa enkrat peti. V nogometu Jugo-'Slavija ni nastopila, toda v ostalih moštvenih igrah je bila prva: Mlada 0‘BVESTILA Sobota, 7. oktobra: V Slomškovem domu ob 18 materinska proslava. V Slovenski hiši ob 19 X. kulturni večer. V okviru teološkega odseka bo predaval g. dr. Al. Starc o „Poklicanosti vseh k svetosti v Cerkvi“. Nedelja, 8. oktobra: XI. obletnica Našega doma v San Justu s Slovenski dom, Carapachay: Ponovitev igre Jalen: Srenja ob 18. četrtek, 12. oktobra: V Slovenski vasi zaključek nogometnega turnirja in lahkoatletski turnir za mladce in naraščajnike. Začetek ob 9. Hrano naj prinese vsak s seboj. Na Pristavi v Castelarju pomladanski dan mladenk in naraščajnic. Pričetek ob 10. Hrano prinesite s seboj, za pijačo bo poskrbljeno. Izlet SKAD-a v 'San Miguel. Zbirališče v Liniersu pod mostom ob 8.30. Torek, 11. oktobra: V Slovenski hiši ob 16 za matere in žene predavanje ge- F. Rejeve „Trije slovenski rodovi v Argentini“ s pogovorom ob čaju. Sobota, 14. oktobra: V Slomškovem domu ob 20 otvoritev razstave slovenskega izseljenskega tiska. Razstava bo odprta tudi naslednji dan. V Slovenski hiši pripravlja SKAD ob 19 debato o problematiki slovenske mladine v Argentini. Na Pristavi v Castelarju ob 17 sestanek odseka SFZ. Nedelja, 15. oktobra: Prašnik slevenuk« besede. Ceiodnee-uu prireditev ob obletnici Slomškovega doma. Pričetek slavnosti ob 11 dopoldne. Popoldanski program se bo začel ob štirih. Slovenski dom v Carapachayu: celodnevni pomladanski piknik. Na Pristavi V Castelarju družinska nedelja z materinsko proslavo in zaključkom kuharskega tečaja. Prvi pomladanski izjlet dekliškega in fantovskega odseka Našega doma v San Justo v Monte, Odhod iz N- doma ob 7. uri. Hrano prinesite s Seboj-Petek, 20. oktobra: V Slovenski hiši ob 19.30 sestanek članov Slov. kat. akad. starešinstva. Vabljeni vsi člani. Sobota, 21. oktobra: Sloveriska hiša: Zorko Simčič: Krst pri Savici. Ponovitev 22. in 31. okt. ter 1. nov. SPREJEM V ŠKOFOV ZAVOD Novi gojenci naj se tu priglasijo: 1. Za osnovno šolo (6. in 5. razred) od 30- novembra, z osebnimi podatki. 2. Za 1. razred gimnazije do 20. novembra. Prineso naj te dokumente: a) Certificado da sexto grado, b) Cédula de identidad, c) Libreta sanitaria (moreš dobiti na Saavedra 15, Capital, blizu Once), d) Certificado de nacimiento. 3. Za ostale razrede gimnazije po počitnicah prve dni marca. Naš naslov: Colegio Esloveno, Ri-vadavia 234, Adrogué F. G- R., prov. Buenos Aires. ••■•■■■■«■■■■■■■■••■■■•■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■a CERKVENI OGLASNIK Prvo sv. obhajilo slovenskih otrok bo v nedeljo, 22. oktobra, ob 9.30 v Slovenski hiši. Birma slovenskih otrok bo na praznik Kristusa Kralja, 29. oktobra, ob 10 dopoldne v ukrajinski stolnici, Ramón Falcón 3970, dve kvadri od Slovenske hiše. ekipa v košarki je premagala v finalu Italijane, čeprav jo je malo pred začetkom tekmovanja isto moštvo dvakrat premagalo, prav tako so smagali odbojkarji, rokometaši in vaterpolisti. ROJSVTO, ŽIVLJENJE IN SMRT LUDVIKA KAVŠKA je popisano v knjigi, ki bo izšla v nekaj dneh pod tem, nalslovom. 300 strani zabavnega, veselega in duhovitega ¡branja! Napisal: MARIJAN MAROLT m Tretjega decembra odkritje V V SPOMINSKE PLOŠČE doktorja GREGORIJA ROŽMANA Škofov zavod Adrogué XI. OBLETNICA NAŠEGA DOMA IZ SAN JUSTA 8. 10. 1967. — Lepo vabljeni DOPOLDNE ob 8: ® 9 Sv. maša za člane Našega doma Dviganje zastav ob spremljavi himen Duhovna misel dušnega pastirja g. Janka Mernika Pevske točke Pozdravni govor predsednika Našega doma g. Čarmana 1 CELODNEVNI PROGRAM POPOLDNE ob 14: Pozdravi zastopnikov Slavnostni govor dr. Tineta Debeljaka Nastop Berazateških slavčkov Rajanje mladenk Nastop dekliškega krožka Našega doma ESLOVENIA LIBRE Editor responsable: Miloš Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4168, Buenos Abres T. E. 69-9503 Argentina i ° I o z m FRANQUEO PAGADO Ul.. c 5 J! Concesión N* 5775 fV