Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto - . - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 e,O«J - • - TELEFON: BARCLAY 6189 NO. 29. _ ŠTEV. 29. De Rivera zatira vstajo za vstajo. VSE NELOJALNE ČASTNIKE BO KAZNOVAL IN ZAPODIL De Rivera je nastopil, da zdrobi vstaški duh v armadi. — Španski diktator pravi, da bo napravil artiierijo lojalno potom izgcna častnikov. — Častniki so neizprosni sovražniki diktatorskega režima. PARIZ, Francija, 3. feb. — 2e drugič, odkar je postal španski diktator, se je generalu Primu de Ri-veri posrečilo ta teden zatreti vstajo, ki se je obračala proti njegovi vladi. V sedanjem času, bas ko pred dvemi leti. se je pričela vstaja med artilerijskimi častniki, ki so bili skozi stoletja znani kot najbolj aristokrr^tičen, lojalen in konservativen element v španski armadi. Ti častniki pa so neizprosni sovražniki diktatorskega režima in so prisegli rajše umreti kot pa pod-\ reči se vladi prejšnjega kavalerijskega častnika in sedaj vsemogočnega generala Primo de Rivere, markija de Es^ella. katerega spravljajo v razred, ki je za stopinjo nižji v armadi kot njih lastni. Trije voditelji zarote so bili že obsojeni na smrt. Ti častniki so pklenili pričeti z vojno proti njemu, ko je pred nekako tremi" leti odločil, da ne bo r.apredovanje v armadi sedaj zanaprej vladano od postav senijornosti, temveč da bo Primo de Rivera ram določal napredovanje po svoji lastni volji. Te- pa ni hotel trpeti artilerijski zbor. Člani tega zbora so nasprotovali tej odredbi ter izjavljali, da bodo morali oni neskončno dolgo čakati na polkov-niške ali generalske znake, dočim bodo njih kavale-rijski tovariši zasedli vsa beljša mesta. Sklenili so obrniti se direktno na svojega najvišjega poveljnika, kralja Alfonza, ter ga pregovoriti, naj prekine vse stike z načelnikom svoje vlade ter razveljavi povelje generala. Pogovor med visokimi artilerijskimi častniki iz Segovije ter kraljem je bil skrajno dramatičen. — Kraljeva kara je bila ustavljena tekom noči v nekem gorskem prelazu na poti iz San Sebastiana v Madrid. C astniki so predložili svoie pritožbe proti dik tatorju ter prisegli svojo zvestobo suverenu. Kralj Alfonz je obljubil pobrigati se za stvar, a ko je dospel v Madrid, ni mogel izprenieniti sklepa Primo de Rivere. Par dni pozneje se je pričela v Segoviji, najstarejši in najboljši vojaški šoli, vstaja artilerije, ki pa je bila z lahkoto zatrta. Vstaški artilerijski častniki so bili izgnani in nekateri vrženi v ječo, a par mesecev pozneje amnestirani na osebno pove-]je kralja. Pop ularnost kralja med artilerijskimi četami, katere se je preje smatralo kot za nekako njegovo telesno stražo, pa se je v veliki mqri zmanjšala od onega časa naprej. Njih sovraštvo do markija de Estella pa je medtem naraslo. Razkol med artiierijo in kaValerijo je postal povsem očividen. Ar-tileristi pogosto niso hoteli stisniti rok svojih tovarišev pri javnih sprejemih v Madridu ter odšli h bobe, kadar so se sestali s svojimi bolj protežirani-mi tovariši. Čakali pa so več kot dve leti, predno so mogli zbrati dovoli moči za poskušen državni preobrat. Argentinski kravji pastirji ubiti v snežnem viharju SANTIAGO, Ciii:<>. febr. — S' ti preživelih od skupine 40 ar-jrent:nr-kih jrHucIuiV. ki zašli v Amhih v velikanski «mežni vihar, rj ■ dospelo cames v San -lose tie Utipo. Ljudje ».• nahajali na i>ovrat-* i kn v Argentino, potem ko so spraviti v red o 1600 krav v Chile. V Del Who dolini v provinci Talca pa .so bili p rese net" en i od snežne-i, proti kateremu so bila. JStopili so s konj ter -e st.sitili skupaj, a bili kmalu Iskrili od snepa. Eden njih .je bil s konjem vred vržen ob skale ter ubit. I>osedaj so našla reševalna moštva šestnajst trupel in pet preživelih v bližini mesta, kamor »o se zat-ekli irauehos. Xadaljuje se S poizvedovanjih |>o preostalih. VPRAŠANJE NEMŠKIH REPARACIJ BO SLEDNJIČ VENDARLE REŠENO Nemce bi radi stavili v vlogo prosilca na zborovanju izvedencev. — Hočejo Younga kot predsednika. — Uravnavo reparacij se smatra za bistven mirovni faktor. PARIZ, Francija, 3. feb. — Pariz se bo zanimal za predrugačeno formo starodavnega družabnega vprašanja, ko se bodo dne I 1. februarja sestali finančni izvedenci Združenih držav, Nemčije, Francije, Italije, Anglije, Belgije in Japonske, da skušajo definitivno rešiti vprašanje reparacij. Vprašanje bo namreč, ne kdo bo imel zadnjo besedo, temveč kdo bo prvi govoril. Sestanek komiteja izvedencev se smatra za najbolj važno mednarodno konferenco izza versaill-ske pogodbe. l'o celem svetu se oglaša to konferenco kot "konferenco za likvidiran je vojne". Kljub temu pa je jami-o ž^ sedaj, da bodo prvi sestanki polni dvor-Ijivegu pehanja, da se vzdrže vsi od govorniškega odra. Povsem naravno .se bo vršilo manevriranje med delegati Francije, Moreau in Parmentier in delegati Nemčije. Sehachtom in Voelgerjem. Tehnično in moralno, — izjavlja Francija. — mora Nemčija govoriti prva ter nastopiti pred komisijo v vlogi prosilca. Tehnično, ker je bil prvotno nemški predlog v Ženevi, ki je dovede! sile do tega, da s;> privolili v imenovanje izvedencev. Moralno p imela Nemčija najbrž največ dobička od defintivne uravnavi* celega vprašanja. Ce bodo 1 t izvedenci uspešni, bo dolg Nemčije bi**'veno političen ter br> prenesen izključno le v obrov-ji- '"-isto finančne obligacije. IDawesov načrt predstavlja o-bremenitev nemškega javnega bo- ROMUNSKA JE DOBILA POSOJILO Sto milijonov posojila je bilo dovoljenih Romunski. — Tri newyorske tvrdke so se pridružile evropskim bankirjem, da pomagajo pedpisa-nje kredita za stabiliziranje denarne vrednosti. JUBILEJ KRALJICE -MATERE Nizozemska kraljica-ma-ti Ema j e praznovala petdeseto obletnico svojega zakona z Viljemom III. — Priljubljena je pri narodu. Neu vorske banke so objavile v soboto, 'da je bil v Parizu podpisati uvodni dogovor za 100 milijonov dolarjev posojila za Romun sko, da se stabilizira denarno vr<-dst dežele, koje nezdrave finančne razmere so bile glavni vzrok zaostalosti položaja. Švedska Match Company he prevezla $30.000.000 posojili in to m1 imenuje romunsko štabni-tva pod sitno zunanjo kontro- | zacij^ko posojilo. Preostali d<-] HAAG, Holand'ska, 3. febr. — Skoro tri mesece, od oktobra do januarja, so različne sekcije nizozemskega naroda proslavljale dejstvo, da je poteklo petdeset let. odkar je opustila princesinja Adelhajda, Ema nemško narodnost ter postala žena nizezemske-ga kralja Viljema III. Popolnost. i> katero je prevzela svoje nove dolžnosti ter stopila v življenje Ilolandske, ji je pridobila mesto v srcu holandskega naroda kot bi ga drugače ne moglo pridobiti njeno rojstvo. Ena najbolj priljubljenih pets-mi Ilolandske bila napisana pred I>et in dvajsetimi leti. ob smrti kralja in razpoložene, izraženo v tej pesmi, je ostalo isto do današnjega dne. Za sedanjo genraeijo ^"e Je kra-Ijica-maiti, ki je znana in ljubljena. Svojo priljubljenost med narodom pripisuje kraljica sama s v (tj i skromnosti in razumevanju potreb revnih in ubogih. TR0CKEGA POGREŠAJO Izgnani sovjetski voditelj se nahaja n a parniku "Krassin", o katerem pa že od četrtka ni nobenega sledu. AMANULAHOV SIN JE ODPOTOVAL IZ PARIZA Odstavljeni afganistanski kralj Amanulah je poslal svojega sina v Moskvo. — Princ je pustil šolo v Parizu ter odšel na sever. — Fant ne ve za smoter svojega potovanja. PARIZ, Francija, 3. feb. — Princ Hidajetulah, najstarejši sin Amanulah Kana in naslednik na prestolu je opustil svoje študije včeraj tukaj ter odšel proti Moskvi, na temelju povelj svojega očeta. Razširilo se je sporočilo, da je bil to del načrta Ama-nulaha, da proklamira svojega sina, ki je star sedemnajst let, za svojega naslednika, kakorhitro bo porazil svojega nasprotnika, Bača Sakao, ki si ie nadel naslov Emirja Habibulaha Kana. JAPONCI SESTAVLAJ0 NOV ABC | ADVERTISE INf "GLA8 NARODA"! ! > transfer komiteja. Odstranjena iz ozračja političnega dolga, bo NVmčija finančno prosta, — kajti njen LNtvn". kredit bo oproščen mn-deža nenaravnih v;'zi. V sled te^-H. — se trdi v Kranci ji. — je stvar nemških izvedencev, tla naprosijo in naša, da damo. Sin irskega vstaša procesiran. posojila pa bodo ponudile razn mednarodne l>anke. med kat-rimi se seveda tudi nahaja češka Živ nostenska banka v Pragi. Posojilo bo zasigurano o i m-! ivnilskega tobačnega i-i ~olnega i n.onopola te/ bo puinagalo k te-i. da s.- propreči nevarnosti kmečkih vstaj ter razvii- železi.i-ee ter splošna javna d,'!::. DFDLLV Irska. febr. — Sean Maeliride. sin John MacBri-da. ki je bil jnstifu-.iran kot eden voditeljev vstaje iz leta 19TG. je procesiran sedaj z drugimi republikanci vred radi "izdajalskega ravnanja"'. Or»1 se ga. da je organiziral vojaški oddelek kot privesek najbolj skrajnega krika republikanskega gibanja na Irskem. Begunci poročajo o vstaji v Kovnu. J J >XIX)X. Anglija. 3. febr. — Iz Varšave se je sporočilo na "Daily Mail", da pripovedujejo tjakaj iz Kovna na Lrtavskem do-ški begunci, da je mesto ^ obrednem stanju in da lahko vsaki trenutek izbruhnejo boji med dvema vojaškima prostovoljskima organizacijama ter med rednimi četami. Prostovoljci so pristaši ministrskega predsednika Waldenrara-sa. dočim simpatizirajo čete z generalom Pie h a.nič i uso m. Litav«fca 'vlada je danes ofiei-jelno dementirala poročilo, da so bdi aretirani ar mad ni častniki v zvezi z zaroto proti vladi. Tatvina nakita. TULSA. Okla.. februarja.— Joseph Optiean. trgovec z dragulj; iz Xew Yorka. je sporočil vče-raj policiji, da so mu neznanci ukradli kovčeg z uzorei. ki je vseboval demante v vrednosti .">0 tisoč dolarjev. Pri odpravi prtljage na kolodvoru so mu zamenjali kovčeg. Optiean je rekel, da je bil že pred enim letom okraden na sli "-ni način. Roparji pred usmrčenjem povedeni po ulicah. CARIGRAD, Turčija, 'i. febr. Ruski parnik "Krajin", je zašel . na Ornem morju v Strašen vihar Xa parniku -e nahaja izgnani bivši ruski sovjetski voditelj Leon T rock i. "Krasroti Turčiji. DOXAJ. Avstrija. 3. febr. — Dopisnik "Tageblatta"' poroča iz Berlina, da bi Troeki najrajši prišel na Dunaj. češ. da mu to mesto izmed vseh še najbolj prija. Dunajčani se ga še dobro spominjaj j o, ko se je mudil tukaj pred štirinajstimi leti kot časnikarski poročevalec. PEKING. Kitajska. 3. febr. — Enajst roparjev, ki >o se nahajali na pot ik usnrrčenju. so včeraj po vedli za svarilo -po ulicah Pekinga. Zločini v Pekingu so se v zadnjem času zelo pomnožili. A ojaške komade je igrala godba, ki je korakala na čelu sprevoda. Ulice so bile okrašene za praznik kitajskega Xovega leta. Bandit e so vozili na samokolnicah, v katere so bile vprežene mule. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODANAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. ,< . ____ _ Poročni stroški zmanjšani. SUPERIOR, Wis.. 3. februarja. Cena poročne licence v teni okraju je bila znižana od enega dolarja na petdeset centov. Okrajni u-radnik Cole je izjavil, da se hoče na ta način dobiti pristojbine, ki so šle sedaj preko zaliva v Du-hith. Minn. Potres razdejal vasi. MOSKVA. Rusija, 3. febr. — Potres v okraju Tadži Kistan v centralni Aziji je uničil včeraj več vasi. Potresni sunki so trajali dvajset minut. Japonci skušajo sestaviti nov alfabet, da stepijo v tesnejši stik z zapad-nim svetom. — Številne prednosti novega reda. OSAKA. Japonska. 3. 1'ebr. — Uspeh predsednika Kemala. ki je dal Turčiji nov alfabet je zbudil zavirstno občudovanje velikega in vedno naraščajočega števila Japoncev. ki bi radi izpremenili svoj lastni sistem pisanja. To čustvovanje je močno izraženo v nekem uredniškem članku Osaka lista Mainichi. enega najbolj vplivnih listov na Japonskem, ki je izjavil, "da bi moral turški vzgled dati bodrilo za lingvistično reformo na Japonskem". Mainichi podpi/ra trditev predsednika Kemala, da je ta reforma največja, kar se jih je kdaj preizkusih* v njegovi deželi. S priznavanjem japonskega >lo!ga dr Kitajcev in njim kulture pravi uredniški članek, da so se časi izpremenili vsled kontakta Japonske z zapadom, ki je vedno užival prednost nad Orijentom rali bolj priprostih sistemov pisanja, ki deti a jo učenje ter razširjava nje učenost i dasti lažje kot pa v preteklosti. Japonski j^zik je pisal v kombinaciji kitajskih ideografov in fonetičnih črk. lastnih Jajtoncem. Ceni se. da je poznavanje 3000 — To je bila posledica prošnje mojega očeta, ki mi je rekel, da naj odidem v Moskvo, kjer dobim nadaljna navodila, — je rekel v vlaku. - Najnovejše novice iz Afganistana so zelo bodrilne ter ne bo trajalo dolgo, ko bo moj oče zopet triumfiral nad vstaši. — Jaz bom popolnoma v temi gleda razlogov, radi katerih sem bil ]K>slaii v Moskvo. V vsakem slučaju pa .sem pripravljen dati vse za svojo deželo !er se izpostaviti vsaki odgovornosti, katero se bo naložilo name. — < e se bo položaj izboljšal, bi se rad vrnil semkaj, da dovršim pripravljalne študije za državno šolo v St. Cvr. Gil odpotoval v Tam-pico. MEXICO CITY. Mehika. 3. februarja. — Predsednik Emilio Portes Oil, ki je nominalno še vedno go verne r Tamaulipa-. je odpotoval včeraj v Tampico, da prisostvuje inavguraeiji njegove-" ga naslednika. Pred šestimi mc.se-ci je dobil Oil dopust od svojega governenikega mesta da prevzame v kabinetu Calle^a urarl ministra za notranje zadeve Medteia pa jo zamenjal to mesto za ono provrzoričnega predsednika cele republike. črk ali znakov potrebno, da so . . ta z lahkoto liste. Skozi številna l«ta se jo vršilo gibanje, koje-ga cilj je sprejem rimskega alfabeta. a vsled splošne konservativnosti je zelo malo vrjetno. <]n bi bil sistem splošno sprejet. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Italijo Din. v Jugoslavijo 500 .... .... $ 9.30 Lir 100 1,000 .... .... $ 18.40 « 200 2,500 .... .... $ 45.73 M 300 5,000 ____ ____ $ 90.50 «« 500 10,000 ____ ____ $180.00 $$ 1000 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; xa $50 — $1; za $100 — $2; za $200 —'$4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljše pogoje. Pri velikih nak«~ iilih .priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina nakazila. 1ZPLAČI L A PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNlri "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.—." 3AKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET, NEW TORK, N. X* Telephone: Barclay 0380 ___ M A ^^^ A TIA fThe P H j, /a I®« I Al L 1 fC ■ III /1 | the United States. Ji—i-iLjLk-/ JL ^ llliV/l/Xl. i l«uedCTer>-day except SozKUy. I - | and legal Holidays. List slovenskih delavcev Ameriki. S 75,000 J ^-------- ------------- ... ___________ _____ _____ _ ^BiBi- t ar : - r. ie^^^bbi^* Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1379 . TELEFON: BARCLAY 67s9 __ _NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 4, 1929. — PONDELJEK, 4. FEBRUA^JA^1929.. V0LUME~ yYXVII. — LETNIK yyyttT _ Denisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tndi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. _ _ "GLAS NAHODA'\ 8*2 Cortlandt Street, New York, N. T. Telephone: Ba relay S189. tLU- INDUSTRIJA PREMOGA Že 1< ta in leta skušajo napotiti kongres, da bi reguliral premogovno industrijo. Vršilo se je že nešteto preiskav, kongres je dobil obširna in izčrpana poročila, toda v tem pogledu se ni storilo ničesar. Se« lan je zasedanje bliža koncu, in kar so zagovorniki regulacije zamudili v tem zasedanju, skušajo nadomestiti v bodočem. Drugače si skoro ne moremo tolmačiti izjave, ki jo j( podal Cliarles F. Conn, predsednik philadelphijske Giant .Portland Cement Company. Možak je rekel med drugim: Izkušnja nas uči, da premogovna industrija laliko zadosti vsem obveznostim napram javnosti, pod'pogojem seveda, da pustimo premogovno industrijo popolnoma v miru. Da je govoril gospod Conn le v imenu premogovnik baronov, je jasno. Stališča javnosti in premogarjev ni pojasnil. Pred petimi leti je posebna komisija po vladnem naročilu pretakala razmere v premogovni industriji. Y dolgem poročilu je priporočila kongresu, naj industrijo temeljito reorganizira, češ, da so razmere nevzdržne in da postajajo slabše in slabše. Storilo se seveda ni nič, ker se je premogovnim baronom posrečilo preprečiti vsako vmešavanje kongresa Pred par meseci so nekateri kongresniki na lastn-post preiskali razmere v poljih mehkega premoga. Videli s<> nepopisne stvari, toda vlada in kongres se nistr niti zganila. ✓ Seveda, premogovni baroni bi najrajši videli, da h' samo reševali svoje notranje probleme. Pa saj so jili Saj so imeli doslej vedno prosto roko. V boju s premogarji jih je podpirala vlada, in sodišča so jim ustrezala, ko je bilo treba zaščiti njihovo plat. » plačeval po 250 Din. na mesec. Kako je '->ila njegova Marička vesela nepričakovanega darila! Objemala _ra je in noljubovala. vmes je pa jrostolela: "O ti moj pridni mu-•ek!" "Xo. kaj takega jih še ne!" si je mislil Jože in pomislil, kašo jo je pred kratkim varal z «lru-x k "Pozna -se", je pletel dalje svoje misli. *'da sva komaj pol leta dorečena". Te dni se je vrnila žena domov > prekrasnim prstanom, vrednim reč tisoč dinarjev. Ko jo je vpraša). kje ga je dobila, je odgovori-a tako naivno, da je razpršila vse njegove dvome: — Komaj 500 Din. me je —Titi' *>la sem mimo zlatarja in se iui-nogrede ozrla v izložbo. Zagleda-a si m prstane od 50 Din. naprej n že mi je šinila v glavo mi»>el, la bi bilo zelo lepo. če bi imela poleg zakonskega prstana še pv-tan z rubinom, ki bi ne bil pri-ten. a prijateljice bi ga smatrale '.a pravega in bi mi bile nevoščljive. Oe že hočete imeti imitacijo, ni je dejal zlatar kupite tak pr->tan, da ga bo vsak imel za dra-roeenosr. Kar je poeeni. je dra-:o! Premislila isem njegove bc.se-le in kupila ta-le prstan. Poiglej, tli nisem dobro kupila! l'im bolj si je ogledoval prstan, "em bolj um je bil všeč. Xi mil pa iga j a ho, da je tiala žena kar 500 linarjev zanj ter ga je na ta na-•in občutno oškodovala pri njegovih prihrankih. Za Jožetovim hrbtom so se ču-!e čudne stvari o tem prstanu. Sosede so širšljale, da hodi Marička k nekemu znanemu ljubitelju lepili poročen ill žen. Nekatere so trdile, da so jo videle že opeto-i-ano. ko je po moževem odhodu r službo odhitela v mesto in odšla laravnost k svojemu ljubčku . . . Te dni je prejela Marička pri-"X> ročen o pismo, naj se takoj odpelje v Bohinj, kjer jo pričakuje irijateljiea. s ikaitero ise že dolgo lista videli. Xaglo je spravila ua j potrebne je stvari v kovčeg in »dhitela na kolodvor. da -se odpelje s prvim vlakom. Jožetu je rekla. da 'se neizmerno veseli izpre-membe zraka. V Ljubljani da je itak vedno ta preklicana megla! Jože je brez jKmiisleka dovolil. da odide za par dni na Gorenjsko. Delal Je že vets teden nadure in je bil tako utrujen, da ui bil za nobeno rabo Še je-«i se mu ni ljubi-.0. Ženo je imel rad in bi ji zelo ležko odrekel prošnjo. Naslednjega dne je prejel večji račun, ki bi ga naj takoj porasla!. V stiski se je >pomnil ženinega prstana, ki ga je pu-tila doma v n o* ni omarici. Silil jo je. naj ;a vzame s seboj, pa ga ni vzela, -eš; da je poza bi ji va. in da se bo-ii. da bi ga kje izgubila . . . Pri -'sakem zlatarju bi dobil zanj par ;to dinarjev, kolikor jih je potre->oval, da pomiri svojega upnika. Ker je vzela žena ključe od o na rice s st-boj. ni kazalo dru rega. nego poklicati ključavničarja. Zlatar je Jožota debele pori dal, ko ga je ta prosil za "imi-acijo'' 300 dinarjev na posodo. — Dam vam tudi več! Prstan ii imitacija! Vreden je najinan "»000 Din.! L a ko .si mi.»lite, kako je bil Jo :e presenečen. I>ilo mu je tako. ,asno, da žena ni dobila prstan? ia pošten način. Zgrabil je prstai n zdirjal domov. Povprašal je pr' ;0Bedih in v kratkem zvedel v.i jubavni romančke svoje žene k' e zavijala oči kakor svetnica! vsak dvom je bil izključen, ko jf našel v nočni omarici več pisen neznanega ljubimca, ki je obeta ijegovi Marieki najlepša darila, če ga obišče v Bohinju, kjer botsta t čisto sama . . . i Jože je še istega dne poslal že-| ni prstan in ljubavna pisma z ob-I vest i Ioni. naj m- nič več ne vrne. j Njeno mesto je tam. od koder je prstan. T;iiko rse končuje ta pikantni za-ken-ki škamlalček. iz katerega se lahko vsak mož mnogo nauči. Vlomilsko družbe ki je imela svoj lastni avtomobil, so pu dolgem zasledovanju zasačili na Dunaju. Nacelovali o Italijanov pod fašistično via lo. ki hoče živeti še kilo ve kolibo časa. Duee je rekel, da mora •iti lf>50 leta 00 milijonov Itali-anov doma. Sedaj jih je 41. Fašizmu .se /. li. da -e roki v novih •>rimorskih provincah vise premalo otrok. Zato ]>a je bil razpisal "Popolo »li Trieste*' premi.it- za love zibeli v določenem <"•■ mi in le dni so bili ti darovi razdeljeni ■ liktorski dvorani v Trstu. Premije so segalf do tir-oč lir. po dve sto lir jih je bilo 7."». Mu—olini j< daroval 10.000 lir. Prijave >o teki" z vseh strani 'tele Julij>ke krajine. Fašisti razlaga jo ljudstvu: kadar narastemo ■o ogromnega števila, ki ga narekuje Duee. razmahnemo po srednji in južni Evropi in preko morja bo šrl italijanski val. da bo svet strmel in trepetal pred italijansko mogočnostjo . . Sovraštvo upora pro j) o ved n je jo goriški slovenski duhovniki po napačnem mnenju fašističnega tajnika ('accesa. Pozabljajo na svoje sveto poslarstvo in lie prinašaj » ljudstvu besede miru. Neki visok prelat je obdolžil italijansko civilno oblast, da protivi nameščanju kat 'het»>v v šoli. ('aoeetie pravi, da fašizem ie dovoli več tega." da bi uganjali kateheti v Šoli preti-italijansko propagando, zato jili ne trpijo več v učrliščih. Faši.sti kodo brez-ohzirno ^♦orili "svojo dolžnost". D op i s Vulcania" ki ima 24.000 ton prostornine, je 632 čevljev dolga. 80 čevljev široka in 01 čevljev visoka. Motorji razvijajo 33.000 konjskih sil in vozi z brzino 20 vozlov na uro. TA PARNIK VOZI 11 do 12 DNI DO TRSTA, iz TRSTA do Ljubljano pa vozi vlak samo 4 ure. Za nabavo potnih listov in vsa pojasnila se obrnite na SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : New York, N. Y. DODELJENE SO NAM NAJBOLJŠE K ABINE Chicago, 111. Ker baš pošiljam denar za prodane Koledarje, vas prosim, da jiriobčrte ta dopis iz našega milijonskega mesta Chicage. Z delom ni preveč dobro, ker »se delo le težko dobi. Navadni delavci zaslužijo od 40 do ."><) centov na u-ro. Oni. ki imajo družine, >o v veliki stiski, ker so življen^ke potrebščine vsak dan dražje. Flu je precej razsaijala. Tudi mene je bila zagrabila za detset dni. Zima je huda. Dne 12. februarja je bilo deset stopinj pod ničlo. Toda društev nič ne plaši, da ne bi prirejala •svojih veselic in zabav. Najbolj je težko in narodno, več društev na en dan priredi vodico. Tako je bilo tudi tedaj, ko je gospa Lovšetova priredila svoj koncert Marsikdo bi jo rail .dišal. pa je priredilo društvo S. S. P. Z. ob priliki dvajsetletnice svoj banket. Naša želja je. da bi gospa 'Lovšetova priredila še en kon-eert v CLicagu, predno odpotuje v domovino. Na društvenem polju dobro napredujemo. Posebno dobro napre-dilie Samostojno podporno društvo "Zarja", ki se ne vtika ne v ve.ro ui ne v politiko. Baš sedaj je tri mesece prosta vstopnine. Za malenkosten asesment 50 centov na mesec dobiš na dan en dolar bolniške podpore. Društvo plača tudi pogrebne stroške. Rojaki pristopite ! Pozdrav vsem Slovencem sirom Amerike! Posebno pozdravljam Petra Zgago, ki zna tako dobro či-tatelje zabavati. Prances Laurich, zastopnica. Istrskim izseljencem v Argentini M- sldbo godi. Za n o i-:o - i pisali z l»ucno> Air s;i. da naj ostanejo (iana vsi < ii. ki l >■' -jo ■ iii i pa ne znajo imben^-a rok« Lb isva. Neza prstenih »v je na : i.so- če. Mnogo jih ki nimajo sk r-je kruha. Za težak ■ n p-oi" -iji -uaine delavee -o plač • < i :i lo pesos, za zidarje, k • va«-e i 1. od ( do S pesos-na lan. M;ir> k i - bi rad vrnil, pa ne more. V '/nj;i j. draga. Stane najmanj ok li 400f lir. Za pot tja dol 40 1 1 i':*. ,:a n.*:-zaj isto toliko. ' . je ^0!»!) ijr. s k: terimi se da na p s«-. g i . - 4T.7^s (17,000 ha paniko v in i •:)>• luktivmga tedena je 12,428. M< agrarno površino vš;eti tud mnogi naravni kraški travniki, ki lajo zei't malo sena. tako ki jt prava agrarna _» • vr.-i ia unn iro skroniejša. "Kmečko j>r 'ai-?vo, vezam na zemljo v najv.N-ji m ri. ne zamudi nobene prilrke, da .ii posveča vso skrb. da b: bila V"dno boi; rodovitna. V goKk- n delu iz rabl.ajo z redko vzr;ijii>stjo celo najmanjši k 1:" :; pj. i .( i \ ■loknah, m »-d kamen ji m in vstvar-;a k ::!!•• ij-i: i • ■ ,t m srruiil. bregov.di - • • i•. - :• i .•; . |lJ i .-/.drževaPlini { Kine; ij>t\'o j r buje ceneheg^ kredita, šir ke ' :boljš.-v:iln.' akei je in medel- :<• iega vo.iovn ia. Ta ko s o na }.-i-::!': ^ >,' ■ • ržaške^-j: sveta v p -i! i, k; j }." » .,j ročen o m:n!>* -;i Muz;m. Le pe- te. da > i n • ve i;. ,. k • I kf'.l slovenski 'km ' »j , z» ni! ••» ii kako vzt: a.:.i. -I k;, m ::.ia t-n vztvarja plcd-n 'er-n t am. kje? bi vsakdo drug onuvi! obf! lova nje. Prav bi hilo, ,] bi vl nia v Rimu upoštevala k a veza no s: naš ara kmeta n:- njeg v.» r Ino crvn. •lo ter um-pomagala. Ali bo mo la kdaj p. o • - ' p * - p: i vi"-neg,- prestopanja s vi-u^kim ohinej nim kmetoni ? Nagel in por-r-cr transport. Lanska * rž a sk. , . . m:is!,;a je ugotovila glede trans-p-ortov t o-1 • ■ senzacijo: vagon blaga iz Hamburg;: na Dnnaj :;!p> 4 ur, iz Tr-ta r;; D'maj ;.»a ! 102 ur. Dana; je bliže Trs;n / 500 km. I/. Hamburga v Prago | pri^p • bla«r<» v ">2 •• v:ih i T >:. -Prago pa v 14! do ui.tli. k-j premen:lo -e n; d ;-.lej v teai oo-i gle lu ni"-, ta *•;: p;i je II:;mburn navezal na>e vse srednjv I c-vrr?j ":i ;-r on \ holiku pop i> ;<) n-t C* škosb/nriinm \ reško>iovašk"m ll.-flu je nator dr. \'esely t. dni navedel, da se popije v republiki Itn - za p-r milijard čeških krem alkoiiolnih pijač. To bi znašalo elm-vno po 1 Ivč na vsakega prebivalca 14 milijonom duš . ne izvzemši ž--nsk in otrok. Olajša * muskularni hrbtobol * Dobro se prilega hrbtu Napočili so čudni, čudni čarsj, da človek res ne ve. pri čem je iu kaj je ž njim. Posebno mladina je vsa zmedena in ne ve ne kam ne kod. N.-stleuega brihtnega fantka je vprašala učiteljica v šoli: — Koliko -si siar.' — Ne vem. — je ml vrnil juua-ško i:i prepričevalno. — Kako to. da ne vt š ' — 1 tako. Ko st-m prišel na je bila moja mama Mara o>eni!n-dvalet. včeraj sem jo pa sli-š;il re'-i nekemu gosj>..du. da je -'ara šerst-ind vajsat k t. •V- Lepotica se je globoko zamislila. — Kaj premic,.,u ješ.' — jo v]>rašali. — Nekdo ni • je pi>meno zasnubil in me pro-.: v n*.ti. na i bi o poročila ž njim ter naj napravim :/ njega :iaj»rečne.všega 'lo-veka na svetil. — No, katero teh dveh prošenj I ni.^kš uslišati? — ^o jo vprašali. •Y* To je žalostno r< -nično poročilo in pravzaprav n-- spada v m -jo kolono, Associated 1're-^ poroča iz L-s Ang"le>a. ritožili. da tako upi.in divja v svojem vozi"kil po stanovanju, da ne morejo spati. 'di-s Edna Pere i val je naelalj-na žrtev, ki jo ima prohibieija na ,-ps r n Kenial paša je odpravil turško pisavo "m uvedel latinske črke. .Marsikdo bi domneval, da je to težko šlo. Pa ni bilo težko. A* Turčiji .ie namreč 6tiriimlevetdei-et odstotkov takih ljudi, ki ne znajo niti pihati niti citati. Koma lova zapoved m» je tikala torej le odstotkov turške ga prebivalstva. To pa že gre nekako. * Iz Pariza poročajo, da be !o ž- n-ke uili zanaprej nosile kratka kri.a. V -pl( ^.n ni bo pa moda nespremenjt na. Kje so "-asi. ko vzbuja! členek !••; e ženske noge splošno po-P tem -o bila meča na vrsti, zdaj so kolena. In - daj prihaja iz Pariza po-r 't-ilo. da bo n>r:alo pri t< iu. Kdo ve. s kakšnimi čn-tvi >o žen-ke pozdravih* ti> povelje. Pov !ja gotovo n<- smatrajo za zna me nje na pre . I ka. * \"-e je odnosiio. vse je relativno, — pravi slavni nemški uči -npak Einstein. In je nazadnje re^. Pogfejmo Troekega. Kar se njega tiče. je v srcu prepričan, da je bilo pod ruskimi carji ve- svobo-»de kot jo je pa pod komuni lenim režimom. * I Romunska je dobila v Ameriki : e ji klanja K do ta!, dolarjev ji pa niso hoteli kazati. Posojilo je dobil Maniu. voditelj romunskih kmetov. To mora biti jako hud poper za njeno kraljevsko veličanstvo. .V. i Te elni bom priobčil razne prispevke. ki so jih prispevali č!:a-telji za mojo kolono. Čakam le še poročila neke rojakinje iz Forest. City, ki se je šla vozit na newvorski subway. Nič se ne bru ali riovcji.Sr'j. nego v decembru. JrAs»*j)lii.Ls Flavins pripoveduje, da je nastal i;: t > d 11« rodovo smrt- i jo lunin mrk, ki .so ga videli tudi v Jeruzalemu. Astronomi pa lahko to'no izračunajo, da je mogoče identificirati ta lunin mrk samo z j dv< ma in .v err z enim v .septembru leta 5 pred Kr., z drugim pa v i mareu leta 4 prej Kr. Iz t ga j br se dalo sklepati, da je bil Kri-; k t us roj u najmanj štiri Itta predi prvim letom. Ne glede na zvez-/ d oslove .se da navesti cela vrsta zgodovinskih podatkov, ki govere za to »ia;-iranj Fnseblus trdi, da je b'l Kristus rajon let pred poriiK< njem cerkva v 0. letu Dioklecijanov«' vlade. Joseph os Flavins p:se, tla so židi prvič plačal; davke .'iT let po bitki pri Aetia kr j" bil Kristus star fl let in da je bilo 37. h to vlade Heroda Filipa 20. leto Tiberij"ve vlade. Evangelist Luka pa trdi, da je bil Kristus 30 let star v 15. letu Tiberije-ve vlade. § Po elementarni aritmetiki se da v vseli primerih izračunati četrto h*tn pred Kr. &>t prav0 leto Kristusovega rojstva. Edina avtoriteta za Točnost krščanske ere, kakor se ribi zdaj, je menih Dioniz Maly 1.1 je v fl. stoletju po Kr. do-f ločil ti,' u začetek na h to 753 od ust an > vi t ve Rima. Toda že v 8. stoletju IWH Venerabills doka-zal, d-i s.- }c Doniz v tem primeru zmotil. D '^r se pa zvezdoslovci niso opirali na lunin mrk. ki ga omenja Jos-phus Flavins. ni bila ta zm< ta dovolj eksaktno dokazana. Tu ni datum se prvič omenja v ur1; rn tatinskem doknmetu iz 4. >to!e< i,' in sicer kot 2.1 dccem ber. V dot enem dokumentu je pa rečeno, da je bil to petek. To-d.i prv.-.-a 1 t i 2"». december ni odpadli na petek, marveč na ne-del.K Klement Aleksandrijski ie[ določil datum Kristusovega rojstva na 17. novembra V drugih sta- 1 rili rokopivh je pa naveden oktober. Malo je verjetno, da bi se ■ sploh kdaj posrečilo točno ugotoviti. kdaj je bil Kristus rojen. Sta-r' krščanski svet si je izbral 23. : deecmher za proslavo Kristusovega rojstva samo za to. da bi zasenčil stari poganski praznik namreč dan, ko se začenja solnce vračati proti nebesnemu ekvatorju. Daš radi te zveze m-d božičem in poganskim praznikom so puritani odklanjali praznovanje božiča in na Škotskem ga še zdaj ne praz-n nje jo. NAR(X A fTi*. S F \r ^ ■ ' ^ v AkOHA"' Blizu obale francoske Guavane i leži krasen otok, ki je pa na zelo ; slabem glasu. Lahko bi ga nazva- 1 li "'otok ljudi." ki se nikoli več ne vrnejo." Na zemljevidih je : o/nreen kot otok Sv. Jož fa. Malokdo ga pozna pod tem imenom, i pač pa je mnogim znan k->t "Vraž- ] ji otok." Tu sredi tropičnih ra- i stlin. krasnih orhidej in drugih ] redkih rož stoji francoska kaznil- i n:ea. ki se je boje kaznjenci bolj i nego morišča ali električnega sto- ; la. Dosmrtna j ča na Vražjem : otoku je sigurna smrt, kajti no- ' ben kaznjenec se ne vrne. Nesrečneži polagoma hirajo in umira- 1 jo brez nade na rešitev. , Smrt preži noč in dan v džun- 1 gli in na 1 močvirji, strašna smrt ] i tropičn ■ mrzlice, ki vliva Človečku ogenj a' žile in blaznost v du- ; šo. Kaznjencev ni treba . posebno ; -trogo stražiti, kajti smrt je obda- ■ la otok z morjem polnim morskih ; pošasti. Kdor bi skušal prepla- : vati ožino med obalo in otokom, bi bil izgubljen. Leta 1H05 se je pa raznesla po ] vs'in svetu vest da je pobegnil z Vražjega otoka zloglasni vlomilec i Eduard O ur r in. Bil je izredno , pevaren in drzen kaznjenec, ki je i že poprej opetovano pobegnil iz ] jctnišniee. Guerin je bil obsojen na dosmrtno ječo, ker je ukradel v ameriški Express Company 30.- 000 dolarjev. Na zatožni klopi je sedela kraj njega lepa blondinka, . ki jo je evropska in ameriška po-: 1 ieija poznala kot svojo najzagri- ; / nej-'o sovražnico. Bila je zna- j na Mav ( hurchillova, žena,, ki ji ie lepota često pomagala pri vlomil i n zato je bila K jena na ~> let težke ječe. Ka- : zen je nastopila v Parizu, dočim - •> prepeljali Guerina na Vražji « Otok. ||m| I; Tu so se pričela grozna leta, ki ] -o s" ;'■;•];! Guerinu kakor s f rasne ; sanje. Opetovano ga je popadla tropična mrzlica, ki Človeka po- ] pol noma izčrpa. Kadar je bil -zdrav, .^e ni mog"l pritoževati. ] Pomagal je krojaču, ki je delal 1 kaznjencem uniforme, a čez dart i je bil prost tako, da se je lahko < [izprehajal okrog kaznilnice. i Toda Guerin ni bil zadovoljen s svojo usodo. Ni mu šlo v glavo, i da bi se ne dalo pobegniti. Dobro i se je zavedal, da ne sme dolgo odlašati, kajti tropična mrzlica je j bila izčrpala že velik del njegovih . sil. Vsak dan je videl novo ] žrtev troplčne mrzlice, ki so jo za- < šili v vrečo in vrgli v morje, je ; pomislil, da se je treba hitro od- j ločiti. Spodbujala ga je zlasti 1 misel, da bo Mav C hurchillova, v 1 katero je bil do ušes zaljubljen, 1 kmalu cdsedela kazen. Toda izgledi na rešitev niso bili posebno ugodni. Nekega dne mu' je pripovedoval paznik o tragični usodi ital;jasnkega zločinca Lupi-' ja, ki je skušal pobegniti z Vražjega otoka. Lupi je opazil, da po- kopavajo jetniške uradnike v krstah. Zato je vlomil m-ke noči v delavnico jetniskega mizarja, ki je imel krste vedno v zalogi. Ukradel je krst.), jo odnesel v morje ( in zlezel v njo. Z rokami je ve- . slal in upal je, da doseže obalo' predno pa opazijo. Toda morski , tok ga je zanesel daleč od oba-', le in drugi dan jra j" našel fran- , coski parnik v del'riju. kajti solnce ga je bilo tako opeklo, da se mu je zmešalo. Potegnili" so ga na krov in odpeljali nazaj na Vražji otok. Paznikovo pripovedovanje ni bilo posebno prijetno za kaznjenca. ki j" sam snoval načrt pobega. Toda Guerin se ni dal ustrašiti. Začel je sondirati teren pri svojih tovarših ki so bili zaposleni z njim pri krojaču in končno je našel dva Francoza, ki sta bila pripravljena pomagati mu pobegniti iz kaznilnice. Ni izključeno da! nas čaka smrt toda če ostanemo tu, je smrt neizogibna, ju je spodbu-j jal. S pomočjo domačina, ki je prinašal v kaznilnico živila se jim je posrečilo kupiti od siromašnega trgovca na sosednem otoku za drag denar čolji. Fobegnili so v hipu ko je paznik spal v svoji kolibi.! kamor se je bil zatekel pred tro-pičnim solncem. Srečno so ušli vsem stražam in prispeli do obale. Ob obali so pluli od francoske Guavane do angleškega ozemlja, kjer bi bili na varnem. Čakale so jih nepopisne muke. Vso pot niso ničesar jedli in v strašni vročini so morali od jutra do večera veslati. Morje je bilo razburkano in čolnič bi .se bil lahko vsah hip prevrnil. Peš se niso upali hoditi po obali, ker so vedeli, da jim preti nevarnost od strani divjih plemen. Nekega dne i je eden beguncev opazil da je oslepel. Tropično solnce je zahtevalo svojo žrt&v. V agoniji in obupu je sklenil umreti. Predno sta ga mogla tovariša zadržati, je skočil v morje. Valovi so bil zelo vesel, kajti mislil je, da pojde vse gladko od rok, da bo lahko pošteno živel. Toda prebivalci Monaca njegovih dobrih namenov lilso prav razumeli. Odločno so protestirali, da bi postala njihova 7^1inarna nekaka poboljše-valnica in začeli so tako rogoviliti. da je moral knez Karel ekspedirati Doineaua čez mejo, ki v Monacu i ni posebno daleč. Toda pogodba je pogodba. Doineau je bil sicer' pripravljen oprostiti knezu dvomljivo gostoljubnost, toda samo pod pogojem, da mu plača 500.000 frankov. To je bilo za takratni Monte Carlo preveč, ker še ni imel slovite igralnice. Doineau je ostal.1 toda ljudstvo se ni pomirilo. Vseh 1500 domačinov se je uprlo.-Toliko znaša namreč število prebivalcev, ki v djajo v Monacu za domačine. Poleg njih je v Monacu L").000 tujcev, večinoma hotelskih uslužbencev, verižnikov in privatn h detektivov, ki skrbe za ■ varnost raznih finančnih magna-tov v igralnici in bližnji okolici. Prednik kneza Ludvika, kn^z Albert, se ni mno^o pečal s politiko. Njegov konjiček je bilo morsko dno. Mož pa ni bil zgolj di-letant, marveč skoraj avtoriteta na polju morske favne. Prestoli-ci Monaca je poklonil krasno zbirko, na katero je Monaco prav tako ponosno, kakor na svojo igralnico. kateri se ima zahvaliti, da sploh obstoja. Prebivalci Monaca so edini ljudje na svetu, ki v igralnici vedno dobivajo. Igralnica namreč plačuje vse, od civilne liste — katere knezi ne potrebujejo, ker so sami bogati — do plače zadnjega vojaka. Monaco ima namreč tudi armado, ki je seveda y primeri 7. drugimi armadami prava igr;i- ča. Kljub temu pa imajo tudi v i .. . „ Monacu davke, samo da jih nihec ne plačuje, ne da bi se mu bilo treba bati eksekusije. Tgralniea namreč plača pod roko davke za vse. Človek bi mislil, da je to nai-i1 „ • . srečnejša dežela na svetu. A' resnici pa ni tako. Prebivalstvo, kateremu je dal sedanji knez celo. ustavo, se punta. lj . j -j Prebivasltvo namreč vedno ■ bolj čuti konkurenco Isosednih l igralnic, zlasti nove v St. Remo. • Parlament je predlagal primerne ■ ukrepe, da se gospodarska kriza ublaži, pa je naletel na odpor pri .knezu. Vsi poslanci .so podali ■Jostavko. Tako se je pridružila j • gospodarski krizi še politična, ki^ j jo je knez zaman skušal odstraniti s tem, da je pošiljal oprezna pi- ■ sma z nekega francoskega gradu. l Nedavno je padal v Monaco svojega zeta, kneza Petra Polignaca, \ I -1 : j ■ vedela povedati, kaj se je zgodilo' > z "Malmgreenovim denarjem. To •ipa je tista kočljiva točka, o kate-1 i ,ri komisija najbrže ne bo razprav-1 -jljala, da ne pride v konklikt s j podjetjem, ki je vid-lo svojo svr-•Iho v tem, da je na dan obletnice] l .vstopa Italije v svetovno vojno, | navilo gramofon in pustilo, da se ■ je razlegala na celem tečaju fa- Jsistična "Giovinezza." ... -i a- >.-:j?. • . " -"' ki so ga pa zelo hladno sprejeli. Knezov zet se pa ni dal ustrašiti, marveč se je začel pogajati z vsemi bivšimi in sedanjimi ministri, s poslanci in občinskimi očeti, skratka i. vsem pr bivaLstvom Monaca. Prišlo je pa do javnega .zborovanja občinskega sveta. na katerem so vsi občinski očetje iz solidarnosti s poslanci o.lst »pili. J- Nastala je prava anarhija, toda »informirani krogi zatrjujejo, da v resnici ni tako hudo. kakor se zdi. Parlament in občinski svet sta odložila svoje funkcije, la se duhovi pomire in da bo mogla poslovati posebna komisij;* pod predsedstvom kneza Petra, ki bo skušala ustreči vsem n vsakomur. I/. Ka-bula se selijo tuj., poslaništva, v Monacu in Monte Carin je pa tako polno, kakor vsako h'to. Cc se kai evakuira, so to mansarde. da bi mogli spraviti v nje turiste, za katere drugje ni več prostora. Iz tega je razvidno, da j" v Evropi ' morala drugačna nego med barbarskimi Afganc', čijih ž-ne >i nočejo dati na čast zapit dni civil;-; zaciji ostriči las. V.ve k;iže, da se bodo duhovi v Monacu kmalu pomirili in da bo zavhul.do v tej ii-liputanski d°želi znova blagostanje, kakršnega so prebivalci vaje-, ni. ' i • _ -- | PODJETEN PUSTOLOVEC Nedavno j ■ bil v Turinu prijet Turek Rešid paša in sicer v trenutku, ko je hotel pri blagajni neke banke vnovčiti ponarejen j ček. Toda v turinskih zaporih ni {ostal dolgo čas,i. Nekega dne je pobegnil. Rasi d paša je na izpre-' j licdu ojflazil. da lahko odvetniki nemoteno hodijo skozi vrata jetni-šnice. Stopil je k vratom in dejal pazniku, da je advokat. Tako je srečno prišel iz j'tnišniee. Na ce->ti je poklical šoferja avtotakse in mu naročil, naj 0.000 mark. Pred poldrugim le-:om di se je bil zavaroval za to visoko vsoco. Kmalu nato je napravil izlet, s katerega se ni vrnil. Baje je utonil v neki reki. Leto Ini nato so našli v reki segnito truplo nekega n znanca, ki ga je [ilueklingova žena "spoznala" za ;vojega moža. Zahtevala je od zavarovalnice. naj ji izplača omenje-"lo vsoto, a zavarovalnici se stvar ii zdela v redu in sn je pustila •aje tožiti. Te dni bi moralo priti lo razprave. A' zadnjem trenutku o prepričane, da jo hoče Turek pobrisati na jng. ozemlje in zato •o mejo strogo zastražile. MISS IRMA HOFER ZAKAJ SO NAŠE P0ŠILJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAŠ PROMET NAJVEČJI IN KER SO NAŠE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE! Udobnosti, ki Izvirajo iz poslovanja t velikem obrata, pridejo našim strankam v korist. Naši stroški za posamezna nakazila so manjši, vsled tesar so cene pri nas nižje kot pri agentu ali zavodu, ki mora poslati Vašo nakaznico v izvršenje v New York. ilitrost našega poslovanja je nedosegljiva, radi našega velikega prometa labko vzdržujemo tako obširne zveze, da M posveča našim nalogom najvetjo pozornost. Naše denarne nakaznice odpošljemo z vsakim brzoparnl-kom, ki odpluje iz New lorka — toraj brez zamude in na-daljnega posredovanja. Naše cene so objavljene dnevno v Usta "Glas Naroda". Za zneske nad $200.— računamo primerno nižjo ceno, katero Vam radevolje sporočimo predno nam pošljete nalog. Mi imamo največ poslov g strankami izven New Yorfca, kar dokazuje, da se lahko okoristi z našim poslovanjem vsak, pa najsibo še tako daleč proč od poslovnega središča Amerike. Pošljite toraj Vašo prihodnjo denarno pošiljatev nam v izvršitev. SAKSER STATE BANK «9 CCTOTL NDT STREET NEW YORK po u ON E knjige KNJIGARNA GLAS NARODA I , ,cRE, , i f * MOLITVENIKI SLQVENIC PUBLISHING COMPANY ^RO^A NT " J C ---------------------------------82 Cortland* Street, New York. N. Y. —. __^ u I MOLITVENIKI; Marija Varfelaja: ▼ platno vezalo ...... v firm pla*no ..............1.96 ▼ usnje v-zano.............. v floo r nje veaano ........i.18 Rajnki glaem I: t piatno varano ............1.74 t fiao platno t»aano *.......1.1« ▼ nsnje vezano ............"! JJ6 v fino OJir.Je vezano ........1.7? Skrbf tu d už®- ▼ platno Ti-rimi ............ Bf j V fino plutuo vezano ......1.201 ▼ usnje vi*rnno ..............L(fo t fino o - nje v« -ano ........L8S Sveta Ura (a debelimi Orkani!): v platno rezano ............ .&«' r fino j. >tno vezano ........1.58 ▼ fino nsnle res. ............l.fit Nebesa Nad Ihim: v platno rezano •.......... 1.— T usnje rrpzani..............1.38 v fino u»nj" vezano..........l.Sf Kvtfkn srca mala: v platno vezano .............. v ■■ :<-:«! vzau...............1.5« v fino usnje v«x.........1.58 Hrvatski Molitveniki: t/ljrlia sf.H'..(i, ve;' .......1.— najfinejša vez ..............1.00 Elavil it'»c«r r mir ljudem, fina vez 1.50 najfinejs ,.vrz ..............1.C0 Zv out er nebeški, v platno.......SO fina V1« ....................1.— Viennr, najti«-- -a vez ..........1.(10 Put v nebo, najfinejša vez ......l.G0| Angletki molitveniki: (Za mladine) ' s Child* ■ Prajcrboofc: 1 v barvn-platnice »e»t.no.....S3! v hti-■ ki.st vezano ..........Lit Key of Beam: V TJFDje tcudo.............. .7* Hey of Heaven: r najfinejše usnje ^ezano 1.28 ' (Zm odravle.) Key of Heaven: * fino nanje v Mano .........)J| fluid's Prayerh&.k: Catboli; Pocket Mannal: r fino osnje vesano..........1 38 i Are H aria: » nanje veaano .... .... 1.44 POUČNE KNJIGE: Abecednik sloveč ski H.............25 Angleška tl«v«D.!ij berilo ......£.88 (Dr. Ki-m) Amr riVa in Ancr'tanc I (Trunk) J.— Anreljb!.* si ti/' »a aLi r«a»k J.ako »e »»j -»trefw k sv. tua^i .........1$ Angle£!iw-*lor. in slov. »ngl. afcvar Roj nalrrtjlvim boleznim ........ .Ti Cerkniško jezero ................ 1.20 Doma« i iiviiiš.....1.25 Damuc' rdravnlH po Kralpu I trd« rezano .............. . .1.6«! broSlran ...................1.25 ! Human vrt. title ver.............J.— , Govedoreja ..................... 1.M (Joiiji HlinJ>iv« ...................1.— Jufo*'«>tja. lifl'k L *re/"k.....1.G8 2. area. k. t i PCopl£ ......l i« KnbVna ražu ica — yo meterdkl 3 mni ...................... .73 ( Kletarstvo (Sk .llekr) .......... 5.§® Kratka arbaka gr-aiatlka ........Ji > Knjiga o I »nem vedenja, Trdo ti n no .................1.88 j KrstkA ?e<>drt\ ■ :ta Slovencev, lir- vat o v in Srbov .............. .28! Kako »e post ne driavijan Z. D. JL3 j Kako h? postane amer >M državljan .15 j Knjim o d' 1rtj :rro vedenja .....50 ! Kat. Katekizem...................fo' Ljubavna in srniliilna piana.....50 Mati: Materinstvo .............l.— I Mlekar*! t j .................... Mladeničem (Jeglif) *T........S3; n. zv....... iv Nemške-ancleški tolmač .........1.!« Najvefj} cplsovftdk Ijubatnlh »Uran J<€ NajMj^a -lov. Kuharica. iM* str. •i-jwi vf < iv:tiiii .k • ..........r;.— NmjbofjAa -io . KuliaHm. 3tiS str. li.— Nasveti za h F* in doir.. trd. vez. L— Nafte f^e, » w;:i:ami. Napodila »rr. M. Ilu? .........1.— Pravita ta oliko ................M Prik rojevanja perila po ilvotnl me* ri • ruercl ................ 1 — Paifekli.e nrotnje na alknhotakl podlairf ..................... .71 Prakti^iii rarnuar ............75 Parni kotel, pouk za Mbo pare____l.t# Kadio. osnovni pojtoi Iz Radio teh* nike, vezano .............. !.- broSIrano .................. L7J Rohd »pteovnlk trfovaklh. vohunili in Uahavnib pisem ......... .95 Ratenar r kronrid in dinarski VCjJjVi • * ••mmmrnmrnrn a o a • a ^ O aooaoooaa Solnfenje.......................30 Ni&a jfx ilvalstva. trdo veoaca ... Jt -^LSt^^^r^dl"^?^-----.UK Spretna kuharica; trdo veaana ..!L45 2veto Pismo Btare to nove savrae. lupo trdo veaana ............1.94 Madni vina .................m .40 Slovenska slovnica (Breznik) trdo vea. .................. 1.28 r«'na knjijra in berilo laškega je- zika .........................SO Vejfki » evedel .................. \eliki s!o\enski ^pisovnik trsov- skfh in drucih piseai ........2.25 Voščilna knjižica .............. .50 j Zdravilna s«'lit>ea .................46 ' i Ze» tn r''"'«''. »lovar naravnejra rdn » tva .................. 1.3t /birl a domnč?h zdravil............Cd Z^odoviiu« l m' tnosti p:*i Slovencih, lir.itill in ferbih ............l.'JO /dra\je mladine ............... 1.25 Zdravje in bole/.en v dumači hi.ši. 2 7 v.......................1.20 RAZNS POVESTI IH ROMANI: Varili*, pcvaod aobro. ifioaia n&jbuljft ....................JP ; \g-itp-tor (Ker.«nik) broš. ...... * »{ir^J H'.,t ?-r ...................58 Arncne Lupin ........•..........GO i eueaka VL-deievalka .............S3 P -erajski biser ................ .58 litii uetiaeo....................48 t>lc no^i (I»ostojevekl ■ tr«Io vej. .73 Hele mali junak .......... .66 (ta kfiuska rorSka vojska .........811 tla!kr\n=ka vojt-k«, p slikami.....25 1 II?rar f stopnjic pri sv. K:;ku .... .50 Blagajna Velikima vojvode .......G0 Boj, rtman .....................?5 ! Hor-ka vojeka .................. A9 . tiilke (Marija Kmetova) ........JSS •: : -ri dnevnik.................M ' Roiifni darovi ..................35 ; Božja pot na Šmarno coro........29 ■ '>>'ii}a pe-5 na Bleda ............Jt# j: Boi ja kazen .....................S j ! ; >J ln .............i58 i Cankar: Be!:i Krizantema.......75', " t;re>nik Lenard, trd. vez. .90 | " Grešnik Lenard, broš. .10 * [d':-ao tivljenJa.........8V i; Cvetke ...........................J»3| l C.-sar Jo:" ef II...................30 T :'e, veseloli^a ....75 Hiša v Strugi ...................50 Ht-dvika ........................JU He!eur» ».Tmetova) ........ 40 Hudo firozdno (II. zv.) ........ .35 Humoreske. Groteske in Satire, Twano ...................... .M broširano .................... I/let gospoda Brr-učka ..........1.28 Ia tajnosti prirode ............ .58 Iz modernega sveta, trdo voz.....1 JO Igračke, trdo vez. .............. 1.80 broširano ....................83 Igralec ........................ .75 Jagnje ......................... .38 Janko in 3Ietka (za otroke) .... .30 Jcmač Zmagoval. Med plazovi.....56 Jrtri (Strugi trd. v..............75 broš. ................... vi .80 Jurčičev! Bplsl: Popolna izdaja vseh 10 rreakor, lf fke povest, trda vea.......1.— ' Kraljevič berač................. .38 Križev p«'t, roman (Bar) trd. vez. 1.10 l> Križev pot patra Kupljenika..... Kaj -e je i/mislil dr. Oks.......45 > Iispe'anova hči .................75 Levstikovi zbrani opisi .......... .90 ( 1. zv. Pesmi — Ode in elegije —• , Sonetje — Romance, balade ln ,! le^en le — Toliaač (Levstik) ...78 ! 2. zr. Ctročje igre v ^esencah ^h Itaziične poezije — Zabavljlce 1 !n rušf.-e — Jeza na Parnaa -h LJuii ii Glas — Kra!jedvorHkl rokorl3 -r Tolmač (Levstik).. .7« tre"o vez .,1.00 5. rv. Slika Levstilca In rjesove i kritike in polemike.............78 Ljubljan.-ke fclike, —Illšnl lastnik, Trgo ec, Kuix:-ijskl stražnik, U-radnlk. Jezi'-ni doktor. Gostilničar, Ki"petuije, Natakarea, Du-Lii rnik-. i: I..................... Marjetica ...................... .58 Mladi gozdar, broš. .............58 Moje ti", i jen je ..................7f ^fali Lord ......................8« i MHjonar brez denarju ..........75 5Iikiova Zala ...................50 " rt v o mes to ...................75 ij Malo življenje ...................€5 .Viaron .kržčanrki deCek lc Liba- j nna........................... ..Ii -Hudih z&nikemežov lastni ilvo-tepia .............................73 » Materina irler ................. .8S i Misterija, roman ...............1.10 Mlinarjev Jauez ................ .58 Masotino ........................ .46 Mrtvi Gesla« . ..................35 Mali Eietei......................7* ! t-ejiija ...........................3« I Malenkost* (Ivan Albrecht) ......J63 j Mladim srcem. Zbirka povesti aa ^«/oven«ko mladino ............ .25 Morski razbojnik ...............60 Morski vrag.....................80 ; Mož s rastrgano dušo ...........1.— i Na vaiovih južnega morja .......38 | Na različnih potih .............4$ j N'i;Jarjfv nes, huiaoreeka ........ Narod ki imira..................13 i NaSs »:is, 1. de!, 14 pojesti.......9P Na^a vas, 1L del povesti.......98 Nova Erotika, trd. vex...........78 | Našfc leta, trd. ver................88 broširano .................... .C8 J Na Indij cih otokih.............. .58 s Naši ljudje .....................40 Nekaj iz rr.^ke ig^ovine.........S3 NUi»?i -t ..........................48 Narodue pripovedke za mladino.. .48 t Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote e bojnih pohodov blvfee--Ta slovenskega polka ........1.58 i Ob SO letnici Dr. Janeza E. Kreka JS5 Onkraj pragozda ■.................80 Odkritje Amerike •...............00 Pa«ri i.t z?»:iki .................25 i Pater Kajetan ..................1.00 j . Papižinja Fausta ................1.C0: Pr.igvinski otok ..........•......60; Povest o sedmih obešenih ...... .50' j Pravica kladiva ................ .60 j (PablrH iz K^Za (.Albrecht) ......Jt3 J I Pari h ki zlr.tar .................. .S5 i .Petelinov Janez ................ 75! ! Pnhajač, povest .................€3 i Povest!, Berač 8 eto*njie pri «v. Boku ........................ .58 Požiral pc ........................21 Po strani klobuk .................:>."» Poi litra vipavra ............... J>0 Plat zvona ..................•.....10 1 Po stran klobuk.................!>5 EVi stricu ...................... .60 i Prst božji ..................... .38 ' i Praprečanove zgodbe ............ .25 jpatria. j»ovest iz irske junaške dobe .30 | Po ^orah in dolinah.............80 Pod krivo jelko. Povest Iz Časov ro- I kovnjučev na Kranjskem .......5J j Poslednji Mehikanec .............3§! PravUiee 14. Majar...............S9 Prei-tržaai, Prešern In drugi svet. niki v gramofona ..............23 pr i co d be čebelico Maje, trda vea ..1.00 i Ptice pelivke, trda vea...........73 I Pikova dama (Puškin) ...........S8 I Pred nevihto ....................85 II Pravljice (MilCinski) .......... 1.— Pravljice ln pripovedke (Košutnik) 1 1. zvezek ....................48 2. ave*«* ..................48 Popotniki ...................... , Poznava ]iega ................... i Pirhl ........................... .88 PovodenJ .........................88 Praski judek ....................Jtt Prisega Huronsbegra glavarja .... .38 Prvič med Indijanci ............ .38 j Preganjanje indijanskih mlsjonar- Rinaldo RinaldinI ....................JI8 Robinzon........................ .00 Robinson (Crusee) ..............1.— Roman freh src ................1.30 Rabiji, trda vea .................73 ' Rdeča megla ...................73 Revolucija na Portugalskem......38 I licmantične duše (Cankar^ ......^8 Razkrinkani Habsbmianl ....... .58 D Roman treh src ................1.30 Roman zadnjega cesarja Habsbnr- 1 iana .........................lit ''i Udeča Iu bela vrtnica, povest .30 ^ Slovenski šaljivec ...............40 5 Slovenski Robinzon, trd. ve«. .75 ^ Suneški Invalid ................ .35 S Skozi širno Indijo .............. J* ^ Sanjska knjiga, mala............ JO 9 Sanjska knjiga, nora velika JI I Sanjska knjiga Arabska.........1.59 Spake, humoreske, trda vea....... j>o Mrahote vojne ...............58 Štiri smrti , 4. zv. ...33 Skrivnost najdenke ...............50 Smrt pred hišo ..................G3 Stanley v Afriki .............50 Strap iz Jndeje...................75 Spomin znanega potoralea........1.58 Stritarjeva Anthoiogija, trda vea .. M Stritarjeva Anthoiogija, breš. .. .88 Sisto Šesto, povest Iz Abmeer .... .38 Sin medvedjega iovca, Potopisa! ro- n-sn .......................... ^trif. Tomova koča ............. Jf Študent naj bo, V. zv........... ,35 Sveta Genovefa ....,...........35 ^veta Notburga .................. .8i Sredozimcl, trd. ve*..............68 broš.........................48 Spisje. male po^setl .............35 Svitanje (Govekur) .......,.-...1,00 Stezosledec ......................3g Šopek Samot arke .............. .33 Opomini jugoslovanskega dobro- volca, 1914—1918 ............ 1.25 Slike. Mož s raztrgano dušo .... 1._ Sveta noč .....................3§ Svetlobe in sence .............. 1.28 SHAKESPEARE VA DELA s Machbet, trda vez, .............. Jv broširano.....................7f OHielo .......................... .78 Sen Kresne cočl..................78 SPLOŠNA KNJI2NCA; št, 1. (-van Albrocht) Ranjtaa grnfia, tihima pov-jst, 104 atr., broširano ..................... St. 2. (Rado Murnik) Na Bleda. izvirna rovest, 181 str., bros.....50 St. 3. (Ivin Ilozmani Testament, ljudska drama v 4 dej., broš, 105 strani .....................£3 : 3t. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, Izbrane pesmi. 184 str., broširano .....................JI f St. 5. (Fran Mllčinski) Gospod Fridlolin ŽoVns In njegova dm-fina, ve?elotnet!re črtico L. 72 strt ni, broširano ...............25 1 6. (Ladislav Novak) Ljubosumnost, veseloigra v e"»in dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 strani, broš. ...............25 Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva 111 str., broš............33 Stev. 8, Akt. Jtev. 113 ..........75 St. 9. (Univ. prof. dr. Franc WelK-r.) Ftuitlemi sodobne filozofije, 347 str;: nt l roš. ..........70 žt. :o. i Ivsn Albreht). Andrej Ternooc, relijefna karikatura la minalrstl. pt.r.. bro=L____.... JC5 Št. 11. (Pavt! Gol!a> Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikali, 84 srr.. broš. .......33 §t. 112. (Fran MllC!n3ki> Mogočni prsian, narodna pra-'jl^a v 4 dejanjih, HI str., breš. ..........3S Št. 13. (V M. Garšln) Nadežda 1 Nikolajevna, roman, poslovecil U. £ua. 132 =tr., broš............38 ! St. 14. (Dr. Kari Engriiš) Denar, naredn »-gospodarski sni5«, poslo-I vf-nii dr. Albin Ojrrls, 230 str., broK..........................88 1 i Št. ir>. Fdmond in Julf*s de Gen-court, lieaee Mauperin, prevel Št. 10. (Janka S&mee) Življenje, j ^ pesmi, 112 str., broS............45 Ši.. 17. (Pr(>55 er Marimee) Verne čut-c \ vicah, povest, prevel Mir- ko Pretnar, SO str..............28 Št. 18. (Jarosl. Vrehllrky) Oporoka Inkovškega grnjš^aka. vese-lolgra v er.em dejanju, poslovenil dr. Fr. rra-lih dejanjih, poslovenil Anton Fantek. 1*M str., bro«..........58 Št. 20. (Jul. Z-yer> Gempačl In Komurasaki, 1ap<>nskl roman, ia ?e>ine prevel Fran Bradač. 154 str. broS. .............45 Št. 21. (Fridolin ZoinaJ Dvanajst kratkorasr.ih zgodbic, U., 73 str. broš. ...........................2S Štev. 22 (Tolstoj) Kreutzerjeva sonata ...................€0 j Št. 23. (Sorbokles) Antigone, žalna Igra, poslov C. Golar, 80 str., broširano...................... Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str., broš. ......................... .M Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja,____ II. del .......................88 Št. 20. (L. Andrejev) Črne ma, ske, poslov. Josip Vidmar. 82 st., broš. .........................................89 št 27. (Frsn Erjavec) Brezpo-slenost in problemi skrbstva za brezposelne, SO atr.. breš. ......33 Št. 29. Tarzan sin opice .........90 St. 31. Roka roko ..............25 Št. 32. Živeti ..................29 št. 36. (Gaj SalnstiJ Krlsp) Volna s Jugmio. poslov. An t. Dokler. 123 strani. broS, ...........58 \ na (Ksarer Meško) Listki, 1 144 strani .........................65 Št. 37. Donače iivall .......... ^0 Št. 38. Tr.rzan in svet..........1.— Štev. 39. La Robčke ...........90 Št. 46. Magda................40 I Št. i7. Misterij do5e............1.— I Št. 48. Tarzanove iivall ........ J$9 Štev. 49-, Tarzanov sin .........90 Št. 50. Slilr* De Graye ........1.20 ' Št 5L Slov. balade ln romanc« JO I Št 52. Sanln ..................U0 i Št 54. V metein ........ Št 55. Namišljeni bolnik .......JO I Št 50. To in onkraj Sotie ...... JO 1 Št 57. Tarzanov* mladost .... JO 1 Št 5& dad (Hamsun) JO Št 59. (Dostojevskij Zapiski iz mrtvega doma. I. del ........ 1.— Štev. 00. (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega doma, II. del.......L—- Št. 61. 1 Golar 1 Bratje in sestre.. .75 št. 62. Idi jot, I. del. (Dostojevski) J»0 Št. 03. Idi jot, II. del ...........98 Št. 64. Idi jot, HI. del ...........98 Štev. 05. Idijot, IV. del ........38 Vsi 4 deli sko*>aj............3.23 Štev. 66 Kamela, sk-zi uho živanke, veseloigra........4? Slovenski pisatelji IT. zv. Tavčar: Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni bog. Pomlad .. •............ 2.50 Slovenski pi.-atelji IV. zv. Podlim-barski: Potresna povest, Moravske slike. Vojvoda Pero i Perica, Črtice ................2.50 Tisoč in ena noč, mala .........90 Tik za fronto ...................78 Tatič, Bevk. trd. vez............. .75 Tri indijanske povesti ............ .38 Tunel, eoc. roman .............. 1.20 Trenntki' oddiha ................50 i Turki pred Dunajem ........... .30 Lra z angeli ....................1.20 j \ robsivn (Matlčič) ............1.23 j Veiika pratika Vodiiikove družbe za leto 1927 ..................48 V gorskem zakotju ...............35 V oklopnjakii okrog sveta, 1 del... .90 2. del ...................... .90 Veliki inkvizitor ................1,— Vera (Waldova), br*>3. .......... Višnjega repatica, rouian, 2 knjigi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo 1, zv. .. .35 V pustiv je šla. III. zt......... ^5 ! Vrtnar, (Babindratb Tagore), trdo vezano ..................75 i broširano ..........'..........60 ; Vojska na Balkanu, s slikami.....23 i Volk .-pokomrk in drnge povesti. 1.— t Trdo vezano................ 1.25 ; Va letin Vodnika izbrani spis!.....38 Vodnik svojemu narodn...........25 Vodnikova oratika i. 1927 .......50 Vodnikova pratika I. 1928 .........50 Vodniki in preporoki .............60 Vladka in Metka .................50 Zaroka o polnoči ................30 Zločin in kazen ('- knjigi) ......1.C01 /.mi^el smrti .....................60 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .68 Za kruhom, povest ...............33 Zadnja kmečka vojska ...........73 Zadnja pravda, broš..............59 j Zgodbe Napoleonovega Huzarja ..1.00, Zgodovina o nevidnem človeku .. .35! Zmaj iz Bosne ...................74 1 Zlatarjevo ztato ................. M- Za miljooi ......................68 Življenje slov. trpina, tzbranl sjiisi Alešovec, 3. zv. skupaj ........IJSt Zvesti sin, povest.................23 Ztatokopl ......................t 8* Ženini na^e Koprnele...........43 Zmote in konec gdč. Pavle.......45 Zlata vas ...................... J>§ ' Zbirka narodnih pripovedk I I. del .........................48 J Zbirka narodnih pripovedk II.del ...........................40 i Znamenje štirih (Doyle) ...... .59 i Zgodovinske anekdote. ...........2) 'ognjem in mečem •............3.— Zaročenca, milanska lt>a iz 15. stoletja......................3.— Zgodbe zdravnika Muznika .......70 Zvestoba do groba ..............1.60 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo.....33 2. zv. Hudo brezdno ... .......35 3. zv. Vese'e povesti .. ..........-35 1. /v. Povesti In slike.......... . .S5 5: zv. Student naj bo. Ni3 vsakdanji kruh .................... J5 SPISI ZA MLADINO: (GANGL) 2. av. trdo aveno. Pripo^^dke ln pe^ml .........................58 3. zr. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ..........................30 4. zv. trdo vezano. Vs6ba:e S. povesti ........................ro !5. it. 'rdo Tfiaao. Vinski brat......58 0. trdo vezano. Vsebuje 10 po-vesJ ......r.......... f9 Umetrriske knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slik t ml___.1.6« Bdeča karica; pravljica s slikami 1— Snemljčiea ; pravljica s sliktml . .1.— Mlada g,rt«da................1.— Trnoljnca, pravljica s slikami .-..L— KNJIGE ZA SLIKANJI? Mladi slikar .................. .7! Slike iz pravljic .........................75 Knjige za tlikanje dopisnic, 4 ^oi-na z barvami in nstiadim: Mladi umetnik .................l.?8 OtroSkl v 1 tee ................... Zaklad za otroka ... .... .......l.l!0 I G E E : ' Beneški trgovec. Igrokai ▼ dejaaj.OO ' Cyrano de Sergerae. Heroična ko-1 medija v petih dejanjili. Trdo ve-j zano ..........................1.78 Edela, drama v 4. dej............60 i Marta, Semenj v Richmond a, 4 dejanja ......................JO Na&i ljudje, veseloigra in Šaljivi prizori .....................40 1 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. JO Tončkove sanjo na Miklavžev večer, Mladinska igra s petjem v 3. delanjih ....................JO R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro. (fiapek), ves. ..«»...1 .40 Revizor, t. dejanj, trda vesana .. .75 Ujetnik earcvlne, veseloigra v 2 dejanjih ............. Veronika D«>seniška, trda ve«____1^0 Za krjž in svobodo: Igrokaa v 5. dejanjih ......................... ljudski oder: 4. zv. Tihoiaper, 5. dejanj .......W I 3. zv. Po 12 ieiih. 4 dejanja.......66 Zbirka ljudskih iger: Z naših gora.................... x.- 3. fmopič. Mlin pnd zemljo. Sv. Neža, S j nje....................... 13. snopič. Vest lika, Smri Marije device, Marijin otrok .........30 14. sno..|«\ Sv. Boštjan, Junaška deklica, Materin blagoslov .. .31» 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ...............sp 20. snopič. Sv. Just; Uubezen Marijinega otroka ................. PESMI IN PO ]ZIJE: Akropolis In Piramide ...........80 broširano ....................80 Azazcl, trdo vez ................1.— Balade in romance, trda vez. 1.23 i mehka vez.................1.— j Bob za mladi zob, trua vez........4U ' Gregorčičeve poezije ............ oO i 'edec; Pored narodnih pravljiv o Vrbkem jezeru. 1 A. Funtek) —■ Trdo vezalo ................./5 Kettejeve poezije, trda vez. ......1.10 Kraguljčki (Utva) ..............65 trak .........................45 ! Ameriška slovenska lira (Iloimar) 1.— Orlovske himne (Vodopivec) ____1.20 1 } 10 moških in mešanih zborov — (Adamič) .....................45 MOŠKI ZBORT-Trije moški zbori (Pavčič) —- IzJnla Glasbena Matija .......40 [ \arodui nagrobnica (Pavčič) .....35 I Gorski odmevi (Laharnar) 2. iv., ,*f> SAMOSPEVI: Nočne pečmi, (Adamič) ..........1.25 Stirji samospevi, izdaia Glasbena Matica ........................15 MEŠANI ZBORI: 1 Planince, C. zv. (Laharnjir) .. .13 Trije mešani zbori, izdala Glusbe-j na Matica .....................45 RAZNE PESMI S SPREMIJEVA, NJEM: Domovini, (Foe>ier) .............44 Izdala spremljavo onielj ______ .58 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge- nifori. (Foerster) ..............58 12 Pange Lingna Tant?an Ergo Ge- nitori. (Gerbič) ..............^8 Srce Jezusovo. p> sini na čast srcu Jezusovem. (F. Kimovec) .. Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čn*t svetnikom, (Premrl) .....•............48 10 obhajilnili in 2 v čast presv. Sr. ru Jeznsovemn. Hinmi .......35 .Missa in honorem St. Joseph! — (Pognchnik) ...................1| Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) ....................48 Oremus pro Pontifice.............10 Kjrie ...........................60 K svetemu Rešnjemn telesu — ( Foerster > .....................40 Sv. NikoI»j ......................68 NOTE ZA CITRE: Buri pridejo, kornčnii-a...........23 Slovenski citrar, iWilfan) .......23 Sarafan. Ruska i>eseiu. .. .25 NOTE ZA TAJVD3URICE. Slovenske narodni pesmi 7a tamhu- rašlii zbor in jKtje. (Bajakl____1.38 Bom šel na piani;tce. Podpuri slov, nar. iiesmL (HaJuki ............1.0® Na Gorenjskem je fletno........ 1.—, NOTE ZA GOSLI S SPKBMLJEVA-V A NJEM KLAVIRJA: Uspavanka.............—..... .78 NOTE ZA KLiAVIR: Album evropskih in ameriških plesov (Lisjak) ......... 1.00 Ljubavno blebetanje, Polka mazurka, (Jaki» .....................41 Prinior>-ki odmevi. Fantazija. —: (Breznik) .....................50 Mabel. Intermezzo. }' Aletter) .... JiO At a Penguin's Pienie. Jr termezzo. (Aletter) ......................28 RAZ CLEDNICS: Zabavne. K:tzll?ne, durat ...... .40 Nevvyorike. Re zli "ne, ducat.....48 Velikonočne, božične In novoletne ducat ........................ .48 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40 i Narodna noša, ducat ............ .-'4 posamezne po ............... .03 Zemljevidi: Zemljepisni Atlas Jug' Javija ____1.80 Stenski zemljevid Slovenije t;:i močnim papirju s platnenimi pregibi ....................7." » Zemljevid Jugoslavije............. Zemljevid: Slovenske dežele in Istra ........................30 Pregledna Karta S!oveni:.i .......10 Pokrajni ročni zemljevidi: I Gorenjska ...................- .20 Slovenske Gorice, dravsko ptuj-____ skopol je ^...................30 Ljubljanske 111 marib<>r>Ue oblasti .:>0 Pohorje, Kozjalv ...............:;•) Celjska kotlina. Spwlnje slovensko posavje .................20 Pri!. ne. n - tesnoba; le neka čudna prevzetost, nič več. Naglo sem s< vzravnal. "In tedaj .-eni začutil zadaj na' glav hudo bolečino in sem ra/.u- ' nnl; nekdo ni> je bil moral udari- : I t! ali pa sem '>il pad d. Toda zaman ..-m skal rane. Z roko sem o- ' tipal zproli bnško. ki me je »zelo 1 skelela. Stvar ni" ni dalje vzne- 1 mirjala. Ie priklicati sem si skušal v spomin, kaj se mi je prav za ] prav prigodi! >. Toda spomin mi ni ' n I ni kakega oporišča. I) >bro vem. da .-I'm se silovito napenjal, da bi ' živil spomin,- bilo je zaman in! trda j mi je prvič prešinila nu /.ga j ne misel: amnezija. izgubil sem ( spomin! To se časih primeri, če 5 dobi človek udarec po glavi. 1, ' Kaj sem hotel storiti ? del -i i;!'dati okoli .sebe, da bi nenr-i^a i k;: j odkril. ;z ee.sar bi mogel -ki" .-pa4 i o vzrokih svoje prigode. Vi > 'c - rn. da ležim na vznožju nek.f-kega skalnatega zidu. štiri do pet me*rov visokega Dejal sem si, i.i < sem padel z njega.... i 44 In r s: na trati so ležali V.-i s ' :n:nnc v, odtrgani od zidu.... I'ogle- 1 dal sun roke; bile so opraskane. • < •bI *K i je bila raztrgana.... 44 Obleka mi je vzbudila pozor- | nost. Nisem je spoznal: bila je skromna malo vredna obleka.... To. t da še bolj n-umljivo mi je bilo, > la >e nikakor nisem mogel spom- i niti. kako sem bil prav za prav ob-lečen..« A zdajci.... t "Iznenada me je obšla nepojm- < Ijiva groza: spoznal sem. da ne i vem. kdo sem. Xi mi bilo moči i spomniti .v niti najneznatnejše c stvari. Moje ime. moja prošlost— vsega je nestalo po onem pade.il in 1 pretresu. Ali me je presenetilo? ! Ce naj bom odkrit, ne. Jasno s-m j •si predočil. da sem postal žrtev duševne nezgode, ki se ni meni pr- j veinu primerila. A navzlic Temu me je pograbila neizrekljiva pre-padlost in priznam, da .-o .m* mi tresle roke, ko sem jel Iskati pci žepih. "Žepi so bili prazni. Listnice L nikjer. Nikjer najmanjšega listi-j ča papirja. Nekaj novcev v d'nar-' niči. "Zamislil sem se. Zelo pokojno sem j »d razglabljati o svojem položaju. Bilo je prekrasno vreme. : Ugotovil sem. da se pomlad nairi-i»a h koncu. Toda kje sem bil.' Ne-izvestnost. Visoka gora >e je vzpenjala onkraj travnikov, kakor sem .< m«.gel presoditi skozi drevesa. Xa-|i pravil M>iii nekaj stopinj in sem' v dalji zagledal vasi. j; I "Tr ba bi bili iti k ljudem, jim ] pojasniti in povedati. Kaj prepro- j sto. L * * V '»bee so mi je videlo vse zelo ; preprosto. Prelestno veličastje neba in vs • prirode mi je širilo prsa in', me navdajalo z otroškim pokojnim ( veseljem. Vznemirjenost me je mi-', nila. Še malo in vsemu se bom le. še smejal. Hvala I»ogu. da si — ta , s" bo vrnil že sam od sebe kakor j v-elej ob takih prilikah.... j, _ j. i 44Najbolj se mi je mudilo pogle-. dati >e pri padcu nisem ničesar zlomi'! Spomin v zrcalu, da bi videl;"' • x h svoj obraz. "V bližini j" žuborel potoček. ' Pokleknil s m ob bregu in preden * sem potopil svojo bolečo glavo v 's svežo vodo. sem si ogledal črte svojega obraza. ■ "Ali sem jih spoznal.' Da. To- . da. gospod doktor, z nekim čud- nim. a hkrati zelo prijetnim o- . \ supnjenjejn. Vodna gladina mi je . kazala sliko jasnega, pokojnega i T • - • 1 -i • * * obraza, ki mi je bil sicer znan, a se mi ie vendar zdel tajinstveno iz i premenjen. "Ko s-un bil z umivanjem go- ^ tov. sem nadaljeval pot ob potoku: srce mi je bilo mirno in v duši ' mi :gra!o veselje, la -eni na svetu in da smem uživati prelest "' toli krasnega dno. Tako sem ho-d;l med divjimi rožami in ob žvrgolenju ptičkov, brez spomi-nov. brez sleherne težke misli, po- ^ doben brezskrbni živali. "Kmalu sem ilo>pel do prvih , < k č n* koga seiišva. Bil sem lačen. Neka vrata so se o.lprla in na prag je stopila stara ženica. Prosil sem jo kruha in ji pokazal, da imam ; denarja. Ženica me je premerila, se vljudno, nasmehnila in me pozvala v Iršo. Postregla mi je z obilnim kosilom; očividno sem ji {bil po godu. .. Pogledal sem se v I zrcalu: čudno. Videl sem v njem I človeka, ki je bil tudi nemi po godu, človeka, ki sem bil jaz. in sem J ga vprašal: "Kdo si?" | 44 Bili so tudi otroci.... Ko sem j se nasitil, sem se ž 'njimi igral. Splezali so mi na kolena in so | se smejali in jaz sem bil zadovo-! Ijen. ah tako zadovoljen! -7 Vendar ženici nisem smel ničesar izdati. Saj me ne bi bila raz- , j umela. Moral sem tedaj spet na .pot in iti dalje, da dobim kak'ga j zdravnika ali učitelja, skratka ne-jkoga. ki bi mi pojasnil pojav am-j iiiczije. Baš sem se pripravljal, da. so poslovim od dobre ženice, ko (zagledam na cesti dva orožnika. Dejal sem si. da nemara utegneta j razumeti mojo nezgodo, in sem. j obdan kakor sem bil od otrok. sto-. 1 v - 1 pil pred hišo. da ju pokličem. 4'Bila sta že mimo. Začuvši moj glas sta se obrnila.... "Ko sta me zagledala, je eden i od njiju začudeno viknil, potegnil j samokres in ga nameril name. | "—Roke kvišku! : "Dvignil sem roke. Nasmehnil sem se. Bil s< m uverjen, da me je j zamenjal s kom drugim in da s° bo • pomota takoj izkazala. Zdel sem se samemu sebi tako dober, tako srečen, tako veder.... ' "Nataknila sta mi okove in eden '.i" dejal drugemu: s<—Saj si spoznal obleko, ki jo je ukra! v kaznilniški garderobi ? 44Ah. gospod doktor, ne morem vam povedati, kaj sem takrat za-1 čutil v srcu: prevzel me je strašen. neizvisten dvom. ki me je tiral v blaznost. Kdo sem. Bože moj, kdo sem ? 44Okrog nas se je mahoma nabralo ljudstva, ki mi je bilo vse prej ko naklonjeno. 44—Kaj pa ve vendar zagrešil? je vprašala* starka. Ni mu videti, da bi bil zločinec. "—Kaj je zagreši!.' — jo odvrnil eden od orožnikov. Obsojen je na smrt, ime mu j" Simon Cruot. Davi je pobegnil iz jetnišnice in mi ga iščemo.... Ce mu z obraza ne citate, da je zločinec, vam ni pomoči. 44Starka se je zavzela; stopila je korak nazaj in me pogledala z očmi. široko razprtimi od groze. 44Moje ime mi je vse razodelo!.... J Vso! V>e, kar so mi storili, in vse. j kar s"m storil !.... Prav je iinela starka, da se mi je ustrašila. Spomin .ce mi je bil vrnil! Ah. spomin življenja! In zdaj sem bil spet zasačena divja zver. ki ve. da j"o bodo pobili!" Roparji so vdrli v veliko banko sredi Aten. o si 07 J-'i blagajnika s poprom in ubežali v. zavojem bankovcev v vrednosti 400.000 drahem. INTERNATIONAL PAPER COMPANY New York. 26. decembra 1928 Svet ravnateljev jo določil Četrtletno dividend > S -std«*s»-iih (60) centov za del-nu-o na splošne delnice te družbe, iz-jj'aO-ljivo 15. februarja 1929. imejiteljem »I>!oSnih delnic, kateri so na rekordu ob En.kljuf'ku poslovanja l. februarja !92f. <"ekš liodo posUmi po pošti. Prenosna knjiffe ne bodo zakljut-epe. OWEN" SEPHERD. Vice-Pre s and Treas INTERNATIONAL PAPER and POWER COMPANY New York. 26. decembra 1928. Svet ravnateljev je proglasil četrtletno dividendo Šestdesetih <60) centov za delnico za razred A. pploSnih delnic t.c družbe. izplač-ljš»-o 15. februarja 1929 i-mejiteljem splošnih delnic, kateri r-o na rekordu ob zaključku potovanja 1. februarja 1929. fVki bodo poslani po poŠti Pr-nos-n* knjige ne bodo zaključene. R. G. LADD. Ass't Treaa. --.....-. ..: i... jjfe y_ Rusko-nemško zbližanie. Eno izmed glavnih pravil nem-'j ške politike zadnjih let je.'da o- | hrani ravnotežje med za pa dom in 1 iztokom. Nemški zunanji urad se I ne mara popolnoma vdati niti !<>- 1 karnski smeri sodelovanja z An- ^ glijo in Francijo niti rapalski po- i litiki zveze .s sovjetsko Unijo. Dr. 1 Stresemann igra z obema kartama s i in — mora se reči — ne brez u- i Uspeha. Strah zapadnih -il pred i nemško-ru^im blokom je doslej j pripomogel Nemčiji že do vele vr- s I ste pridobitev. Vstop Nemčije v j Društvo narodov in sodelovanje z j lokarnskimi silami pa je svarilo, Moskvi pred možnostjo protisov-j jetskega bloka. Ta taktika izigra-; vanja iztoka z z.apadom in zahod 1 :z vzhodom je močno utrdila samo- \ I stoj 11 ost nemške zunanje politike, j i ki ima ambicijo postati nekak ar- I i hiter med zapadnimi silami in Ru- -s i .. .S1JO. - O Da si ohrani svoj vpliv v sov- r jetski Uniji, mora Nemčija seveda '' 'tudi sama kaj nuditi IUr,.skvi. Tako se stalno opaža, da lela Nemčija;0 ob Času zasedanja v Ž-nevi raz; -1" manjše usluge zastopnikom sov-jetov. da se 110 bi preveč hudovali 11 ' na lepe 8tressemannove ali Muell- s erj- ve govore ob bregovih Leman- ^ ^skejra jezera. Tako muo tudi pre-, ^ tekb jesen videli Čičerina v Bor- 1 jlinu. kamor je prišel po svoje o- { j bičaj 110 darilo. Nunsko časopisje >e tedaj ni k do veka j pečalo s tem 1 posetom ljudskega komisarja za zu- ' i nanje zadeve. Oičerin pa je mto- 1 vo zadovoljen odšel iz Berlina.. Za-!1 kaj. se je pokazalo kaj kmalu, ko /' -o se zopet otvorila gospodarska j' podajanja med Nemčijo in Rusijo. ^ ki jih ie lanskega februarja bila ' prekinila aretacija nemških inž"n-:! jerjev v rudnik h in tovrnah done- 1 ške kotline. j j Ta pogajanja zaključek cele z vrste kompromisov in pogodb, ki' r so bile sklenj ne med Moskovo in Berlinom j.o podpisu rapalskega , zveznega pakta iz I. 1922. ki pa ni- \ so v polni meri zadovoljevale ne te ne one .strani. Najvažnejša v \ I seriji dosedanjih pogodb je vseka-L kor berlinska iz I. 192.1. .s katero \\ se je Cičerinu posrečilo otvoriti • c pri nemški Državni banki i:t še ne- \ katerih drugih velikih denarnih ^ zavodih kredit do višine 300 mili ! jonov zlatih mark. Kmalu uato j" ( sledila redna trgovinska pogodba in končno prijateljski pakt, ki sta' ga 24. aprila 192G podpisala dr. ! * Stresemann in sovjetski velepo>la- - nik v Berlinu Kr^stin-kii. Ta .... ' z prijateljski pakt je imel pomiriti/ Rusijo glede posledica vstopa Nem-1 čije v Društvo narodov, istočasno , 1 pa zagotoviti Berlinu večjo samo- r stojnast v Ženevi in mo«"a 11 adut ^ v pogajanjih z zapadnimi silami, j 1 Protokol, ki je bil podpisan tik [pred božičnimi prazniki, ne prinaša prav za prav ničesar novega v zdaj že tako rekoč tradicijonalni j. nemško-ruski politiki. Z njim so s" x v bistvu samo odstranile ali ]>a po-j", jasnile neke sporne t očke. Xovih!.. kreditov ruska delegacija navzlic' j žilavemu prizadevanju ni mogla | j izpoflovati. ker nemš» banke le z j velikimi težavami . vterjujejo ete- • 1 - * ' ' nar. ki so ga doslej posodile -ov-1 , jetom. Pač pa so Rusi dosegli. da,'r je Nemčija iznova priznala obsto-ječi r**žim monopola v zunanji tr-' } govini. Zato je Rusija napravila' Nemčiji važjie koncesije načelne ' v narave, tičoče >e zaščite patentov (j in industrijske lastnine, trgovin--'kega razsodišča, poenostavljanja s uvoznih in izvoznih formalnosti.' .. prevoza nemškega blaga na Dalj-, ni iztok skozi ozemlje Unije sov-1 \ jet.-kih republik in pravice etabli- -j ranja. Vse to s > vprašanja, ki so doslej dajala povod za pogosto iz- ^ menjavo dokaj trpkih not med Vi-ljemovo ulico in Kremljem. Z naj- ^ novejšim protokolom pa š" niso „ zaključeni razgovori med obema i vladama, ki sta .>e sporazumeli, da; se bodo pogajanja nadaljevala in.Sj se bo sklenila še cela serija novih I konvencij, ki se meti drugim tiče- v jo režima carinarnic, zaščite avtor-1 j -kili pravic, dvojnega obdavčenja n itd. [ „ Tako je po začasni ohladitvi od-j nošajev vsled doneske afer«, od, g katere so si mnogi obetali popol- ifr noma novo • orijentacijo nemške n ŠŠ2§." v m \ . . -J politike napram sovjetski Uniji. - prišlo sedaj še do ožjega sodelova-1 n ja in požitvljenja rapalske poHti- • ko. Rusija si ie zagotovila novo priznanje svojega režima s strani - Nemčije. Le ta pa upa žeti konkretne in neposredne sadove gospo. . darske narave s poglobljenjem : svojega vpliva v sovjetski Uniji . • in razširjenjem trgovskega delo-I kroga čez Rusijo na Daljni vzhod, i političn« pa s tem. da z ruskim • strahom izsili čim ugodnejše popo-je pri predstoječih reparacijskih 1 pogajanjih. 1, - GROZNA TRAGEDIJA ! 1 Blizu Rockendorfa na Češkem . je vas Tešov. v kateri je živel 31 letni rudar Miclial Oesterreiclier s svojo ženo Magdalen,, in tremi otroč či. Mož je bil zaposlen v rudniku, bil je varčen in vsak teden ji položil od svojo mezde ka- " kih 1000 Kč na stran, da bi mogel ~ odplačevati. Od zadnjih volitev! je pa kazal znake silnega razburjenja. Cesto je čital novine. ponoči ni mogel spati in če je prišel v družbo, j" >:a vsako maleti- : kost vzkipel. Marljivemu in so-j v lidnemu možu je zlezla v glavo!111 politika in mislil je, da ga imajo, tovariši in znanci na sumu, la lio-j n. če postati slaven politik. Vedno j 11 bolj .se jo ukvarjal s politiko in j10 nrišlo je tako daleč, da so ga mo-rali poslati v bolnico, ker s" je bi- u' lo bati. da se mu zmeša. V bolni- ni ' ci je [>a ostal samo nekaj dn . na- 11; kar >o ga poslali v domačo oskrbo. . Zvečer je Oesterreiclier po ve- 7t čer j i nenadoma pograbil kuhiniski ^ nož in ga zasadil svoji štiriletni n( hčerki Marketi v prsa. Žena mu j ^ , je hotela iztrgati nož iz rr»k. kar i ^ 'm- ji pa ni posrečilo. Mož se je • zakadil v njo in jo zabodel na- ^ ravnost v prsa. Ranjena žena je ^ planila iz hiše in klicala na po- ^ moč. Zatekla se je v bližnjo de- , lavsko kočo. kamor ji je mož z 110- ženi sledil. K sreči se je pa t>ra- ^ i vočasno zaklenila tako. da ni mo- ^ gel do nje. Kmalu se je vrnil in ' • zabodel še šestletnega sinčka Va- - , 11 dava in dveletno hčerko Ano. ^ Sinčka je ranil tako težko, da je ^ kmalu umrl' Pobesneli oče se je zaklenil v hiši. vzd je sekiro, so- . - 1 1 - . Ci del za mizo 111 začel nekaj pisati. ^ Vaščani so poklicali na ]>omoč I orožnike in čim so hoteli vlomiti ^ ! vrata, je skočil rudar v podstrešje ^ in zažgal seno. Najbrž je hotel ^^ ' zgoreti, da se sodi sam za strašen 'j zločin. Ko je bila ž-> vsa hiša v ^ j plamenih, je skoČ-il iz nje in orož- ^ ': niki so ga uklenili. Pri zasliša- ^ nju je obžaloval svoj strašni čin. ' Težko ranjeno ženo in otročiča .so ! prepeljali v bolnico. i __P ki PREIZKUŠNJA CIGARET. P. Lorillard Company je pred n ' kratkim • resenetila javnost z 110- ki ' vo igro. ko je namen je določiti jf j naJjboljšo cigare* o je igra Č, "markiranih cigaret" ter se je o< 'j najprej vršila v newyorskem Am- >t i bassador hotelu. vi j Kot Vodja nastopa maitre d'ho- 11 tel. ki od nobenim ]K>go,jem ne d< sme odstraniti. bi l.oii i-s Ca utone, hotelski vodja li Ambasadorja ije ponudil cigarete si 134 gOrdOUl. - • Vi Po obedu so začeli kaditi. Sod- ži ba .ie bila presenetljiva. 69 se jih ve je izreklo za Old Gold, njena naj- ra bližja tekmovalka je pa dobila 43 m glasov, tli Podobne preizkušnje si se vrši- in Ie tudi drugod, in značilno je. da kc so OM Gold vedno zmagale. ve Izdelovalci Old Gold so zado- ne , voljni s tem uspehom, toda uspeh i jih nikakor ni presenetil. Niso ce namreč zastonj izbrali .gesla, da ri, •ga ni "kašlja v celi ka,I" to ! Kajenje teh cigaret ne škoduje stl j grlu. ne j>ovzroča kašlja, kajti ci- ca j garrue »so napravljene iz prvovrstnega sreno-listastega tobaka. Jsd I, ' " . s! Osebna posojila. Človek pride včasih v položaj, da rabi denar za Lak nepričakovan izdatek. Če zahteva slučaj več denarja kot ca je na razpolago, je navadno mogoče dobiti posojilo le proti oderuškim obrestim. Ziuno je, da zahtevajo razna posojilna podjetja za osebna posojila (personal loan*) po 36% in še več na leto za obresti in stroške. Zgodilo se je. da so delita odplačila za mala posojila komaj krila visoke obresti in je ustal človek večni dolžnik. Ml smo že številnim našim strankam. Ui so se obrnile na nas. pomagali iz začasne denarne stiske. Predvsem so bile to stranke, ki jih osebno poznamo, iter se že mnogo časa poslužujejo naše banke. S tem naznanilom opozarjamo rojake v New Vork-u na lo udobnost našega poslovanja. Posojila dajemo v zneskih od $30.— do $200.— za rok od enega do šestih meseeev. Obresti za posojila računamo po 6% na leto. Posojila je treba odplačati v enakih mesečnih obrokih. Za jamstvo zahtevamo podpisa dveh nam poznanih oseb ali kritje v vrednostnih papirjih, n. pr. zavarovalna polira ild. Vse prošnje za posojila rešimo točno ter jamčimo za najstrožjo tajnost v v salu-m slučaju. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STRKET VFYV \TiHK N' V Praznoverje v prehrani < lovek j ■ zelo nagnjen k čudot- i i vornim geslom, ne samo glede i »nadčutnega svetil, marveč tudi •• < j čisto telesnih vprašanjih, kakor j«* . j n. pr. prehrana. Če pride kd i ; in prepričevalno pove: jej to in to. . j tako in tako, pa boš živ.d —- .lo I smrti, takoj ima za seboj trumo učencev, no- a razkolniška skupi- -na je gotova stvar. S !aj imam naslednje glavne živežne ločino: i • Kalorijanci. To ločino je povzročila znanost, ki j-1 odkrila, da potrebuje človešk » telo za pravil j no delovanje neko število toplot- • Inili enot. ki jih imenuje kalorije. 1 ! Ker je znano, koliko kalori j dajejo v prehrani posamezna živila, so .s«' mnogi začdi braniti naianč no po nanku o kalorijah in kuharska umetnost .v j»« začela j* vitki, so so oklenili hranjenja p«-kalorijah. To je namreč predvsem obratno kurivo, ki zirori in ne dela sala. Danes je ovržena že tudi nezmotljivost nauka o kalorijah. Veliko vlogo .>o igrali v zadnjem času v nauku o prehrani tudi "vitamini."' neke še nepojasnjen ■ dopolnilne snovi, ki >c nahajaj,, posebno v rastlinski hrani. Dale -znanstveniki že svare pred enostranskim precenjevanjem vitaminov; v pametni redni prehrani dobi telo popolnoma zadostno množino vitaminov in jih ni treba š" posebej iskati v kak h izrednih živilih. Pristaši surove hrane ><> /.• popolni razkolniki. Odklanjajo v-a-ko kuhanje in tu !i v surovem .stanju dopuščajo le rastlinsko "lira-j no: jajca, mleko in mh-eiie izdelke in še bolj vsako meso zavračajo. Tod in tam utegne Taka začasna prufhrana po zdravnikovi | odredbi služiti kot zdravilno sred-| stvo, drugače pa naj >e jo vsak' varuje, posebno starejši ljudje iiit' taki. ki imajo slab želodec. V)o-!, volj je. če pomislimo da je ku-» banje že zaradi uničenja razn a 1 zdravju škodljivih kali na živilih ^ velikega pomena. Nadaljnja zelo znana ločina so "vegetarijanci." ljudje, ki uživajo samo rastlinsko hrano, bodisi » kuhano ali surovo. Ti so že ver-j ska ločina, ker se opirajo na nauk. da >e ne sme ničesar uživati kar j bi zahtevalo, da uničimo kateroko-. li življenje. Ti ljudje ne pomislijo, da so tako ljudje kakor živali v svoji prehrani navezani na žive stvore in da tu li oni sami žive od živih stvorov, čeprav samo rastlinskih. Vegetarijanska ločina je doma v Indiji, a razširjena tudi v Angliji in več ali manj ima pristaše po vsem svetu. Kakor enostranska mesna hrana človeškemu telesu ne prija. tako mu ne prija niti izključno rastlinska. Dejansko so se od te ločine odcepile nove skupine: laktovegeta-rijanci in ovolakto-vegetarijanei. to je ljudje, ki uživajo poleg rastlinske hrane tudi mlečno in jaj- J ca. Ti so že čisto blizu resnici. > V Perziji je doma lo..na "raa-sdasnan," kar pomenja čistost. tla-da.snan^ki nauk j»> zveza razlili ver>k h. prehranjevalnih in lihalnih predpisov. Glavno jim ie dobra, redna prebava. V ta lann n jedo mnogo česna ; s česnom mažej > roke in noge in popek.... >ri-tašev jim ne manjka, ker je reč:na ljudi v neprestani skrbi za ivojo prebavo. Fieteherizem je si dnjič ločila. ki je ob>e lena na žvečenje, žvečiti vsako jed toliko časa. da ;e popolnoma zmeša s siino in podane že v ustih t. f< iča kaša — to ie njihovo geslo. S tem da so ugo-ovi lahko prebav;« in popolno iz-ioriš'"-anje hrane. Tudi ti pret -•avajo. d asi je brez dvoma prvi voff- .i zdrave prehrane, da .se j- 1 »rimerno zgrize in pri tem pospe-;uje tvorjenje sline. Smrt pri dh'iycntsl'f m pultu Iz Ganda por čajo. da je med lir gi ran j "in nekega kom- rta v 'steken:: u tu r! znani beiirijski zkla-latelj Van H- ver le Saint Paul. Če dali "asa je tr,n-' na težki sr-"ni bolezni. Pr d konc rtom Ce-dlijmega orkestra mu je postalo nenadoma slabo in v slutnji bližnje smrti je za povedal godben-kom. iuij zaigrajo mrtvaško koračnico. Najprvo d s» branili, potem so s.» mu pokorili. Skladatelj je sam dirigiral ta komad. H I j ' tako slab. da se je mora! z eno roko držati za stojalo. Ko so utihnili zadnji zvoki skladbe, se je zgrudil mrtev na ii;\ Kapitan nuoruar m rti v O čudežni -rešitvi v viharju na morju poročajo i/. Carigrada. Skandinavska ladja '*do>es,? j" plula te dni p> ( rn m morju. Tik preden je dosegla ISospor, je plju-s i» i I visok val ei-z krov in odnesel - seboj službujočega kapetana in ljemn dodeljen «ra mornarj i. Do-• m je pomorski častnik izgubil »rjsotnost duha in so je jel pntap-jati. je ohranil mornar polno za-iest in je hrabro pograbil kapetana ter ga pomagal spraviti n:i v rov. Ko je bil častnik že izven l^varnosti. pa je morje pogoltnilo srčnega mornarja, ki je bil med •eševalno akc ji» opešal v valovih. [ Zaustavite ta ^ duseci kašelj J Ing^ Zakaj bi kaSljali. kai'jal", JR kajti kašt-Jj lank;» raz- Mvm ^^^ Aije v ilri.K.» t^ilezen jK s Se v era's Cough Bal- j^Bd zr. hitro.oomirjajoCo ^Hr K^^gV poirx><". lie-.-ite lek.ir- ^MK narj»i zanj. Sana.. 23 JBjjjft in 50 centov. 4B5i BcOtjOHMLsž^ll Recjte lekarnarju za Severov Almanah IOJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNZVNIK V AMERIKI. KAPITALIZACIJA OBRESTI PO 4|% S 1. januarjem smo povišali obresti za vloge na — * "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" od 4% na V/2%. K vlogam se bo pripisalo sedaj več obresti na leto od glavnice in tudi od medtem polletno pripisanih povišanih obresti. Za primer navajamo obrestovanje vloge od $100.—, da se vidi naraščanje vloge po 4% in po 4^»% obresti: 4 y2% vloženo $100.— $100.— vloga z obrestmi v: 5 letili $121.84, $124.78,. 10 letih 148.40. 155.71, letih 180.80, 194.32, 18 letih 203.54, 221.99. Glavnica se podvoji po 4% v 18 letih, po 4U.% pa v 16 letih. Kdor hoče podvojiti svoj denar, bo dosegel ta cilj 2 leti prej, ko se mu obrestuje vloga po 4^4%. Tovišani dohodek za denar je pri nespremenjeni varnosti najboljša inicijatjva za redn0 štedenje. Stalno naraščajoča vloga Vam odpira i>ove vire udobnosti in o1 jš» je skrbi za bodočnost. gig c -C. .... p|a. . U SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street Now York, N. Y. Samotar iz West Enda.1 - SOMAN IZ ŽIVLJENJA. - j Z* "9U* Naroda" priradil O. F. n (Nadaljevanje.) Sest in trideseto poglavje. "IZ XEXAIXVE SMiiTI ..." — Sara. Sara! Za božjo voljo odpri svoje oči! i »o! »»sten je |>rodrl temno zaveso, ki j«- nenadno odrezala zunanji >v«i o,! zavesti. Sare in odprla j«* svoje jiozomo da zre na Javnost \ < Atr.i z. tlartha, ki >e je sklanjal nad njo. Njegov obraz je bil bolt*stuo4>l<>«l v svitu hurikanske svetilke. ■ Ali >i ranjena.' — Njegov jjla.s je bil zo\H>t c*>ter ovi .strahu. <>ua je sedla pokom?! ter hitro dihala. — Nf! —• je rekla, kot prvenec ena. — .Jaz nisein ranjena, niti malo ne! S pomo'jo (!urt!ia jo stopila na no^e ter .*>t,ala pokonci, — sicer j tresoča m» -i.« v.-.ino, a zmožna »1 "in, da mi jt- zmanjkalo le nekoliko sape — je rekla, j Polagoma, ko se ji je vrnil spomin na dogodke, je vprašala naenkrat : — In drugi * Kdo je poškodovan? O, Garth, aLi je bil kdo ubit? — Ne. nikdo, hvala Hogu! 1 omirii jo je nahitro. Njegova roka j»- .segla krog nje in ustnici, obeh sta se >re<*ali v motreči straNti zahvale. i A, ti, — kako si prišel semkaj.' — je vprašala, ko ota prišla zopet narazen. - Tebe... ni bilo tukaj? — Na mršila je obrvi, kot' »kuša spomniti dogodkov neposredno pred obstreljevanjem hiše. — Mi .smo ravno šli spat! - Ve.'-erjal -ein s llerrki. Napad se je ravno pričenjal, ko sein odhajiil iu vsled tega sva se J ud son in jaz odpeljala semkaj, mesto ^ da 'bi se vrnila domov. i i Sara je stisnila njegovo roko. \> — Bog te bi« gorilo vi, dragi! — je zacepetala. Nato se ji je vr- J oil spomin bolj popolno in rekla je: j- — Tim! Ali je Tini na varnem? 1 — Trm ? — je vpraSal on ostro. 1 — Tim je zgoraj. Kje je doktor Dick? Ali je? . . — .laz nisem daleč prr>č. — je prišel glas Sehvvna rz temne " votline, kjer so nt koč -tala vrata študijske sobe. — Pridi semkaj, 1 a stopaj previdno. Tla so posuta z razbitimi stvarmi! Ji fiart ;e pilotiral Saro spretno preko razvalin, ki pokrivale <■ tla rn približala se skupini senčnatih postav, ki so se zgrinjale 2 skupaj krop študijske >obe brez vrat. j — Pazi na mojo roko! — je posvaril Sehvvn. ko sta se približala. — Zlomljena je, prokleto! v Za trenutek je Oe i vidno poz abčl na bolečine. j .Medtem [>a je Mrs. Selwyn, cTasiVavno fizično iiutaktiia, nada- .1 1 jeva J a svojim tarnanjem in stokanjem ter zabavljala nad vlado, 1 ki dovoli, da je bila bombardirana v lastni hiši. j t Jane Cndi, ki je iu šla in prižgala svečo, ]>a jo je skušala poto- .i laziti. jt. Za enkrat je zapustila celo svetniška potrj>ežljivost. Sehvvna. ]i — O prenehaj tarnati. Minnie! — je vzkliknil strogo. — Bolj,l primerno bi bilo zate. <~e bi >e spustila na kolena ter se zahvalila ' t nekemu, m eat o da godrnjaš nA tak način! \\ Hitro se je obrnil proti (Jartbu. ki mu je molil svetilko pod nos, t Loteč zaznemovati povzročeno škodo I s. I — Pojdite semkaj, — jv rekel — Mladi Durward je zgoraj. Mo- i ramo ga opraviti dol! i — - Kje j a -pi? Ena stran hiše je napol porušena. — je rekel < gromko. S I ^B I 98 ■ I lir — On je na drugiestran: hvala liogu! Slabo pa ie. da m> moč- V 1-*- * jI no ranjen. .Na Vhak način m cn ne more pomagati. Jaz sem ravno ho- J, tel oditi, da ga odnesem navzdol, ko nas je zasačila ta prokletal bomba! J j Garth jt- stopil v vežo ter močno zaklical skozi hišo. Trenutek j pozneje jo priplaval navzdol otigovor Tirna : — Vse jasno! S.« ne morem premaknili! Zopet je odšel glas Gartha navzgor: — Vzdržke' Jaz boni pri vas v eni minuti! •Nato >e je < i a rt h obrnil proti Selwynu : \ — Jaz bom,šel navzgor, — je rekel. — Vi ne morete storiti ni- ' či*sar s tinto vašo roko! — Ja/. lahko pomagam, — je vztrajal Dick trmoglavo, j1 Garth pa je zmajal z glavo. j Ne. < e bi se izpoddrsnil med to mešanico, bi imel jaz dva po- '' kaibljenca mesto t nega. Vi ostanite tukaj ler pazite na ženske iii ! postite eno, ua vam pripravi začasno oporo. |J Oba moška sta se pomaknila naprej in ženske so jiiua poželjivo sledile. Ko pa je luč Gartha posijala naprej, je prišel iz vseh vzklik strahu. r Cele s!opnjice >o bile razbite in razklane. Izgledalo je vse kot'' j-ijano in narobe. IJ — To ni varno! — je vzkliknil Selvvn takoj. — Vi ne morete iti navzgor. Treba bo čakati, dokler ne pride pomoč! — .laz pa bom šel navzgor — sedaj, — je rekel Gartli mirno. — To pa vendar ni varno, mož! — Te st opn jice vas ne bodo E iicslc! — Morajo me nesti! — je odvrnil Garth lah ko niču o. — Vrlino nadstropje se lahko uda vsaki trenutek. Sesedlo bi se kot hiša iz' 1 art, če bi pa dir kaka nadaljna bomba dosti blizu, da čutimo pre-tre*, ln mladi Durvrard bi ne imel več prilike za beg kot podgana v pasti! . i Pojavil s t* je molk nad majhno skupino preplašen i h* ljudi, ki so prenehala govoriti. Resnost položaja T'ma se je razkrila vsem — in obenem tudi toevarnost poskw>a, da se ga reši. 1 Sara je stopila bližje ob stran Gartha. — Ali uioraš iti. Gartli? — je vprašala. — Ali bi ne-bilo bolj varno, če bi počakal, dokler bi ne prišla pomoč ? — Tim ni varen tam niti za pet minut! Tla lahko drže ali pa« se lulajo Jaz moram iti. draga! Prijela ga je za roko ter držala slednjo za trenutek ua svoje' lice. Na to pa je rekla: Pojdi, dragi! Pojdi hitro! O, Bog naj te obvaruje! On je odšel in -stopal taiko lahno kot kaka mačka in polomljene s-t opn jice so komaj zaškripale pod njegovimi naglimi, lahkimi koraki. Nekoč je prišel nenadni ropot padajočega kosa ometa in Sara, ki se je nasloaila, z zaprtimi Očmi tar vsa bleda v obraz, se je globoko pretresla. JS | . . » ■ . nujji ccjodttiii.1 ■ .. ■V* s • B--'-♦rti/i«.-'' . Jfc? : ... *.. :'; - • • " • - . • • " " - . 0 bodočnosti zračnega prometa. Eden prvih francoskih letalcev Louis lileriot je podal v intervju-vu nekaj zanimivih izjav o dosedanjem in bodočem razvoju letalstva. M"d drugim je rekei: L. 1007. so bili prvi poleti. Prvi polet je izvršil Santas Dumont. da.si je letel samo par .sto metrov in to d4kaj nizko. Iztega leta se je slednjič dvignil tudi moj .stroj (moderni potniški aeroplani Jun-kerjevih tovarn, s katerim je Lindbergh preletel Atlantik, »e razlikuje od mojega samo po materialu.) V Začetku prihodnjega leta je izvršil Farman prvi krožni polet, dolg nekaj kilom"trov. na VoLsiiiovem dvokrovniku. Poslej se je razvijalo letalstvo z orjaškimi koraki. L. 1908. sem na letalskih tekmah v Douai prekosil smelega Bregueta in dosegel rekord v 77 minutnem poletu. Zaradi pokvare na motorju se mi je zlil na nogo vrel bencin. V svoji težnji po rekordu jm na to nisem pazil in ko sem pristal, sem im'd tri centimetre globoko rano. Moral sem v bolnico, kjer sem ostal pol leta. Ko sem ozdravil, sem izvršil še | nekaj poletov, katerih najdaljši j" trajal 40 minut. Brzina prvih letal. opremljenih z motorji 20 konj-*k h sil, je znašala največ 601 km na uro — AVr ght je letal še sj »0 kms. S to brzino sem kot prvi j preletel Rokavski preliv; moja so-' ekmeea sta b:la Delambert z Wrightovim letalom in Latham 2 \ntoinettovim tipom. Naslednje; eto sem izvršil več pol°tov v sred-ijo in vzhodno Evropo in dospel lo Carigrada. Tedaj .se je začela :animati za letalstvo že celokupna avnost. V klasični deželi letaLstva Fran-i •iji je razvoj žal ovrla vlada, ki i" ]>od izgovorom, da .se zagotovi avna varnost, določila, kakšni ti-ji letal se smejo graditi. V za-fetku sem vsle.l nesrečnih sluča-ev izgubil nekoliko aparatov — .troj, s katerim sem preletel Ka-ial, je bil deveti. Ne samo v Franciji, marveč tudi po drugih leželah se je izkazal enokrovnik cot boljši nego dvokrovnik. Francija je vsled pretirane opreznosti ?vojih vojaških inženerjev. ki so nislili. da stvar bolj" razumejo lego iznajditelji sami, v konstrukciji aeroplanov žal zaostala. ( Bodočnosti po mojem mnenju limajo ne vojaški ne športni, narveč trgovski in potniški aerobian i. Mislim, da aviatike nikakor ne gre vsporejati z avtomobilizmom; preje š' s prekaocean.sko [»lovbo. Ne verjamem, da bi leta-o kdaj postalo tako popularno, la bi imel vsak deveti človek svoj iparat. kakor velja to za avtomobil. Avtomobil izlahka zadovolji Nportne in potniške zahteve posameznika. Aeroplan je pa odvisen 5d vetra in sploh od vremena; in naj se tudi doseže popolna varnost poleta, vendar polet v dežju* in »vetru nikoli ne bo spadal med prijetne užitka Razvoj letaLstva bo napredoval vsporedno z gradbo velikih aparatov in s povečanjem akcijskega radija, tako da bo mogoče v eni noči preleteli 2000 do 3000 km. Mislim, tla je t 'hnično mogoče konstru'rati do 50 ton težke stroje, doeiin so^troji. ki so .•^e uporabljali doslej, težki komaj 1.3 ton. S takimi .stroji bo mogoče uresničiti idejo rednega potniškega prometa pr ko oceanov. Po mojem mnenju so aeroplani za prekooceansko vožnjo primernejši nego h droplani. llidropla-ni so pretežki, a 11a m Ar j u izročeni valovom na milost in nemilost. Konstruiral sem medel a -roplana. ki ima namesto normalnega trujila popolnoma varno zaprt motorni čoln. ki more v .slučaj«, potrebe sprejeti moštvo in potnike, k: so inače nameščeni v kabinah na nosilnih ploskvah. Če se tak motor opremi s štirimi motorji, vsaj po 700 konjskih sil. ki se bodo 1110-£li popravljati tudi med letom, potem bodo nesreče v zračnem prometu omejene 11a re.lke slučaje. Moj mod -I je patentiran v Franciji in Združenih državah; da se še ne gradi, j*" vzrok edino prepoved, ki v Franciji zabranjuje gradbo drugih aeroplanov nego vojaških. V bodočnost vodljivih zrakoplovov ne verujem posebno; preveč so odvisni od vremenskih razmer. Bodočnost pripada letalu. MEDICINA TAVA V TEMI A' zalogi Kiepenheuer je izšla G. Bennova "Zbrana proza", v, kateri .se nahaja tli li naslednji sestavek o medicinski vedi: Bleuler. ordinarij za psihiatrijo v Curihu. opisuje v svoji neprimerljivi knjigi " Autistično-nedi-sciplinirano m šljenje v medicini" smešnosti v : otranji manipulaciji: "Kislo zelje je bilo v Curihu ob vsaki priliki, ko se je bilo nio-proče brgati za uživanje hran", orepov'dano kot težko prebavljiva jed: v Beriui j»a kislo zelje ne le ni bilo s-imo na sebi lahko prebavljivo, marveč je pomagalo pre-bavljati tudi druge reči; in to se j" utemeljevalo z učenimi kemičnimi razmotrlvanji in ne morda z razširjenin.i ljudskimi p reds t a vami." -- Enkrat se pripisu^ jfnite zob- kislini, ki se nahaja v slini in se v tem zmislu odreja ne-?a zob; kmalu nato j>a je alkalična psenca ust v.-vmn kriva. Nekaj tet se ji- zalitevalo. (la s.e dojen-" kom či.sti nebo in .se tako obvarujejo pred okužen jem ; pot'-m po se je ta nauk zavrgel, češ da je riščenje neha nevarno in ga je treba opustiti. — Nekaj časa se jo pobijalo zastrupljanje krvi z al koholom, ki la naj .stoji za ped visoko v želodcu; toda potem je njegovo razredčenje tako slabo, da mora veljati kot nevaren. Z enr> besedo: "dejansko je bilo mogoče do nedavna ozdraviti le prav malo bolezni; in tudi sedaj še ne mnoge; večina bolezni ozdravi sama po sebi ali pa sploh ne." — Nič manj odkrite niso opazke profesorja Grof\ja v Halle o Čist0 slučajnih učinkih zdravil: "Neizmerno znamenito dejstvo, da je toliko in toliko organskih in anorganskih snovi, ki imajo poseben učinek na or- j gaiLske celice vretenčarjev, se da ' poj mit i le iz slučajev. Kakšna je I notranja zveza med petoprstniko-vim strupom in stanico srčnega živca, med opijevo lužno soljo in živčno stanico. meti kininovo lužno soljo in m a larijsk i mi tvorbami — nam je zaenkrat docela nerazumljivo." — Tako torej tudi medicina kljub vsemu velikemu napredku še v mnogočem tava v temi i u "čez tisoč let .- Costello. VValHfiihurc. M. J. Biynt INDIANA Indiana poll t. Loots Banicb nJ.LMIIf Aurora, J. Veroleb Chicago: Juseoh IT J. ttevct* Mm. F. Ijinrlen Cieero. J FuMsn Dt> Pae. Andrew 8pillar Joliet, A. Anzelc, M»ry Bamblt-n Zaletel, John Kren, Josei»ti tiruvii, La Salle. J. $i*el!ch. Mascoutah, Frank Au^witto Nortb Chicago. Anton Koba' Springfield. Mutija Barborlcb Summit, J. Sorvarb. Krunk I'etkovs.-k in Ju- ze Zelene. KANSAS Glrard. Agne« MoOul* Kansan City, Frank PittMluirg. John kentvi Euclid, F. Bajt. * ib-ad. Anton Kaeorte. Lorain. Lout9 Halunt ln J. KumAe Nile«. Frank Ef^novSek. Warren. Mrs. V P ' Youngstoivn. Anton Klkelj. MVRVl^AND Rteyer. J. černe Kitoniller, Fr Vodo^v«»a. vnCHIGAN Calumet. M F. Koba. Detroit. J. Harl^b. AnL Janealoh M INNKNOT* ChiHhohn. Frmnk Oouže, A. Panlax-. Frank PuceU-B3y, Job. J. PesheL Fr. 8ek Oa Eveleth, Loula OonJ5«» (vilb^ri. LohIH VeweL Tfibbfnt, John Pov«« Virginia, Frank Hrvatica MISSOURI St. Looia. A. Nabrani. MONTANA Klein, John R. Rom. Washoe. L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Brodertek. NEW YORK Gowanda. Karl Rtnrnf«' a Little Fall«, Frank Mn-la. * «Tani#- Odmikn-i , ^nipping €. februarja: L.eviathan, Cherbourg 7. februarja: iTesidente Wilson. Trst Dresden. Bremen. Humusne Sur iltr 9. februarja: Maje.stic, Cherbourg Westphalia Hamburg Cuntc Orandi. N;noll. Genova 13. februarja: I'resident Harding, Cherbourg 14. februarja: Muenchen. Bremen 16. februarja: furls, iiavra George Washington. Cherbourg Oeutsi-hliind, Hamburg, Cherbourg Arable. Cherbourg. Antwerpen Augustus, N.i.poli, tienova 21. februarja: Berlin. Bremen 22. februarja: Vulcania. Trst 23. februarja: Olympic, Cherb» urg Hamburu Hamburg. Cherbourg Kyndam, B-julogne Sur Mer. Kutter-diim lit-public. Cherbourg, Bremen 27. februarja- Leviathan. Cherbourg 23. februarja: Stuttgart. Bremen 1. marca: Aquitania, Cherbourg j 2- marca: Il«» de France, Ilavr« America. Cherbourg Albert Bailin. li imburg. Chi-rbnurg j Pennland, Cherlxmrg. Antwerj^n Conte Biancamanu. Napoll. Genova ! _ __I OHIO Barhtrton, John Balant. Joe HlO. Cleveland. Auton Robek. Cbarlea KarUuger, Loula Kudmen. Acton 81m-'■>cn. blapnlk OKFttON »»rngim ('iff. a. &ooiai. PKNNSY IVAMA Anil,ridge, 1-rauk Jak.4c. Iie»demer, L«mlti Hribar. Hraddoek, J. A. Germ Bruughtun, Antcm l{tavec. 4 laridg«, Fr. ,'iushar. A. Jerlua. i ooemaugh, J Brezovec. J. Piko, l V. Kw van Mik. t.'raftou, Fr. MMcbea. report, U. PrevlC, Loula Bupanfil*, < A. SkerM Fan ell. Jerry Okorr Forest Cit>, Math. Kamln. (rreenabur*. Frank Novak Homer City in okolico, Vrank Fa t ■encliM.-k Irulu. Mike Paushok Johnstown. Jobn I'olane. Martin <-o«beta. hr»yn. Ant. lanSel] Luzerne, Anton «»»oiuta. Manor, Fr. l»omsbnr Meadow Lands, J. KoprW&e* Midway, Jofcu 2unt M1 mu Run. Fr. PoumllAek Pittsburgh, Z. .laksbe, I«. Magistei vin«:. Arb tn D. Jak«»blch. i. —»-i«.ura 30. marca: Vulcanla. Tr«t Hamburg. Hamburg. Cherbiurg Pennland .Cherr,.urg. A:tw-r|.n Ryndani, Boulogne Sur Mer 1L )'-terdam 26. junija: Paris. Havre (1ZLF1T) 26. julija: He de France. Havre (IZI.tJT) 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajia in najbolj ugodni pot za j potovanj« n« ooromnlh c jrniklh: Paris 15. f ebr.; 14. marca; lie de France 1. mar.; 29. mar. j too polr.oci. j Najkrajfta i«>t po ielesnlci. Vnakdo ' Je v poaebnl kabini a vs^m! nurj^r-! nlint udobnosti. — Pijana in slavna francoska kuhinja, lareilno nl^a •eaa. TirUajtt kJLtar«t^koU /f DLckiUianefa«(*Dia »JI Mr FRENCH LINE j ^ vJ^S 15 Slrt. i. I JfeS^a. Yori^ W. 1. j Kako se potuje v stari kraj in uazai v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati v sta- ti kraj, Je potrebno, da Je poučen o potnih llsHlh, prtljagi in dru^b stvareh. Vsled naie dolgoletne 1»- kuSnJe Vam mJ zamoremo dati n.«J-boljSa pojasniia in priiMiro^amo, vedno le prvovrstna brze nikomur več ne p5H. ampnk ga mora iti Iskat vsak prosilec osi-U-no. bodisi v najbližji naselnlUsl n-rad ali pa ga dobi v N»-w Y<-rkti pred odj.otovanjem, kakor kdo » profinjl zaprosi. Kdor potuje ven br°i dovoljenja, potuje na avujo lastna odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCU IZ STAEEGA KRAJA Od prvega JnllJa je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo anuv rlfikl državljani dobiti svoje žen« in neporočene otroke lzi>od 'JI. leta ter amerifike državljanke svoje mole a katerimi bo bile pred 1. Junl-Jem li*28. leta poročene, izven kvote. Jugoslovanska kvota zna£a Se to-dno 071 priseljencev letno. I)o polovice te kvote so upravičeni sta-rl5i ameriSkib državljanov, možje ameriških državljank, ki po se po 1. Junija 11)28. leta por ljedelei, oziroma žene ln neporo. Ceni otroci lzp<>d 21. leta onih sodržavljanov, Id ho bili postavno prlpuSčenl v to deželo za stalno bivanje tu. Vsi ti Imajo prednost » kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto brea vsake prednost! v isti. pa se n« ■prejema nikaklh proSenJ m am* rfkanake Tlaeje. SAKSER STATE BANK •S Gartlaodt Stre«« NEW YORK VSEBINA: Iz zgodovine polarnih ekspe-dirij Z letalcm preko Severnejši tečaji "•»!»• lova biamaža Norci in papirnati denar 1 Združenih državah O dednem prava In zapuš^in-I sketn davku Ivan Zorman Kirurgija primitivnih ljudstev Zavarovanje proti nesreči Inozemci in lovsko pravo Žena in mati v zgodovini Kakšna razlika Potovanja v Evropo Cvetke z livade za mlade in stare M i Najvišja poslopja sveta > Šaljivke in zbadljivke Koliko prednikov ima vsak človek ČITAJTE Slov.-Amer. Koledar za leto 1929 CENA 50 CENTOV GLAS NARODA. 82 Cortlandt St New York VSEBINA: Jugoslovanski motiv Koledarski del Denar, ki dela predsednike Pes Deset eksperimentov, ki so pretresli svet Sovražniki športa v starem veku Izgubljena Kolumbina Thomas Alva Edison Posanka Nov triumf človeškega genija Sočivni vrt tekom poletja L e k Možje, ki kopljejo premog Trideset let Mozambiqoa Vročinski rekordi prejšnjih stoletij Granate iz vsemirja Ford in njegovi delavci Mrtvi v vinogradu Zakonsko pravo .v Združenih državah s*i« D. apa*