Kranj, petek, 28. oktobra 1988 (g®mHM %?n\e- Za to izjavo odbora še i ^av sto^' Sicer Pa so v raz" VkiL.1 na včerajšnji kandidacijski ,K°nferenci prevladovali mla-Kl so terjali radikalnejše in k aim, neobremenjenim in tveganja sposobnim ljudem obrnjene kadrovske spremembe, zagovarjali Bavčarja kot človeka takih vrlin in dvomili, ali je ves postopek korekten, saj je vse več napadov na Bavčarja, posebej po zadnji izjavi odbora. Podvomili so, ali bodo delegati občinskih kandidacijskih konferenc res glasovali po volji ljudi. Nekateri so zoper take dvome protestirali in omenjali telefonska vprašanja, za koga se bodo odločali. Menda so taka vprašanja res bila, ker je Mladina, tako kot pred vsakim pomembnejšim dogodkom, delala anketo. Nekaj delegatov je tudi javno povedalo, da Bavčar ni pravi mož za predsedstvo, bili pa so tudi primeri, ko so, očitno po Mikuliče- vem vzoru z zadnje seje CK ZKJ v Beograda povedali, za koga bodo glasovali. Grajani so bili primeri odstopa od kandidature zadnji hip, še bolj pa način, da kandidat, ki odstopa svetuje, za koga naj njegovi zagovorniki glasujejo, prav tako pa so bile pripombe, da bi morali tako strogo kot Bavčarjevo delo, ki je v marsičem poenotilo slovensko javno mnenje v podporo republiškemu vodstvu, oceniti tudi delo drugih kandidatov. Republiška kandidacijska konferenca je najprej glasovala o kandidatni listi, na kateri so bili Igor Bavčar, Ivan Pučnik, dr. Ivan Ribnikar in naknadno po glasovanju na sami konferenci še dr. Avgust Majerič, dr. Dane Melavc in Marjan Stare. V prvem krogu glasovanja sta večino dobila Bavčar, 81 glasov, in Ribnikar 135 glasov. V finalu pa je 184 članov kandidacijske konference, manjkala sta le dva, dalo Bavčarju 61 glasov in Ribni-karju 123, ki je tako kandidat za člana slovenskega predsedstva. J.Košnjek ^eset mesecev je minilo Zelje in cilji zmagujejo težave A 1 Kranj, 27. oktobra - Še malo in potegnili ^nio črto pod leto, ki smo ga s cilji, željami in dobršno mero upanja zaradi precejšnje nego-^osti zastavili. Ocene in pregledi rezultatov Poslovanja so po devetih mesecih ponekod in u*nekatere malo boljši, drugje spet slabši. Ob j*?°števanju podatkov, ko po desetih mesecih , oko tudi že precej natančno slutimo, kakšen ^ konec tega leta, pa se kaže slika, kakršno bi 'Peskanju še tako mogočih in nemogočih oprali najraje vrgli na smetišče in pozabili na- Vendar pa so med zgrešenimi potezami jj.^arjanja letošnje slike tudi takšne, ki smo l. lahko veseli in ki kar mentorsko kažejo, ti idn ^ako v prihodnje nadaljevati ali pa zače-Marsikje v krajevnih skupnostih na Gorenj-z eno besedo kriza ni uspela pokvariti, ačiti ne, počutja, da se nekaj podira in r da je položaj brezizhoden. Ceste, telefoni, elektrika, vodovodi, prostori in naprave, ki rešujejo težave, s katerimi so se spopadali že veliko prej, v teh dneh bogatijo in razveseljujejo kraje in ljudi v njih. V povprečju so bile gorenjske krajevne skupnosti, in bodo še tja do zime oziroma snega, kar eno samo gradbišče. Če kje, potem si je letošnja kriza v krajih, kjer je prostovoljno delo, pa tudi nelahko odpovedovanje zaradi dogovorjenih prispevkov za posamezne akcije, bilo trden temelj željam in ciljem, polomila zobe. Tam, kjer je bil dinar širše skupnosti petkrat, desetkrat premajhen, so ga obogatili ljudje sami. Tako pa bi se morali lotevati začetka tudi v prihodnje. Kajti le želje in cilji ob prepričanju in volji, kot smo jima bili priča letos v krajih na Gorenjskem, lahko zmagujejo težave. A. Žalar Banke naj resnično postanejo banke Kranj, 27. okt. - V okviru internega izobraževanja je gorenjskim bančnikom danes spregovoril dr. Ivan Ribnikar, naš največji ekspert za finance, ki zdaj vodi posebno zvezno komisijo za reformo monetarno kreditnega sistema. Opozoril je, naj osnutek novega zakona o bankah, ki je datiran s 7. oktobrom in že kroži med bančniki, preprosto odlože, ker sta njegov duh in vsebina zgrešena, zadnje dva dni so ga namreč v komisiji napisali na novo, tako da bodo banke res postale banke, kar seveda pomeni očiščenje aktive Narodne banke, kar bi potegnilo za seboj finančno sanacijo poslovnih bank in gospodarstva. Tega seveda ne bo moč napraviti čez noč, dr. Ribnikar je govoril o »mostu« do leta 1993, ko naj bi prišli do realne vrednosti naših financ. - mv Spomnimo se jih — Naj ob dnevu mrtvih ne ostane noben, še bolj oddaljen grob, brez cvetja, prižgane svečke. Osrednja gorenjska komemoracija bo v torek, 1. novembra, ob 10. uri v Dragi in ob 11. uri v spominskem parku v Begunjah. — Foto: D. D. Zlata YU-kuharska ekipa Bled, oktobra — Ekipa petih slovenskih kuharjev, ki jih je vodil glavni kuhar hotela Toplice Bled Janez Len-ček, se je na kuharski olimpiadi v Frankfurtu odlično izkazala. Domov se je vrnila z olimpijskim zlatom. Čestitamo! dd Energetski vir prihodnosti je plin Po letu 1990 postopna širitev plinovoda Škof ja Loka, 26. oktobra - Potem ko je slovenski izvršni svet (namesto zveznega) končno podpisal dokument o izgradnji plinovoda za dobavo alžirskega plina, je tudi Petrolovo podjetje Zemeljski plin odprlo ušesa za kupce, ki so pripravljeni financirati gradnjo plinovoda. Med zelo resne kandidate sodijo Škofjeločani. Ti imajo že dobre izkušnje s plinom v tovarnah na Trati. Prepričani, da je prav plin energetski vir prihodnosti, želijo postopno zgraditi plinovod na celem območju mesta Škof j a Loka, nato pa tudi proti Železnikom in Žirem. K temu cilju jih vodi skrb za čim bolj čisto in zdravo okolje, ne nazadnje pa tudi sama cena; stroški izgradnje plinovodnega omrežja je približno petkrat nižji od stroškov izgradnje toplotnega omrežja. Temu primerno so nižji stroški vzdrževanja sistema. Izgub praktično ni, prednost plina pa je tudi ta, da se v primeru morebitne prekinitve dobav kot rezervni vir toplote lahko uporablja nadomestni plin, mešani plin propan-butan-zrak. In kako nameravajo v škofjeloški občini zastaviti nadaljnjo plinifikacijo? Najprej bo treba urediti papirje, spremeniti srednjeročni in dolgoročni razvojni plan. Glede na to, da je idejna rešitev nadaljnje plinifikacije za območje Škofje Loke že sprejeta, bi prihodnji dve leti bil čas za izdelavo urbanistične in projektne dokumentacije, po letu 1990 pa bi po mestu Skof j a Loka že lahko postopno širili omrežje in se vzporedno s tem lotevali nujne obnove večjih kotlovnic za ogrevanje poslovnih prostorov, stanovanjskih blokov in stolpnic. V naslednji petletki bodo Škofjeločani, ki imajo poseben odbor za plinifikacijo, pripravili tudi strokovne rešitve, urbanistično in projektno dokumentacijo za plinifikacijo Železnikov (če bo denar, bodo začeli graditi plinovod) ter za Poljansko do)i-no do Žirov. H. Jelovčan < -I O CD LU i O h- CD LU Kranj, 26. oktobra - Miličniške patrulje so po Gorenjski ustavljale voznike in preverjale, koliko spoštujejo zakonsko določilo o uporabi varnostnega pasu. čeravno je zdaj kazen za onega, ki ni privezan, že kar deset tisočakov, se vozniki in sopotniki na prednjem sedežu še vedno sila redko privezujejo. - Foto: F. Perdan uj<2 O CD O < (M®SSSaJgffinGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek, 28. oktobra 1988 p. TOŽE KOŠNTEK NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Ograja nedotakljivosti se maje Jugoslavija je država, v kateri smo oblikovali in zaščitili v interesu varovanja njenih temeljev in državnih skrivnosti številne organe, dejavnosti, dokumente, gradiva in podobno. Zaradi tega so se množile tako imenovane tabu, nedotakljive teme, o katerih je bilo pregrešno razmišljati, kaj šele pisati in javno govoriti o njih. Izgubljali smo razsodnost in merila, kaj je resnično lahko državna ali kakršna koli druga tajnost, kaj ima javnost pravico zvedeti, kaj imajo tudi legalni predstavniki in organi ljudstva pravico nadzirati in česa ne. Opozorilni prst na ustih je bil prepogost in vse to je sejali kar močno kaljivo seme nezaupanja med ljudi. Od takšnega ravnanja, ki je večkrat mejilo že na nelogičnost (lahko bi uporabili še hujši izraz), od katerega so imeli najmanj koristi prav posamezniki in organi, ki so bili dolžni takšno delo opravljati. Če upoštevamo razmere v vsej Jugoslaviji, potem smo v Sloveniji prvi začeli podirati ograje nedotakljivosti in se zavzemati za večjo javnost dela in tudi za nadzor organov oblasti nad delom služb in ustanov, ki jim je družba zaupala to odgovorno delo. Posebej s priprtjem in sojenjem četverici v Ljubljani sta se zavest in spoznanje, da pač tako moramo ravnati prebudila in utrdila. Pustimo sedaj ob strani, ali je Bavčarjev odbor legalen ali ne, ali ravna prav ali ne. Neizpodbitno je dejstvo, da je odbor prebudil tovrstno zavest in spodbudil resna razmišljanja, da mora družba z legalnimi organi oblasti odigrati nadzorno vlogo tudi na tem področju. Nov korak k uresničevanju tovrstnega nadzora je organiziranje sveta za varstvo človekovih pravic pri predsedstvu republiške konference SZDL. Slovenska skupščina je delo na tem področju nadaljevala z oblikovanjem komisije za nadzor dela službe državne varnosti in komisije, ki bo proučila okoliščine in posledice procesa v Ljubljani. To je naloga skupščine, take organe imajo mnogi predstavniški organi po svetu in v tem oziru res nismo inovatorji, smo se pa odločili za nekaj novega, svežega v jugoslovanski politični praksi. Ne gre za izganjanje hudiča, ampak za politično in strokovno ugotavljanje, ali je bilo v obeh primerih vse tako, kot bi moralo biti. Obe komisiji ne bi smeli kloniti pod morebitnimi pritiski s te ali one strani, ampak svoje delo opraviti samostojno in strokovno. Nadzorna vloga skupščine prihaja prav v takih primerih do prave veljave. V Škof j i Loki terjajo cenejšo in učinkovitejšo občinsko "nadgradnjo" Tokratni poskus z več uspeha? Škofja Loka, 26. oktobra - Že pred slabimi tremi leti si je posebna komisija prizadevala najti čim bolj racionalno organizacijo za strokovne službe občinskih sisov in upravnih organov. Žal je morala poklekniti že na pragu, saj so bili odpori, zlasti v sisih, prehudi, očitki, češ da ji gre za ukinitev sistema samoupravljanja, pa le pregrobi; razen tega za prevetritev občinske "nadgradnje" tudi ni bilo potrebne politične podpore v občini. V začetku marca letos pa je občinska skupščina spet imenovala komisijo... Da ji v sisih in upravnih drganih, kjer se obetajo spremembe tudi na kadrovskem področju, niso ravno zaploskali, je čisto človeško. Vendar pa nova komisija kljub velikim težavam ni vrgla puške v koruzo, saj tokrat stoji za njo tudi "politika", predvsem pa delavci, ki zahtevajo za svoj denar učinkovitejši in cenejši strokovno-administrativni servis. Komisija v osnutku za javno razpravo predlaga zmanjšanje števila upravnih organov občine in razširitev delovnega področja posameznih upravnih organov, tako da bi lahko prevzeli tudi vsa strokovno tehnična, administrativna in finančno knjigovodska opravila za samoupravne interesne skupnosti. Na kratko to pomeni, da bi se sedanja samostojno oblikovana strokovna služba sis vključila v delovno skupnost upravnih organov. Z novim položajem "servisa" samoupravljanje v sisih ne bi bilo v ničemer prizadeto! Prizadeti oziroma socialno ogroženi pa po reorganizaciji ne bodo niti zaposleni v sisovskih in občinskih službah. Kakšnih bistvenih "tehnoloških" presežkov delavcev namreč reorganizacija ne bo prinesla, kar pa jih bo preveč, se bodo unesli spontano bodisi s prerazpore-janjem na druga dela, bodisi z upokojitvami ali fluktuacijo. Nihče ne bo ostal brez dela. Ob snovanju drugačne, učinkovitejše in cenejše organiziranosti občinskega "servisa" pa se kot nepremostljiva ovira postavljata republiška in zvezna zakonodaja, ki mu kopičita obseg dela, ter drag in malo učinkovit sistem odločanja oziroma .samoupravljanja. Proti tem "za-pravljivcem" Škofjeločani lahko še naprej nastopajo le s predlogi sistemskih sprememb; vemo pa, da se kolo v državni in republiški birokraciji obrača še počasneje kot v občinski. No, to Škofjeločanom vendarle ne daje izgovora, da ne bi pometli pred domačim pragom. Zavedajoč se, da ni tako popolne organizacije, da ne bi bila lahko še boljša, ne uživajo niti v že doslej dokaj racionalni lastni organiziranosti, tudi v primerjavi z drugimi občinami. Za delovanje svojih služb porabijo med 0,5 in 0,7 odstotka občinskega družbenega proizvoda. Slikovit je podatek o zaposlenih v teh službah; lani, denimo, je delež zaposlenih v teh službah na Gorenjski v primerjavi s številom zaposlenih v združenem delu znašal 2,5 odstotka (v Kranju 2,9, na Jesenicah 2,8, v Tržiču 2,6, Radovljici 1,9), v Škofji Loki le 1,5. V Škofji Loki zadnja leta tudi kolikor toliko uspešno krčijo število zaposlenih v upravnih organih in strokovni službi sis; od leta 1984 se je zmanjšalo za skupaj šest (prej 126, zdaj 120), kadrovsko se je okrepil le Zavod za družbeni razvoj. H. Jelovčan ©©IMISM^IESGLAS ~ Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik m direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in I)S, ekologija), Danica Zavrl-Žlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine BeSter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd šinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje), Nada Prove in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Akontacija naročnine za 2. polletje 24.000 din Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči ra-ču n pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. uredništvo tel. 21860 Slovenska skupščina je menila: ustavni referendum tokrat ni potreben Javnost terja demokratičnost in nadzor Lju djana, 25. oktobra - Torkovo zasedanje slovenske skupščine bi bilo zanesljivo razburljivejše, potekalo bi v skrajno naelektrenem političnem ozračju, če ne bi bilo konec preteklega tedna v zvezni skupščini doseženo soglasje o vsebini predloga sprememb zvezne ustave. Predsednik slovenske skupščine in predsednik naše ustavne komisije Miran Potrč je v uvodnem govoru v torek pred delegati slovenske skupščine upravičeno dejal, da so razprave in delo na ustavnih spremembah pomenili bistveno demokratizacijo družbenega delovanja in posebej uveljavili vlogo javnosti kot usmerjevalnega in nadzornega dejavnika legitimnih družbenih institucij. Vse to je utrdilo položaj suverenih republik v federativni državi. Soglasen sprejem dopolnil je osnova za hitrejše uresničevanje reform. Slovenske pripombe, izrečene na septembrski seji republiške skupščine, so v predlogu ustavnih dopolnil upoštevane. Črtano je besedilo 4. odstavka 25. amandmaja, ki je določal začasno prednost zveznega zakona pred republiškim. Črtane so vse določbe, ki so predvidevale širitev pristojnosti federacije pri državni varnosti, prav tako pa je izločen predlog, da federacija ureja odnose v zadružništvu. Zbor republik in pokrajin bo še naprej odločal s soglasjem, ne pa z glasovanjem na osnovi dve-tretjinske večine. Predsedstvo Jugoslavije bomo še naprej volili po starem in ga po izvolitvi po republikah in pokrajinah ne bomo še dodatno volili v zvezni skupščini. Zvezno sodišče pa prav tako nima pristojnosti odločati o pravicah in svoboščinah človeka. V teh sedmih dopolnilih so bile dobesedno uveljavljene slovenske pripombe. Največ razhajanj do zadnjega trenutka je bilo pri 34. dopolnilu o financiranju Jugoslovanske ljudske armade. Slovenija, je dejal Miran Potrč, ni nikoli nasprotovala predlogu predsedstva SFRJ, da se zagoto- vi stabilno in dolgoročno financiranje armade. Pri tem pa smo trdno vztrajali, da financiranje armade ne sme spremeniti odnosov v federaciji, da ne sme okrniti odgovornosti republik in pokrajin za financiranje JLA, da morajo o financiranju odločati skupščine, da mora JLA deliti usodo združenega dela in da se oborožene sile financirajo izključno iz proračuna. Vsebina naših pripomb je v predloženem dopolnilu upoštevana. Kakšno je novo, usklajeno besedilo spornega dopolnila o JLA. V prvem delu amandmaja je določeno, da se sredstva za JLA vsako leto ugotavljajo na osnovi odstotka od narodnega dohodka. Prvotni predlog o možnosti uvedbe posebnega davka na dohodek pa je nadomeščen s predlogom, da se lahko z zveznim zakonom, v okviru prihodkov proračuna federacije, določi poseben davek na promet proizvodov in storitev in drugi namenski viri, pa tudi drugi davki v okviru temeljnega davčnega sistema, s tem, da razmer ja v deležih republik in pokrajin ostanejo nespremenjena. Dve aparaturi za tržiški zdravstveni dom Dobrodošla pomoč obrtnikov in banke Tržič, oktobra - Pičla sredstva, ki jih po redni poti zberemo za zdravstvo, danes zadoščajo zdravstvenim organizacijam komaj za preživetje. Tam, kjer imajo razen tako imenovane enostavne reprodukcije še kakšne razvojne ambicije, morajo poiskati tudi druge vire. V Tržiču so za dve medicinski aparaturi prispevali denar obrtniki in banka. Nedavna pobuda, naj bi združeno delo iz materialnih stroškov pomagalo zdravstvu pri financiranju programov, ni nova. Tako so v preteklih desetletjih že ravnali, tudi na Gorenjskem. V zdajšnji stiski zdravstvenih organizacij je ta način znova oživel. V Zdravstvenem domu Tržič si iz rednih sredstev, ki pritekajo zdravstvu, najbrž ne bi mogli omisliti novih aparatur, zlasti še, ker je stavba stara že 25 let in je potrebna stalnega vzdrževanja. Ni še dolgo, kar so morali zamenjati iztrošeno rentgensko napravo, ker je bila že nevarna za bolnike in zdravstveno osebje. Premestiti in prenoviti so morali tudi prostore za funkcionalno diagnostiko. Streha je tudi že pušč*ala in klicala po obnovi. Vse to so zdaj uredili, seveda z znatnimi stroški, ki so jih pokrili deloma iz blagajne občinske zdravstvene skupnosti, deloma pa s posredovanjem izvršnega sveta iz financ domačega združenega dela. Na enak način bodo verjetno zbirali denar tudi naprej, saj je zdravstveni dom v letih, ko potrebuje nenehno vzdrževanje. Posebno poglavje pa so naprave. Pred kratkim so si v Tržiču kupili defibrilator z EKG, aparat, ki služi zdravnikom za nujno medicinsko pomoč pri infarktih, nesrečah z elektriko in podobnih nujnih primerih. Precej denarja za to napravo, ki velja 15 milijonov, je prispevala Ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj, sofinancirali pa so jo tudi tržiški obrtniki, združeni v tamkajšnjem obrtnem združenju. Slednji so dali denar tudi za laserski stimulator, ki ga s pridom uporabljajo pri akupunkturi. To v Tržiču gojijo že nekaj let, z lasersko napravo pa bodo ustregli zlasti najmlajšim pacientom, pri katerih bodo poslej neprijetno zbadanje z akupunkturnimi iglami zamenjali z laserskim žarkom. Finančne injekcije in novih naprav so v tržiškem zdravstvenem domu nadvse veseli, zlasti prve, ki lahko reši marsikatero življenje. Tudi zdravnike že usposabljajo za delo z napravami, kmalu pa bodo tudi medicinske sestre. D.Z.Žlebir Tribuna z Bavčarjem Škofja Loka - Prizadevni mladinci iz osnovne organizacije ZSMS na srednji kovinarski šoli v Škofji Loki pripravljajo v četrtek, 3. novembra, s pričetkom ob 18. uri v veliki predavalnici šolskega centra Boris Ziherl pogovor z Igorjem Bavčarjem, predsednikom Odbora za varstvo človekovih pravic. Na pogovoru se bodo v največji meri dotaknili ozadja ljubljanskega procesa proti Janši, Borštnerju, Tasiču in Zavrlu. V.B. Nov predsednik MS ZSMS za Gorenjsko Škofja Loka - Po dolgem času so najodgovornejši gorenjski mladinski funkcionarji le uspeli sesti za isti mizo in se ob programu dela dogovoriti tudi o vrsti aktualnih nalog. Največjo pozornost so namenili pretoku informacij na relaciji med posameznimi občinskimi konferencami ter vodstvom slovenske mladinske organizacije. Za koordinacijo akcij med občinskimi mladinskimi organizacijami na Gorenjskem so z enoletnim mandatom potrdili Blaža Jesenka, sicer profesionalnega sekretarja OK ZSMS Škofja Ix>ka. V.B. Na osnovi tega smo predstavniki Slovenije v ustavni komisiji skupščine Jugoslavije s polno odgovornostjo, zavestno in v prepričanju, da smo dosledno in argumentirano zastopali stališča naše skupščine, soglašali z vsakim od predloženih dopolnil. Prav vi, je dejal Miran Potrč, morate sedaj oceniti naše delo. Pravi rezultat vaše ocene pa bo glasovanje na seji naše skupščine 22. novembra, ko se bomo odločali o končnem soglasju k spremembam ustave. Miran Potrč je skupščini predlagal, da sedaj ni razlogov za razpis referenduma o ustavnih spremembah v Sloveniji. Takšen predlog je skupščina sprejela, čeprav so bili še predlogi, da referendum razpišemo in dokončno preverimo, ali je slovenska javnost soglasna s predlogi ustavnih sprememb, ker samo množični izrazi ljudske podpore slovenskemu političnemu vodstvu niso zadosten in pristni izraz ljudskega soglasja. Obveljal je le predlog, da politični referendum v Sloveniji kot oblika najširšega odločanja ljudi ostane in da bo referendum v prihodnje vedno stalni člen sprejemanja novih ali spremenjenih ustav. Takšna delegatska odločitev je enaka mnenju slovenske ustavne komisije in predsedstva republiške konference SZDL, ki se je sestalo v ponedeljek. Slovenska skupščina je v torek tudi imenovala komisiji za nadzor nad zakonitostjo dela službe državne varnosti in za celovito proučitev okoliščin in posledic sodnega procesa zoper četverico v Ljubljani. Slišati je bilo oporekanje delegata oboroženih sil Stanislava Inkreta, da je to vtikanje v delo sodstva in nezaupanje v vojaško sodstvo, vendar je skupščina menila, da ne #j za to, da komisija ne bo i"1^ nikakršnih preiskovalnih. sodnih nalog, ampak bo nje naloga izključno oceniti oko ščine in posledice procesa. prvo komisijo bo vodil Slavko So£ šak, drugo pa Aleksander B* nikar. J Na seji skupščine pa je bil° priznanju prizadevanja O* šiit 1 •Mi, S «nsl Mir, Poso •fetj »ilij io članom v zvezni ustavni korn ji zaznati skrb, ali se bo vseb' ^ nove ustave nadaljevala tud1 zakonih in če bo v praksi res ko, kot je zapisano v predlo? dopolnil in po koncu novembr , ustavi. Zato mora nadz< funkcija javnosti veljati še prej, in če bo treba, ob posaf*1. nih zakonih vprašati za s& javno mnenje, tudi v obliki re renduma. ^ Skupščina je bila seznanjena di s predlogi novih zakofl^ skupno naj bi jih bilo 21 in bi , čeli veljati z začetkom Pr ^ njega leta. Na novo bodo uw vali štiri področja: zunanje^ vinski promet, tuja vlaga1? opravljanje gospodarske nosti v tujini in Jugoslovan5 banko za mednarodno gospo0, sko sodelovanje. Po sodbi n^ skupščine je v zasnovi teh nov premalo tržnosti, spod", za gospodarsko dejavnost preveč vtikanja države. V z nih bi morali povedati le, kal prepovedano in ne le, kaj vS* dovoljeno. Dovoliti bi m<>" vse, kar dovoljujejo sodobn žne ekonomije. Zato pr teh zakonov, še naj radikal' je za področje tujih vlaga: slovenski skupščini niso pO' čili prevelikega navdušenja to daje slutiti, da bo gos ska reforma naslednji trd za naše delegate in skupšči J. Koš: »kvi Ne v0dr •'OV 'ga Potr Višje cene komunalnih storitev Sindikat se upira podražitvam Jesenice, 27. oktobra - Člani jeseniškega izvršnega sveta S" potrdili še nove cene komunalnih storitev. Sindikat je prote' stiral in ni dovolil povišanja cen. Člani jeseniškega izvršnega sveta so minuli torek že drU' gič razpravljali o višjih cenah komunalnih storitev v občinit kajti proti povišanju cen je bil tokrat ponovno jeseniški občin' ski sindikalni svet, ki ne dovoli, da bi se cene ogrevanja, sta' narin, komunalnih storitev toliko povišale, kot terjajo komU' nalne delovne organizacije. Kljub nasprotovanju sindikata pa so na seji vendar^ sprejeli tudi povišanje cen odvoza odpadkov, kanalščine in odpadnih voda do približno 44 odstotkov, s tem, da je treba prišteti še denar za razširjeno reprodukcijo, ki jo plačujejo seničani - tudi do 70 odstotkov. Ko so napravili analizo, kako vpliva podražitev na družin' ski proračun 4 - članske družine, ki plačuje vse komunalni storitve, so ugotovili, da bo proračun dodatno obremenjen ■ za 5 odstotkov. Največji strošek predstavljata ogrevanje tel" stanarina. Na vročevod je v občini priključenih 2.800 stanO' vanj ali 8.200 prebivalcev, kar v primerjavi z vsem prebival' stvom znaša 25 odstotkov ali četrtina prebivalstva občine; Strošek ogrevanja zasebne hiše, ki ga plača gospodinjstvo, b' znašal 140.000 dinarjev, kar je povprečno za polovico več ko1 plača družina v družbenem stanovanju. Na seji so menili, da predlagane podražitve ne morejo s? cialno ogroziti prebivalstva, saj ugotavljajo, da plačuje stana' rino 44 odstotkov gospodinjstev v občini, ogrevanje 25 odsto* tkov občanov, ostali stroški komunale pa predstavljajo oko'1 1,2 odstotka več stroškov v osebnih dohodkih občanov. Resnih sindikalnih opozoril torej niso upoštevali, kaj^1 večina podražitev je takšna, kakršno so predlagale komuna*' ne organizacije. Vendar pa se je tokrat prvič zgodilo, da so 0 predlaganih podražitvah temeljito razpravljali in cen niso zgolj avtomatično potrdili. Občinski sindikalni svet je torw pokazal, da mu ni in mu ne bo vseeno za življenjski standard ljudi in da ne dovoli, da se z višjimi cenami pokriva slabo del in slaba organizacija v komunalnih podjetjih. . D.Sedđ N [bvi hir, v «rij «0 i > Nit H K 6« S S N % 'te. K Kako ravnati z odpadki Škofja Loka, 26. oktobra - Več razlogov imajo Škofjeločani v mislih, ko predlagajo, naj bi na Gorenjski izdali skupno brošuro, namenjeno vsem gospodinjstvom, o tem, kako ravnati z odpadki. Najprej so jih k temu razmišljanju spodbudile meritve onesnaženosti zraka. Bojda zasebna kurišča (s slabim premogom) pripomorejo k slabemu zraku približno tretjino (ostalo industrija in promet). In ker se ob pravilnem kurjenju in vzdrževanju kurilnih naprav da zmanjšati onesnaženost zraka za dobro desetino, so imeli Škofjeločani najprej v pretresu brošuro o varstvu zraka. Predvsem številna divja smetišča, b. ^1 rih se odteka nesnaga tudi i stre potoke in reke, pa s0J$ budila nedavni sestanek *□ na" s člani ribiških, lovsk' drugih društev ter predsta^ krajevnih skupnosti o tem- J bi morali v krajevnih sk > Ml Ni S ——. ... »j-...... i stih skrbeti za ohranite«■ bolj zdravega, naravnega 0 j Plod vsega tega je torej Pr. tii' Gorenjski, ki ga je podpr.?j« škofjeloški izvršni svet, 0 brezplačne brošure za ^y dinjstva z navodili, kako * z različnimi odpadki in s ji' kako delati, da bo odpadko manj s S Kor b S* ^k. 28. oktobra 1988 GOSPODARSTVO 3. stran '■■■^n^mmmGLAS žilica Ozbič pri komunistih v žirovski Alpini Tržni riziko je riziko podjetja 2f> 27. oktobra - Ni naključje, da so komunisti iz žirovske Alpi-j* sinoči povabili medse ravno Milico Ozbič, guvernerko Na-^e banke Slovenije ter članico centralnega komiteja ZKJ; to-j/^a. katere proizvodnja je sezonskega značaja, se je zlasti po Tjski zeleni zimi znašla v hudem likvidnostnem krču, privita v r^tež obresti, za katere mora najemati dodatna kratkoročna j/^jila. Od 29 milijard dinarjev kratkoročnih posojil (samo j^jina je bančnih, dve pa s "sivega" trga) gre za obresti kar 6,5 r^jjarde dinarjev ali nekajkrat več kot znaša mesečna masa za ^ne dohodke zaposlenih. Žirovski čevljarji seveda niso pri-^°vali, da jim bo Milica Ozbič prinesla vrečo denarja. Zvedeti L» ,^}eli predvsem to, kakšna bo vsebina gospodarske reforme, 1° je kot eno od treh nujnih reform zahtevala tudi nedavna 17. J* centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, v tem o^«*u pa jih je kot dolžnike posebej zanimala politika obrest-^ Her. s* V Al ^ah nas je tega trenutka, ^Prihodnosti"_ . besedah direktorja Boja-Starmana je Alpina od leta 8l brez dodatnih vlaganj v sradbe, zgolj s povečanjem v ^uktivnosti, spravila proiz-(JJnjo z 1,3 na 2,3 milijona pa-^ obutve. Prodorna je bila ai pri osvajanju zahodnega I leta 1981 je tja poslala v tisoč parov obutve, zdaj iz-■ 21 že blizu 60 odstotkov pro- ^°dnje. Za podkrepitev: letos ^Pma pokriva 35 odstotkov j. treb ameriškega trga s teka-^ obutvijo in 30 odstotkov deškega s smučarsko W Na zahodu smo uspeli jediti imidž solidne tovar-yej,ki zna narediti dober če-\^*n ki spoštuje dobavne ro-g'izvažamo pod lastno blata n° znamko. Naložba v tuji lam zaradi neustrezne te-[J'le politike doslej sicer ni ?ala dobička, dala pa je izkušnje in predvsem t«0 . a pot naprej. Crtali smo St^'jo, da ima obutvena indu-. Možnost samo še v n6-s^'tem delu sveta. Tovarne jj 'n rastejo nove tudi v za-Evropi in v ZDA in so v$ek^ne* ^ dobrim delom na V P°dročjih bomo lahko V^S'i primerljivosi in svetovi konkurenčnost. Ob oblju-li«,1?1 trdnejši gospodarski pogori Se zato ne bojimo pri- Crosti- Strah nas Je te^a &t»!!Utka- Katastrofalno slaba jj e«la zima, zastoji v prodata jonska proizvodnja, vse ^ih S S''* v P°'4rivanJe obrala Sredstev s tujimi viri. In d^?? zdaj, ko imamo največji Ij^ * Posojil, so obresti najviši* tem zbledijo vsi učinki 5^f.adevanj za boljše gospo-^^"ie. Izgubljamo." ^tos*ere SPremembe še Je ocenjevala politične ^ere in 17. sejo centralnega °^iteja Zveze komunistov foal je' \e Milica °zbič \0ia' da je izhod tridnevnih st^j^1. Prepirov", ki so odraz m imajo prave koreni- ta* §0spodarski krizi (tako '*SD h ^i *n mitmgi) vendar-Ha- budno razumen in vliva m$J Vec optimizma, da bo S°8la I?tl0goče premagati. Tudi *He sJe v zveznem zboru zve-sPre^kuPščine o predlaganih ^ pembah ustave dokazuje, kljub razvnetim stražo u razum prevladal. Če bo-1ove3Vne spremembe konec jjii^j bra sprejete, bomo z ^0re pobili pravno osnovo za sPoda eJše spremembe v gorskem sistemu. SanV1' da bodo te spremem-%av^e Po sebi gospodarstvo v%cja e na zeleno vejo, so se-Kvi< nesPametne. Izkušnje V' da se kriza zdravi pri-JJUje tako dolgo, kot se stop-pomembno je ^a se \^^nje čimprej začne. Zaradi izjemno kritičnih razmer v gospodarstvu, ki odsevajo tudi v realnem padanju osebnih dohodkov in standardu zaposlenih, je bilo potrebno na hitro pripraviti nekaj izboljšav pogojev gospodarjenja še za to leto. Tako bo zvezna skupščina konec tega tedna razpravljala o nekaterih olajšavah za gospodarstvo in banke, ki naj bi dohodkovni rezultat gospodarstva in nanj vezano usodo ljudi za malenkost popravili. Obrestne mere nižje, revalorizacija ostaja Najpomembnejši predlog sprememb obračunskega zakona, ki naj bi bil sprejet po hitrem postopku, je vsekakor delno znižanje obrestnih mer za najeta posojila. Sistem revalorizacije ostaja (ne nazadnje mora zaradi obveznosti do mednarodnega denarnega sklada), spreminjajo se le nekateri pogoji, pod katerimi podjetja in banke obračunavajo revalorizacijo. Revalorizacija naj bi ne pomenila pretiranega stroška oziroma odliva v dohodku. V bankah se bo znižala predpisana višina obresti, iz-vzemši devizne hranilne vloge zdomcev, povsem pa bo odpadla revalorizacija dinarskih depozitov negospodarstva, namenjenih družbenim dejavnostim. Doslej so banke denar, ki se je kopičil zaradi omejene porabe, prispevkov pa sisi niso ustrezno zniževali, obrestovale in revalorizirale. To je za banke strošek, ki so ga pač prevalile na posojilojemalce. Sprememba bo zatorej omogočila nekaj nižje obresti za posojila. Obrestne mere so poleg revalorizacije kreditov pretirano visoko poskočile tudi zato, ker morajo banke spoštovati posojilne pogodbe pod nekdanjimi za posojilojemalca ugodnimi pogoji, na katere ne smejo obračunati realnih obresti. Takih posojil je v bankah okroglo polovica, ceho pa plačujejo pretirano obremenjena nova posojila. Znižani stroški bančnih kreditov bodo predvidoma vplivali tudi na ceno denarja na "sivem" trgu. V državi je prek 50 odstotkov kreditnih odnosov sklenjenih med podjetji. Kdaj bodo ljudje spet hranili dinarje? zne hranilne vloge trenutno predstavljajo že prek 80 odstotkov vseh hranilnih vlog občanov. Banke bodo deloma poslabšale pogoje, po katerih od ljudi sprejemajo denar. Za dinarske vloge na vpogled se banke še niso dogovorile, kako jih bodo obrestovale. Za enomesečno vezavo denarja obresti ne bo več, za vezavo nad tremi meseci bo obrestna mera 5 do 5,5-odstot-na in za vezavo nad šestimi meseci 8-odstotna; seveda je v teh primerih treba prišteti revalorizacijo. Kljub poslabšanju bodo pogoji za varčevalce še vedno stimulativni. Analize varčevanja po zdaj veljavnih pogojih kažejo, da je donosna že dinarska vezava nad tremi Hranilne vloge občanov so za banke najdražje, je dejala guvernerka Narodne banke Slovenije Milica Ozbič. Devi- Ne gre za vprašanje, ali se splača varčevati dinarje ali ne, ampak za pretirano precenjenost deviznega varčevanja, kar prerašča v vse hujši državni glavobol. Državljani imajo na hranilnih vlogah blizu deset milijard dolarjev. To je dolg države občanom, ki rabi njihove devize za odplačevanje dolga v tujini, dinarskega kritja pa nima. V zvezni skupščini se že več mesecev neuspešno dogovarjajo o postopnem zmanjšanju motivacije za devizno varčevanje in nujni večji spodbudi za dinarsko varčevanje. Realno plače nižje za desetino Nekaj sprememb se pripravlja pri revalorizaciji. Revalorizacija se bo obračunavala po mesečni inflaciji, merjeni na rast maloprodajnih cen. Za zadnje trimesečje je ocenjena mesečna rast maloprodajnih cen osem do deset odstotkov, kar je še vedno veliko, vendar manj kot v preteklem trimesečju, ko je predvsem odkup pšenice sprožil pravcato eksplozijo. Če je ocena pravilna, potem bo v naslednjih mesecih prišlo do znižanja revalorizacijskih stopenj in delnega padanja realnih obresti. Ukrepi prek banke, nižji prispevki za družbene dejavnosti (v Sloveniji planirano za 8 do 10 odstotkov, dejansko bo 6 do 8 odstotkov) ter nekateri drugi drobne j še spremembe v obračunskem zakonu bodo torej rahlo ublažili stroške financiranja proizvodnje oziroma padanje dohodka. Kljub temu standard zaposlenih še zdaleč ne bo urejen. Po ocenah bodo navedene olajšave v globalu za vso Jugoslavijo pomenile padec realnih osebnih dohodkov za "samo" deset odstotkov, v primerjavi z letom 1987, namesto za dvajset odstotkov, ki so nam resno preti- Štirideset novih zakonov Dejali smo že, da bo spremenjena zvezna ustava, ki jo bodo sprejemali okrog dneva republike (upajmo, da) pravno omogočila oblikovanje celotnega gospodarskega sistema na novih, tržnih zakonitostih. Gre za več kot štirideset zako- nov, ki bodo začeli veljati prihodnje leto. Milica Ozbič je v svoji razlagi opozorila le na nekatere bistvene predvidene novosti. Med najpomembnejše zakone vsekakor kaže šteti zakon o podjetjih, ki (v osnutku) daje podjetjem veliko več svobode, vodilnim delavcem in delavskemu svetu pa močnejša pooblastila in odgovornost pri upravljanju oziroma odločanju. Osnovno pravilo, ki se ga velja zapomniti je: tržni riziko je riziko podjetja. Torej bo zelo pomembno, kakšni ljudje, s kolikšnim znanjem, izkušnjami, vpetostjo v razviti svet bodo podjetja vodili. Še zlasti, če bodo obveljala določila glede družbene lastnine, ki se lahko tudi zapravi. V prvem planu bo plačilna sposobnost podjetij. Cena kapitala bo visoka, denarja bo manjkalo in bo zato drag, stečaji bodo postali normalni kot drugje po svetu. Še bolj kot doslej bo pomembna tudi akumulacija, skrb za naložbe, za jutri, od katerih bo odvisna tudi socialna varnost zaposlenih. V tržnem gospodarstvu se spreminja položaj bank. Osnutek zakona o bankah predvideva več vrst bank, denimo, hranilnice, specializirane banke (za investicijska posojila in podobne), panožne banke. Besedo pri upravljanju bodo imeli samo tisti in toliko, ki bodo in kolikor bodo v banko vložili denarja. Uveljavili se bodo predvidoma skladi na nivoju občin, republik in zveze (podobni kot je v Sloveniji razvojni dinar) za različne namene, ki bodo imeli možnost usmerjati denar tudi nepovratno, česar sedanja zakonodaja ne dovoljuje. V prvem osnutku zakonov, ki bodo pokrivali celotno področje zunanjetrgovinske menjave, ni bistvenih novosti, saj je že prenovljena zakonodaja, dopolnjena z majskimi ukrepi, odpravila večino prejšnjih slabosti. V prvi vrsti gre za vztrajanje na poti politike realnega tečaja, za postopno vse večjo liberalizacijo uvoza, obeta pa se tudi bistveno manj vmešavanja države v to področje. Most s severa k zaostalemu jugu_ Na vprašanje, kako iz gospodarske krize v tržne odnose ravno v obdobju, ko je gospodarstvo več ali manj na tleh, zadolženo, brez omembe vredne akumulacije, pretirano obremenjeno z raznimi prispevki in dajatvami, je Milica Ozbič odgovorila: "Jug je treba sanirati, mu pomagati, sicer se tržni gospodarski sistem ne bo mogel uveljaviti. Razlike v državi so ogromne in mi, ki se štejemo za bolj razvite, bomo morali potegniti most do manj razvitih. To smo dolžni tako gotovo, kot so nerazviti dolžni začeti delati." H.Jelovčan Slike: G. Šinik Kranj, 27. oktobra - Kranjsko Iskro Kibernetiko je danes obiskala študijska delegacija poljske združene delavske partije, ogledali so si tovarno in se pogovarjali z njenim vodstvom, seji je prisostvoval tudi Boris Bavdek, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko. Poljake zanimajo jugoslovanske rešitve na področju delavskega samoupravljanja in funkcije pravnega sistema v družbenoekonomskem sistemu. Foto: F. Perdan Otipavanje presežkov V Kranju bo II-članska delovna skupina sestavila program razreševanja problematike tehnoloških in ekonomskih presežkov delavcev Presežki delavcev so v Kranju že nekaj časa aktualni problem, povzročila ga je predvsem Telematika, ki je začasno sicer v zatišju, toda kdo ve, če ne bo spet kmalu stopila v ospredje in bomo pisali, da je tisoč, dva tisoč, morda še več delavcev preveč. Ocene, da imajo delavcev preveč, je vse pogosteje moč slišati tudi v drugih kranjskih tovarnah, denimo v Tekstilindusu, ki se otepa z velikimi problemi. Presežki se seveda skrivajo v tudi prikriti nezaposlenosti, po nekaterih ocenah znaša njen obseg v Sloveniji preko 80 tisoč delavcev. Presežki delavcev seveda niso zgolj slovenski problem, na poti po Srbiji smo pred kratkim lahko slišali, da namerava EI Niš v naslednjih dveh letih odpustiti nekaj tisoč delavcev, saj uvajajo nove proizvodne programe. Skratka, rninili so časi, ko si dobil delo enkrat za večno in si ga moral krepko polomiti, da so te vrgli na cesto, prihajajo časi, ko bo odpuščanje tudi pri nas postala vsakdanjost. Prihajajo seveda tudi časi, ko bo moral marsikdo sam poskrbeti za delovno mesto in ne bo čakal, da mu ga priskrbi država/družba. Ob tem pa se seveda zastavlja kopica vprQŠanj, kaže, da se z njimi najpogosteje srečuje družbeni pravobranilec samoupravljanja, ki je v Kranju dal pobudo o pripravi programa za razreševanje problematike tehnoloških in ekonomskih presežkov delavcev. Srečuje se pač s konkretnimi primeri, ljudje prihajajo k njemu po pomoč, praksa v tem primeru pač pri nas prehiteva teorijo. Praktičnih napotkov, kako razreševati problematiko presežkov delavcev, potem ko so možnosti prezaposlitve v druge ozde praktično usahnile, pa je seveda malo. Ponekod ljudi pošiljajo na prisilni dopust, drugo razmišljajo, da naj bi delavci ostali doma kar leto, dve, saj je to ceneje, kot če prihajajo v tovarno in opravljajo nekoristno delo. Drugod odhajajo predčasno v pokoj, kranjski pravobranilec samoupravljanja pa je navrgel tudi možnost, da bi se delavcu izplačala posebna odškodnina, ki bi jo le-ta lahko uporabil kot začetni kapital v obrti. V Kranju so torej začeli previdno otipavati presežke delavcev, potem ko so doslej previdno molčali in se marsikje sprenevedali, da jih ni. Telematika je odličen primer takšnega sprenevedanja. Seveda pa bodo problemi vse večji, saj bodo na zaposlitvena vrata trkale tudi nove generacije, do leta 2000 se bo generacijski priliv v kranjski občini sukal od 1000 do 1200 delavce v letno, v pokoj pa bo odšlo okoli 800 delavcev, torej bo treba vsako leto najmanj 200 novih delovnih mest. Presežki delavcev bodo torej kmalu zahtevali korenito ukrepanje, ne zgolj otipavanje. Ukrepanje, kakršnega se je denimo brez velikih besed o spodbujanju drobnega gospodarstva v Angliji poslužila železna lady. Kljub dolgim in zagrizenim štrajkom je vztrajala pri zaprtju nekaterih premogovnikov, kar je naposled privedlo do tega, da so prostorne premogovniške hale razdelili na kopico majhnih delavnic, v katerih zdaj pridno delajo nekdanji rudarji. M. Volčjak IZ COSPOPARSKECA SVETA Letalski zimski vozni red Adrie Airways V domačem prometu se je v primerjavi s poletjem ponudba letov spet povečala. Čas jutranjih odhodov na poslovni liniji Ljubljana Beograd ostaja vsak dan nespremenjen (6.45), medtem ko so časi povratnega leta različni. Razen te linije so še štiri dodatne povezave med obema mestoma. Ljubljana in Skopje sta povezana tedensko z devetimi leti, od tega je en let direkten, ostali pa so v povezavi z Beogradom ali Sarajevom. Iz Ljubljane lahko potniki v Sarajevo letijo desetkrat tedensko. Novost je povezava med Ljubljano, Sarajevom in Nisem. V Split letijo Adriina letala osemkrat, od tega šestkrat direktno, dvakrat pa preko Sarajeva. Ob sobotah in nedeljah je Ljubljana povezana tudi z Dubrovnikom. Tudi mariborsko letališče je dvakrat tedensko povezano z Beogradom in Sarajevom, trikrat s Skopjem ter po enkrat z Nisem in Mostarjem. • V oblikovanju mednarodnega prometa so načrtovalci letov poskušali povezati kar največ Adriinih letov s poleti tistih prevoznikov, ki nudijo dobre povezave s svetom. Tako se letošnjo zimo povezavi med Ljubljano in Londonom pridružuje še tretji let v tednu (ponedeljek, sreda, sobota). Iz Londona lahko potniki nadaljujejo potovanje predvsem v številna severno ameriška mesta. Pri redni mednarodni liniji Ljubljana Muenchen je prišlo do spremembe sedanjega urnika letenja. Namesto dnevnega postanka na munchenskem letališču se letalo takoj vrne v Ljubljano. Kot je pozimi že običajno leti Adria na Ciper^ samo enkrat tedensko. Redna mednarodna linija Titograd Bari ostaja nespremenjena (ponedeljek in petek). Povečano je le število povezav, tako da je mogoče v Bari poleg Beograda potovati tudi iz Ljubljane in Sarajeva. Kot so sporočili iz Adrie Airways zimski vozni red začne veljati 30. oktobra in bo veljal do 25. marca. Knjižice voznih redov so že na voljo pri Adrii Airways in pri vseh turističnih agencijah, ki prodajajo Adriine vozovnice. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Sodelovanje Iskre in Sorema Pred kratkim je lastnik tovarne Sorema, gospod Pastels iz Belgije, pripeljal na obisk v Iskro 120 poslovnih partnerjev, ki kupujejo.ali bodo kupovali izdelke Iskre v Belgiji, na Nizozemskem in Islandiji. Sorema sicer zaposluje le 8 ljudi, vendar je doslej že prodala preko 250.000 števcev, ima pa tudi zelo ambiciozne načrte za prihodnje. V Kibernetiki so gostom predstavili projekta: tonsko frekvenčni sprejemnik TS 5 in sistem za merjenje in registracijo energije na daljavo Iskramatic SEP 2. Nekaj gostov si je ogledalo proizvodnjo števcev, drugi begunski Elan, tretji, ki so ga sestavljali vodilni možje elektrodistribucij, pa so se seznanili z načrti Iskre do leta 2000 in si nato ogledali delovanje sistema za registracijo energije v Elektru Kranj. Gostje so si ogledali tudi Dubrovnik, kjer je na slavnostni večerji glavni direktor Kibernetike gospodu Pastelsu izročil dva "zlata" števca kot znak priznanja za dosedanje sodelovanje in spodbudo za prihodnje. Poslovni partnerji, večina jih je bila prvič v Jugoslaviji, so bili z obiskom zelo zadovoljni. Prepričali so se o visoki stopnji Iskrine tehnologije, perspektivnih usmeritvah in kvaliteti izdelkov. Očarani so bili nad Gorenjsko in Dubrovnikom in gotovo je, da jih bomo srečali tudi mtd našimi turisti. Takšen način sodelovanja pa pomeni tudi medsebojno spoznavanje in zato tudi dobro naložbo v trg. N.Pavlin @@IS®Ky/©3KIIGLAS 4. STRAN Urejen tudi prostor pred pokopališčem - Vrsto let (zadnje čase pa sploh) je bil neurejen prostor pred vhodom na pokopališče v Kranju nenehen kamen spotike. Se do nedavnega je bil menda glavni razlog za čakanje projekt za podaljšanje Ceste talcev do vzhodne obvoznice. Ker pa se je ta rešitev nenehno odmikala, so se v cestno komunalni skupnosti Kranj odločili, da se prostor pred pokopališčem uredi še letos. Po posebnem projektu so se pred nedavnim lotili del delavci KOGP Kranj iz tozda gradnje, ki so kljub zahtevnim delom tako pohiteli, da bo do dneva mrtvih prostor urejen. Pri sedanjem urejanju so projektanti upoštevali tudi traso bodočega plinovoda in zato kasneje ne bo potrebno ponovno večje razkopavanje na tem odseku. Denar za ureditev prostora pred pokopališčem je zagotovila cestno komunalna skupnost, celotna ureditev pa bo veljala okrog 200 milijonov dinarjev. — A. Ž. Zaupnica Redke so krajevne skupnosti na Gorenjskem, ki v tem srednjeročnem obdobju nimajo v svojem programu kakšne akcije, za katero se morajo še posebej dogovoriti, organizirati in pogosto imenovati tudi poseben gradbeni odbor. Številne takšne akcije so že bile, ponekod še trajajo ali. pa se jih nameravajo še lotiti. Pri uresničevanju želja in potreb pa se v krajevnih skupnostih odločajo za različne načine. Se najmanj so v zadnjem času »priljubljeni« v krajevnih skupnostih pri zbi-runju denarja samoprispevki na podlagi referendumskega odločanja. V večini primerov se najraje odločajo za enkratni prispevek (ali v nekaj obrokih), povezan s prostovoljnim delom in prispevki v materialu ter brezplačnim strokovnim delom. Značilno (po eni strani) za vse te akcije "' odločitve pa je, da niso ravno lahke in enostavne. Vendar (po drugi strani) vse tovrstne akcije odražajo izredno resnost, voljo in odgovornost za spoštovanje skupnega dogovora. Vodstva oziroma gradbeni odbori, kjer (/re izključno za nepoklicno delo, si ne »upajo«, kljub neštetim težavam, privoščiti, da naloge ne bi izpeljali, ah pa samo na pol... To bi za lep čas pomenilo nezaupnico posameznikom, odboru ali pa celotnemu vodstvu krajevne skupnosti. Dogaja pa se še nekaj. Redke so krajevne skupnosti, kjer med brskanjem po zapisnikih iz tega ali prejšnjih obdobij ne bi zasledili obljub, ki so jih ljudem na zborih krajanov dajali odgovorni iz delovnih organizacij, občine oziroma njenih služb in organov..., vendar do danes še vedno niso uresničene... »Škoda«, da se pri tovrstnih obljubah ne poslužimo Zaupnice! A. Z. Obrtniki obogatili praznik Primskovo - V letošnje praznovanje krajevnega praznika na Prim-skovem so se vključili tudi obrtniki v krajevni skupnosti. Že drugič so pripravili razstavo svojih izdelkov V tej krajevni skupnosti v kranjski občini, kjer je 5500 prebivalcev, so že lo3 zasebne obratovalnice, v njih pa je poleg lastnikov zaposlenih še 117 delavcev. V primerjavi z drugimi krajevnimi skupnostmi v kranjski občini je tu precej več obrtnikov. Morda velja celo ugotovitev: če so Domžale občina v Sloveniji, ki ima najbolj razvito obrtništvo, potem je v kranjski občini to krajevna skupnost Primskovo. Okrog 6oo ljudi ima z delom v obrtništvu zagotovljeno socialno varnost. Predvsem pa so bili obskovalci presenečeni nad razstavo izdelkov. Obrtniki v krajevni skupnosti Primskovo sploh niso popravljava iztrošenih gospodinjskih strojev in podobno, marveč sposobni strokovnjaki. A. Z. L DOPISNIKI SPOROČAJO Priprave na dedka Mraza Večletna prizadevanja sindikatov in socialistične zveze v radovljiški občini, da bi prenesli praznovanje dedka Mraza v krajevne skupnosti, niso uspela. Potem pa SO luni ob koncu leta na pobudo občinske konference Socialistične zveze Radovljica skupaj s krajevnima skup-nostimu Radovljica in Lesce uspešno pripravili novoletni sprevod in srečanje z dedkom Mrazom. Prireditev je presedla vsa pričakovanja in razveselilu zlasti najmlajše. Zato tudi letos v občinski konferenci socialistične zveze v občini načrtujejo enako prireditev z istimi izvajalci. Sprevod nameravajo letos organizirati v1 Bohinju, na Bledu, v Lescah, Radovljici in v vseh naseljih na desnem bregu Save. Prireditelji naj bi svoje delo opravili sicer brezplačno, vendar pa bo nekaj stroškov, ki jih nameravajo pokriti s prispevki r/. delovnih organizacij, piše Jošt Rolc. Mladi gasilci so letovali Ivan Petrič pa nam je tokrat poslal prispevek o letovanju mladih gasilcev. Piše, da je bilo letos poleti precej pionirjev in pionirk iz gorenjskih gasilskih društev na morju. Občinska gasilska zveza Škofja Loka, ki že pet let pošilja svoje najmlajše člane na letovanje na morje, je tudi letos omogočila 130 nujmlujšim članom letovanje v Fazani. Po lovico stroškov za letovanje je pokrila zvezu, polovico pu starši. Iz kranjske občine pa je prek štirideset najmlajših gasilcev letovalo na Debelem rtiču pri Ankaranu. Na podobnem letovanju pa je bilo tudi 24 pionirjev in pionirk iz jeseniške in 21 iz tržiške gasilske zveze. V nadaljevanju pa Ivan Petrič sporoča, da se v teh dneh tudi v gasilskih društvih pripravljajo na dan mrtvih. Tako se bodo povsod spomnili med vojno padlih gasilcev. Srebrni jubilej pevskega zbora O tem, da člani pevskega zbora Društva upokojencev Kranj redno in zavzeto vadijo in tudi nastopajo, smo tudi v Gorenjskem glasu že pisali. Tokrat pa nas je Ivan Petrič spomnil, da ta zbor letos praznuje 25-letnico obstoja in uspešnega nastopanja. Koncert ob srebrnem jubileju pripravlja zbor 18. novembra, ko bodo nastopili v Kranju. Pričakujejo, da bodo takrat proslavili v polni dvorani. Petek. 28. oktobra ureja ANDREJ ŽALAH Krajevna skupnost Sovodenj Volja in povezanost ob slabih cestah So\ »denj, 27. oktobra - »Tudi letos smo se odločili, da bomo krajevni praznik v spomin na 18. i ktober 1943, ko je bil s Sovodnja izgnan okupator, proslavljali konec novembra; tako kot lani. Glavni razlog za to pa je, da v teh dneh, ko vreme še nekako drži, na raznih koncih hitimo z deli, ki smo si jih zastavili v krajevni skupnosti za letos. Saj veste, pregovor pravi: kuj železo, ko je vroče in ljudi sredi zagnanega dela res ne velja spravljati k mizi...« Tako je pred dnevi, ko smo se pogovarjali o delu in načrtih v krajevni skupnosti Sovodenj, povedal predsednik skupščine krajevne skupnosti Srečko Debeljak. Sicer pa so že nekaj časa krajevna praznovanja v tej krajevni skupnosti na meji škofjeloške občine s Primorsko povezana z uspešnim zaključevanjem večjih akcijLeta 1985 so na primer gasilci na ta način proslavljali izgradnjo gasilskega doma, vsi skupaj pa uresničitev velike želje po telefonu. Sledila je dvorana v zadružnem domu. Najprej so se z zadrugo morali dogovoriti glede lastništva, in ko je bilo to rešeno, so se sami lotili obnove. Lani, ob dnevu republike, je bila svečana otvoritev in zdaj si želijo le še, da bi jo čimprej nanovo opremili. »Kulturno društvo Boštjan Jezeršek, kjer si še posebej prizadeva predsednica Zinka Slabe, se je v obnovljeni dvorani že predstavilo z K dvema igrama. Mor- Hr flntefe da bo kdo rekel, du I VM R| bi bilo v naših dru-jŠm H štvih ali organizaci-JgBBmmSBmb Jun včasih lahko še bolj živahno. Vendar pa smo ob takšni »razmetanosti« domačij in naselij, ob slabih cestah, kar zadovoljni. Imamo na primer turistično društvo, ki je poskrbelo za razgledne table, gasilci pa so zgradili balinišče. Za marsikaj bi lahko ugotovili, da bi bilo prav in bolje, če bi bilo drugače, vendar se vsi skupaj (okrog 700 nas je v krajevni skupnosti v osmih naseljih) zavedamo, da nas je pravzaprav zelo malo, obratno pa je dela zelo veliko in to predvsem zaradi slabih cest.« Vendar pa je predsednik skupščine krajevne skupnosti Srečko Debeljak prepričan, da bi se morda še najhitreje in največ lahko spremenilo v turizmu. Če bi na primer ABC Loka končno že vendarle enkrat uresničila že ničkolikokrat dano obljubo in zraven trgovine uredila (povečala) sedanji bife v gostinski prostor, bi marsikdo, tudi s Primorske, rad prišel semkaj. Tako pa je skromni bife še vedno zaprt celo ob nedeljah. Morda bodo v ABC Loka enkrat vendarle uresničili obljubo; ali pa vsaj nehali obljubljati... Predsednik sveta krajevne skupnosti Edvard Kavčič pa je bil med obiskom na eni od cest. Po telefonu je povedal, da jih prav slabe ceste v krajevni skupnosti iz dneva v dan obvezujejo in povezujejo hkrati. »Letos že celo leto delamo na raznih odsekih. Imamo namreč 45 kilometrov krajevnih cest in ljudem danes, kljub težkim časom, ni žal ne dela, ne prispevkov. Za 1600 metrov dolg odsek ceste Sovodenj-Laniše je bilo opravljenih najmanj 2500 ur. Prihodnje leto, če bo denar, bo asfaltirana. Za asfalt na cesti Sovodenj-Tajnikova grapa (Ermanovc) so ljudje prispevali kar 27 milijonov dinarjev in avgustovsko neurje nam je naredilo prav na tej cesti veliko škode. Moram pa se zahvaliti za pomoč občinski samoupravni komunalni skupnosti, Puhu Ljubljana in še posebej Branetu Žiberni iz Cestnega podjetja Kranj...« Delali pa so tudi na cesti Sovo-denj-Stara Oselica in Laniše-Rupa. Za prvo so krajani prispevali 2 milijona, za drugo pa 4 milijone dinarjev. In če bo le vreme zdržalo, nameravajo še letos zakopati tudi na cesti proti Novi Oselici. Srečko Debeljak Gasilci s Sovodnja, ki so 1985. leta zgradili dom, so lani ob domu uredili tudi baliniš- V Novi Oselici gradijo mrliške vežice. gA njo vodi župnik Jakob Kralj, ki je hkrati' di predsednik gradbenega odbora... Sredi dela pa SJ med obiskom zrtfp Jakoba Kralja, ^ nika in hkrati V*. sednika gradben« odbora in domač' Vinka Ušeničn1* ter Janka Kalana. Novi Oselici naflj* skupaj s sosed* krajevno skupno^ Podlaniše gra* Jakob Kralj mrliške vežj »Kar precej je trajalo, da smo dobili vso potrebno do*1 mentacijo. Avgusta letos pa smo začc» gradnjo. Zdaj hitimo, da bi čimprej bili r streho. Potem bo laže. Kako pa bo z dei>* jem, bomo še videli. Do zdaj so ljudje, Wj vezani v naši krajevni skuopnosti na to F kopališče, prispevali po 70 tisočakov, v* sednji krajevni skupnosti pa so dali del* narja in krajevnega samoprispevka. Cj že prihodnje leto, upam, da bodo sredi I* 1990 vežice zgrajene,« je sredi zidave rsfi gal Jakob Kralj. Zares zagnani in delovno razpoložen'' v teh dneh, ko bi pravzaprav lahko w praznovali, v krajevni skupnosti Sovo<$ Bo pa potem, konec novembra, kot praW praznovanje toliko lepše. A. ŽaK teži *al< sel, hov *na Od Pri; vio, Pa tak žlji ner ost. lih like se. Pre l] Por »e vaj sti ski ti. Zasebne trgovine prihajajo počasi, a zagotovo »Kašča« še ni polna Kranj, oktobra — V neposredni bližini nekdanje gostilne Pri Jaku na Primskovem v Kranju so 1. septembra letos odprli zasebno zelenjavno trgovino, ki pa bi rada nudila še kaj drugega. Aleksander Ferkulj je sicer Ljubljančan, a je po stari mami podedoval hišo na Primskovem, in ker je po poklicu prodajalec, se je odločil, da bo hišo koristno uporabil: odprl bo prodajalno, za začetek naj bi bila to zelenjavna trgovina, kasneje pa bi prodajal še kaj drugega. Vsaj kruh in mleko, kekse, testenice in podobno, da bi imeli stanovalci tega okoliša in delavci, ki tu stopajo na avtobuse proti Preddvoru, Jezerskemu in Brnikom, najnuj- nejše vsakodnevne prehrambene proizvode v neposredni bližini. Trenutno je Aleksandrova »Kašča« dobro založena s solatami, radičem, krompirjem, čebulo, zimskimi jabolki, repo, hrenom, orehi, v peharjih je po policah lepo razporejenih več vrst fižola, sočne zrele banane vise od vrhnjih polic. Iz Ljubljane vozi robo. Konzerve, sokovi, vkuha-na zelenjava in podobno so na redko razpostavljeni po zanimivo oblikovanih policah, ki omogočajo še večjo preglednost ponujenega, kajti prostor čaka, da ga Aleksander napolni z dodatno ponudbo živil. Rad bi prodajal kruh, tudi mleko in mlečne izdelke. Pravkar čaka na dovoljenje za takšno prodajo. Upa, da ga bo dobil. Vsaj drugod ga zasebni prodajalci dobe. V Vodicah pozna tako prodajalno, kjer prodajajo vse, od zelenjave do vezalk. In ljudje so zadovoljni. Tudi on bi rad z vsem mogočim postregel kupce, prostora je dovolj, kljub temu da je lokal majhen. Sicer pa, ljudje imamo radi majhne prodajalne, kjer na nekaj kvadratnih metrih dobiš veliko. Poseben mik imajo. Pa ne le pri nas, povsod v svetu je tako. D. Dolenc Bila je stoletna voda - Neurje, ki se je razbesnelo sredi avgusta, je "jj sikje na Gorenjskem povzročilo precej škode. V krajevni skupnosti I hinjska Bela v radovljiški občini je narasla voda, ki je prihrumela s ^ kljuke, povzročila največje razdejanje na Obrnah pri Janku Srni. S*1 zaradi hitrega ukrepanja gasilcev in odgovornih v krajevni skupnost'!] krat ni prišlo še do večje škode tako na domačiji kot tudi na železi^ progi pred predorom. Narasli hudournik, za katerega pravijo da je šlo tokrat kar za stoletno vodo, je pretrgal gozdno cesto in razrije dovnjak Janka Srne. Hitro pa so po tem ukrepali tudi v Območni v«^ skupnosti Gorenjske. Glavna dela na tem območju bodo končana S* tos, Janko Srna pa bo spet imel urejen sadovnjak. - A. Ž. Najtežji pridelki Cerklje - Turistično društvo Cerklje organizira pod pO' kroviteljstvom penziona Jagodic iz Vopovelj in »Gorenjca«-!2' delovanje kmetijske mehanizacije Stare Ludvik iz Spodnjeg* Brnika v petek,4. novembra, ob 19. uri v kinodvorani zadruŽ' nega doma v Cerkljah izbor najtežjih kmetijskih pridelko^ (krompir, repa, pesa, zelje in korenje). Na prireditvi bo sode loval narodno zabavni ansambel Zvon, pionirska folklorna skupina, citraši in drugi. Vse, ki bi radi, ali pa zaradi velikih pridelkov lahko sode' lovali na tej prireditvi, vabimo, da svoje pridelke prinesejo v Cerklje že stehtane. Pridelovalce najtežjih pridelkov čakajo lepe praktične nagrade. Več o prireditvi, ki bo prihodnji tek, bomo v Gorenjskem glasu še pisali. Obnavljanje kulturnega doma Poljane - V krajevni skupnosti Poljane v škofjeloški občini so letos obnavljali kulturni dom. Ker morajo pisarno krajevne skupnosti preseliti zaradi bodoče telefonske centrale v prvo nadstropje, so v domu morali zamenjati vso dotrajano vodovodno instalacijo. O tem, da bo Podjetje za PTT promet imelo v domu prostor za telefonsko centralo, je bilo namreč dogovorjeno že ob prvi telefonski akciji v Poljanah. Minuli mesec pa so v domu končali še nekatera druga manjša dela. Ker pa je celotna obnova veljala kar 13,5 milijona dinarjev, se je odbor za upravljanje kulturnega doma odločil, da bo konec novembra pripravil veselico, da bi na ta način z izkupičkom pokril vsaj del stroškov pri letošnji obnovi doma. A. Z. / PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM 7 Čigava je cesta in kaj bo z njo? Usad pod vasjo Rovte - Naš bralec nas je »povabil«, naj si og^. damo usad na cesti Češnjica-Rovte v krajevni skupnosti P° nart v radovljiški občini. Pod vasjo Rovte je bila na cesti že n kaj let razpoka, letos pa se je cesta na tem delu začela pogrez ti. Domačini iz Rovt jo morajo, da sploh vsak dan lahko 9re u, na delo ali po opravkih v Kropo ali Podnart, tako rekoč nene . no nasipati. Čez noč namreč zemljišče zdrsne tudi do 20 cen^0 metrov. Bojijo pa se, da lepega dne takšno popravljanje nc več mogoče, ali pa da bo zapadel sneg. Takrat pa bodo v tren^^ ku tako rekoč odrezani. Edina povezava s Kropo in Podnart0^ bi bila potem skozi Njivico in Besnico v Kranj in od tod nap v Podnart in Kropo.. * Pe §ralski karieri, je pač prilož-1^*1 pred katero ne kaže be-W\- V Čufarjevem gledališču Ze dolgo časa v navadi, da .igralski jubilej na določen l*tein obeleži. Vsak je vesel olige za spomin, ko ima en-v at za seboj sto predstav; ko j s. lfna za seboj že petsto predal lt^Y: ga navadno počaka tudi akšna pomembnejša vloga. To si konec koncev tudi zasluži, saj se ve, da za nekoga, ki vztraja toliko in toliko let na amaterskem odru, ni lepše muzike od škripanja odrskih desk pod nogami," meni Rado Mužan. No, na te deske je stopil že zelo zgodaj, še kot osnovnošolec. V Ribnem namreč imajo že dolga leta zelo delavno dramsko skupino pri DPD Rudi Jedretič, pa tudi na tamkajšnji osnovni šoli otroci že na nižji stopnji že kar po tradiciji spoznavajo čar nastopanja na odru. Mužan si še zdaj vzame čas in pomaga pri nastajanju kakšne igrice - tako bo tudi letos, ko bo za novo leto, kot je že običajno, nastala igrica z najmlajšimi navdušenci. Pa to še ni vse, tudi na osnovni šoli v Žirovnici sodeluje v njihovem dramskem krožku in verjetno bo nastala igrica ob novem letu tako kot tudi na Jesenicah - le da bo tu lutkovna predstava. Skratka - z gledališčem ima opravka, kamor se že obrne. In ko si enkrat zraven z vsem srcem, kot se reče, enostavno ni mogoče odnehati, pa čeprav zmanjkuje ob tem časa tudi za druge reči. "Ne, za obžalovanje pa ni 4, Stebriščna dvorana Mestne hiše RAZSTAVA STARIH KOVANCEV Kranj - V Stebriščni dvorani so sinoči odprli že tradicionalno razstavo starih kovancev, ki so jo pripravili v Gorenjskem muzeju ob sodelovanju Albina Pogačnika in Antona Bobnarja iz Numizmatičnega društva Gorenjske ter Ljubljansko banko - TBG. "Turški ski denar Mustafe III. (1757 - 1774).- Foto: Drago Holyn- ^ V osmih vitrinah sta na tokratni že tradicionalni numizmatični prireditvi na ogled dve razstavi: Kovani denar (16. do • stoletja) in Olimpijski kovanci moderne dobe. Prva razsta-r Predstavlja izvleček tipologije novcev, kakršne so kovali ši-0J^ P° Evropi od 16. do 19. stoletja. Omejen okvir razstave ne niogoča predstavitve sistematične podobe vsega, kar se je v ^ r°Pi kovalo v zadnjih štiristo letih. Vsaj približen pregled v-^^stva posameznih evropskih držav pa razstavljeno gradi- kljub temu daje. van ^a2|stava olimpijskih kovancev je pregled spominskih ko-be tfV .Vdanih na dosedanjih olimpijskih igrah moderne do-j,.' Prvi spominski kovanec letnih olimpijskih iger je izdala Odtk& leta 1951 v P°castitev olimpiade v Helsinkih leta 1952. t»tin £rat naprej vse gostiteljice olimpijskih iger izdajajo spojke olimpijske kovance. prostora. Res bi morda kdaj družina raje videla, da bi ostal doma, ne pa da se vidimo le pri kosilu, potem pa grem na vaje ali v kakšen krožek. Toda zdaj smo se že vsi skupaj navadili, doma vedo, da mi to veliko pomeni. Morda bi se takrat kaj obrnilo drugače, če ne bi pred leti v Radovljici pripravljali Cankarjev večer, pa je Miran Kenda, ki je takrat še delal v Radovljici, zaprosil za dva igralca v Ribnem pri našem društvu. Potem pa so potrebovali še igralca za Matička se ženi. Nato smo v Ribnem tudi s Kendovo pomočjo postavili na oder nekaj pomembnejših predstav od Moliera do Kreflov in še nekaj drugih, potem pa sem se že priključil jeseniški igralski družini. Zdaj je tega že deset let." V teh desetih letih je igral tako v jeseniškem gledališču kot tudi v Radovljici, pa pri zamejskih Slovencih - na primer v Miklovi Zali in še kje. Vsega skupaj 28 vlog. Mužan ne skriva, da raje igra v komedijah kot v dramah. Toda ima to smolo, ali pa tudi srečo, da vedno igra starejše moške, kot je sam. Toda to nadomesti z igranjem medvedkov in vseh drugih pravljičnih bitij v otroških predstavah, ki se jih ved- no loteva s posebnim veseljem, celo razposajenostjo, ki se ji mora pač v svojih resnejših vlogah ogibati. V teh otroških predstavah uživa prav tako kot otroci v parterju. Morda ima rad otroške predstave prav zato, ker se tu najbolj občuti, ali je igralec otrokom všeč ali ne, ali verjamejo igri ali ne, iskrenejšega občinstva, kot so prav otroci, verjetno ni. Pri odraslih je težje, občutja vedno zakrivajo z vljudnostjo. In kdaj bo njegovih tisoč nastopov? Na to za zdaj še ne misli. Vesel je, da je največji'' del treme s premiero mimo, zdaj so imeli že kar nekaj ponovitev, vloga je postala "njegova", ne obremenjuje ga več. Verjetno bodo z Valčkom toreadorjev gostovali po Sloveniji, nato pa se bo počasi treba pripraviti na drugi del sezone. V predstavi, ki jo zdaj pripravlja v Čufarjevem gledališču Peter Militarov, Mužan' ne sodeluje, v tretji premieri pa se bo morda že kaj našlo tudi zanj. Če pa ne, pa bo verjetno z igralsko družino, ki zdaj pri Čufarjevem gledališču šteje kakih trideset igralcev, že spomladi sodeloval na pripravljanju prve jesenske premiere v novi sezoni. Lea Mencinger Naše razmišljanje NAGRADE STANETA SEVERJA - DA ALI NE Ni več tako daleč 17. december, ko naj bi bile na Loškem odru v Škofji Loki že osemnajstič podeljene nagrade sklada Staneta Severja za najboljše stvaritve slovenskih poklicnih in ljubiteljskih gledaliških igralcev ter študentov AGRTF. Že lani se je odbor sklada odločil, da zaradi znanih finančnih zagat število nagrad skrči s šest (2 za poklic - ne, 2 za ljubiteljske, 2 za akademijske igralce) na štiri (2 poklicni, 1 ljubiteljska in 1 študentska). Znižanje števila nagrad naj bi obenem preprečilo tudi njihovo razvrednotenje. Toda letos se nam obeta razvrednotenje posebne vrste - »ne-podelitve« ali preprosteje rečeno - obstaja možnost, da Sever-jevih nagrad po sedemnajstih letih enostavno ne bo. Skladu je namreč do današnjega dne uspelo zbrati le pičlo polovico sredstev potrebnih za nagrade (ki nikoli niso bile posebno visoke) in za izvedbo podelitve. Odziv gospodarstva (škofjeloškega, gorenjskega in slovenskega) je bil razen nekaj izjem v skladu s pričakovanji sila skromen. Kulturni skupnosti - tako občinska kot republiška - za dodatno sofinanciranje nimata denarja. Namen sklada je tudi oživljati in obnavljati spomin na Staneta Severja, velikega slovenskega gledališkega in filmskega igralca, vzornika in pedagoga. Kot kaže z oživljanjem takšnim ali drugačnim ne bo nič. Je samo še krotoviČenje in mrt-vičenje vsega tistega, kar je bilo še kolikor toliko dostojno in primerno. Trenutno je nad Severjevimi nagradami zelo velik vprašaj. Pa je to sploh še komu mar? M.Č. 13. kongres arheoloških društev ODKRIVANJE ~ PRETEKLOSTI Te dni poteka na Bledu srečanje predstavnikov arheoloških društev iz vseh republik in pokrajine Vojvodine. Organizatorji, slovensko arheološko društvo skupaj z Zvezo arheoloških društev Jugoslavije (ZADJ), bodo oziroma so udeležencem kongresa dali največji poudarek na dve vnaprej dogovorjeni temi -Prehodna obdobja in kontinuiteta v arheologiji ter Rezultati arheoloških raziskovanj 1984-88. V mnogih predavanjih, ki so se že zvrstila na kongresnih dnevih, so udeleženci razmišljali, do kolikšne mere so'še razpoznavni obrisi tistih daljnih obdobij, ki jih imenujemo prehodna, prelomna, ko so se menjala ljudstva in prepletale kulture, ko so odmirale države, ko je iz starega nastajalo novo. Udeleženci svojo pozornost posvečajo tudi odnosu med zastarelim in prodirajočim, ugotavljajo trdo-živost "staroselskega", se soočajo z raziskovalnimi dosežki v obdobju med kongresoma arheologov (Novi Sad 1984 - Bled 1988), veliko časa pa je posvečenega tudi tistemu področju, ki ga ljudje najbolj poznajo - arheološkim izkopavanjem. Kongres na Bledu poteka v treh sekcijah (prazgodovinski, antični in srednjeveški), dvakrat pa se bodo udeleženci sešli tudi na plenarnem zasedanju. V delovnem programu je predviden tudi obisk Posavskega muzeja v Brežicah in Pokrajinskega muzeja v Celju, na razpolago pa bo tudi ogled arheološkega parka v Šempetru v Savinjski dolini, arheološkega najdišča v Mostu na Soči, Vršiča, Trente... V.B. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše predstavlja svoja dela iz stekla, porcelana in emajla akad. kiparka Alenka Viceljo. V Mestni hiši je odprta razstava Kovani denar evropskih držav od 16. do 19. stoletja. V Mali galeriji Mestne hiše je na ogled razstava fotografij fotofilmskih skupin Gorenjske. V Prešernovem gledališču je danes, v petek, ob 19.30 predstava F. Hadžiča Strup ljubezni - za red petek I. Jutri, v soboto, bodo predstavo ponovili za red sobota 1. V Carniumu, Mladinskem kulturnem centru, Delavski dom, vhod 6, bo jutri, soboto, ob 18. uri na sporedu amer. komedija Fan-tovščina, ob 20. uri pa angl. znanst. fant. film Zardoz(v glavni vlogi Sean Connerv). RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je odprta razstava akad. slikarke Brigite Požegar - Mulej. ŠKOFJA LOKA - Danes, v petek, ob 18. uri bodo v galeriji Loškega gradu odprli razstavo kiparskih del akad. kiparja Ignaca Ribiča. V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava Slovenske grafike. V galeriji Plavi bar hotela Transtourist bodo danes, v petek, ob 21.uri odprli razstavo grafik Staneta Žerka iz Škofje Loke. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9.do 17.ure. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled pregledna razstava del likovnih skupin Gorenjske. DUPLICA - V Stolovem Interieru je odprta razstava fotografij Igorja Pustovrha. JESENICE - Danes, v petek, ob 18.uri bodo v razstavnem salonu Dolik odprli Mladinsko foto razstavo 1988 ob 50 - letnici strokovnega šolstva na Jesenicah. Kranj - Ob obletnici smrti kiparja samorastnika ■ iS HffiNHglSr Slavka Ferkolja iz Tupalič so v teh dneh v starem delu mesta izložbe Elite Kranj uredili z vrsto kiparskih stvaritev pokojnega Ferkolja. Njegovi kipi, v katerih se odraža tankoćutnost umetnika, ustvarjajo tudi primerno razpoloženje ob bližnjem dnevu mrtvih. — Foto: Gorazd Šinik SREČANJE S SLOVENSKO KNJIGO Radovljica - V knjigarni Državne založbe Slovenije na Cankarjevi bodo danes, v petek, ob 19.30 pripravili drugo letošnje srečanje s slovensko knjigo. Predstavili bodo najnovejše delo slovenske pisateljice Polone Skrinj ar Plaz, ki je pred kratkim izšla pri založbi ČZP Kmečki glas. Odlomke iz pisateljičine knjige bosta brali gostji Linhartovega odra Jelka Štular in Tina Primožič, čelo pa bo igral Dino Gojo. SREČANJE FOTO IN FILMSKIH SKUPIN GORENJSKE Kranj - Sinoči so v Mestni hiši odprli razstavo fotografij s projekcijo diapozitivov, s katerimi se v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Gorenjske in ZKO Kranj predstavlja štirinajst fotofilmskih društev iz vseh petih gorenjskih občin ter Domžal in Kamnika. Danes, v petek, dopoldne ob 10. uri pa bodo v Carniumu zavrteli 13 filmov, ki so jih za pregled filmskih dosežkov prispevali gorenjski filmski klubi. V dvoranici Carniuma v Delavskem domu se bo čez platno prevrtelo 13 filmov, kolikor jih je nastalo v zadnjem letu. Projekcijo si bo ogledal tudi Naško Križnar, ki bo tudi izbral najboljše filme za projekcijo ob 18. uri. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi en video projekt. MLADINSKA FOTO RAZSTAVA Jesenice — Danes v razstavnem salonu DOLIK odpirajo občinsko mladinsko foto razstavo, ki jo v počastitev 50-letnice delovanja srednje šole (CSUI) na Jesenicah pripravljajo Foto klub »Andrej Prešern« Jesenice, Klub mladih tehnikov CSUI Jesenice in OK ZSMS Jesenice. Na razpis je prispelo 237 fotografij mladih avtorjev jeseniške občine. V skupini A od 14. do 19. leta je 167 del poslalo 31 avtorjev, v sk upini B od 20. do 27. leta pa 70 del 10 avtorjev. V ponedeljek, 17. oktobra, je tri-članska žirija v sestavi ing. Vitomir Pretnar, fotoamater I. klase, prof. Marija Perat in Franci Črv, fotoamater I. klase pregledala in ocenila prispela dela ter jih odbrala za razstavo in podelila priznanja za posamezne fotografije in kolekcije treh fotografij. Za razstavo je bilo odbranih 96 del in sicer 66 del v skupini A in 30 del v skupini B. V skupini A je prvo nagrado za kolekcijo prejela Mojca Kono-belj za fotografije »Tovarna jim daje kruh 1, 2, 3«, drugo nagrado je dobil Peter Muhar za fotografije »Linije«, »Nadzornika« in »Odsevi«, tretjo nagrado pa si je prislužil Andrej Muhar za fotografije »Značkar«, »Mili pogled« in »Tanja«. Prvo nagrado za posamezno fotografijo v skupini A je dobil Janez Korpič za fotografijo »Sestre«, drugo nagrado sta dobila Polona Malenšek za fotografijo »Hello« in Gaber Žgavc za fotografijo »Spust«, tretjo nagrado pa so dobili Janez Vidmar za sliko »Pominek«, Tanja Justin za sliko »Intervju« ter Anita Abram za sliko »Zima v dolini 1«. V skupini B pa je za kolekcijo prvo nagrado dobil Branko Ču-šin za dela »Lidija«, »Naprej« in »Rigata« drugo mesto pripada Klemenu Čebulju za fotografije »Brez iidMuva 1, 2, 3«, na tretje mesto se je uvrstil Andrej Polovšnik s fotografijami »Fantazija«, »Naše rovte« in »Sprehod«, na četrto mesto pa se je uvrstil Matjaž Smolej s fotografijami »Kavelj 22«, »V težišču« in »Brez pritiska«. Prvo nagrado v skupini B za posamezno fotografijo je dobil Ivko Gregori za sliko »Dare«, drugo nagrado je prejel Aleš Puškovec za sliko »Dijak Jani«, tretja nagrada pa pripada Janiju Novaku za sliko »Dvojčka«. Žirija meni, da bi bila takšna razstava na Jesenicah potrebna vsaj vsake tri leta, saj so bili mladi fotografi zelo prizadevni in so na razstavo poslali izredno veliko del. Vidi se, da nekateri nadaljujejo fotografsko pot iz osnovne šole, kar je dokaz velikega truda mentorjev. Lojze Kerštan / ureja LEA MENCINGER (MfflmmzsioiLASe. stran Petek. 28. oktobra kovinotehna blagovnica FUŽINAR Jesenice Z ROKO V ROKI PROIZVAJALEC - TRGOVINA - KUPEC 1 1 K bela tehnika: - pralni stroji - zamrzovalne skrinje in omare -kotli za centralno ogrevanje: - TVT Boris Kidrič 25% popust za plačilo z gotovino 6 obrokov brez obresti NEMOGOČE JE MOGOČE Kranj, 27. oktobra — Vidnost je varnost — Delovna organizacija Sava je s tem sloganom v sredo pred trgovino Sava v Kranju predstavila kolesarske plašče Blisk. Plašč na kolesu je viden v megli, temi in dežju in pod žarometi kot svetleči svetlobni obročki, to je novost na domačem trgu in je že v prodaji v trgovini Sava in Slovenijaavtu. Plašče so predstavili tekmovalci kolesarskih klubov Sava in Rog. Zelo primerni so za otroke in odrasle, ki se v šolo ali na delovna mesta vozijo s kolesi in tudi za vse ostale kolesarje. Plašče bodo predstavili tudi v Mariboru, Kopru, Portorožu, Ljubljani in še enkrat v Kranju, s promocijo tekmovalcev KK Save in KK Roga. (DH) — Foto: F. Perdan V sredo, 2.11. 88, bo ob 18. uri pred trgovino v Kranju predstavitev BLISK plaščev. Predstavitev bo izvajal kolesarski klub SAVA Kranj in ROG Ljubljana. Ob tej priložnosti bo tudi intervju s tekmovalci. VIDNOST JE VARNOST SE PRIPOROČA ms V P R E D O S L J A H JOŽE POLHAR TOK OS I K / I ( TRŽIŠKA TOVARNA KOS IN SRPOV TOKOS TRŽIČ, p.o. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. vodenje ODDELKA brusilnice Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — končana strokovna izobrazba strojne smeri ali delovodska šola, — nad 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, — sposobnost vodenja in organiziranja dela v oddelku. Poizkusno delo je 3 mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: TOKOS TRŽIČ, Cankarjeva 9, 64290 TRŽIČ. INFORMACIJE VARČEVALCEM ji—i i—{ KRANJ | 21-150 J 1 TRŽIČ 1 j_51-150 j I JESENICE | I 74-150 | 1 RADOVLJICA 1 | 81-150 | 1 ŠKOFJA LOKA 1 | 620-150 | ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj Gorenje in banka — formula prihranka *7 □ lranslurisl škofja loka NAJVEČ MINERALNIH SNOV'j IN VITAMINOV ZA ŽIVLJENJE JE V KOSTANJU v soboto, 29. oktobra, vas vabimo v hotel TRANSTURIST na VEČER KOSTANJEVIH JEDI. Za razvedrilo bo poskrbel ansambel SIBILA Rezervacije po telefonu (064) 621-261 Pridite, ne bo vam žal! France Trefalt dne 31. julija 1957. KAKO SO UKINJALI PREŠERNOVO GLEDALIŠČE , V času, ko Prešernovo gledališče postaja po treh desetletjih spet poklicno, bo zanimivo prebrati kroniko nekdanjega člana tega gledališča Franceta Trefalta o ukinjanju teatra v Kranju.. erotika BORDEL - HIŠA *HAJAJOČEGA SONCA ob 20. fjl • °trokom ne dovolimo ogleda fjl^a', 29. oktobra: amer. krim Ga komedija NEKAJ DIVJE-i(*.(ČUDOVITO DEKLE) ob 16. filhl urL oremiera amer. akcij. iščemo živega ali filrl EGa 00 20 uri- amer erot Hi*/ trda erotika BORDEL -Ob y> VZHAJAJOČEGA SONCA Ooi 2 Ur'. otrokom ne dovolimo a^eda filma!, 30. oktobra: WSSL risanka VELIKI MIŠEK DE-PrAV!V ob 10- VSTOP »r^STl. amer. akcij, film IŠČE ob amer. ton* '• 8rr>or. akcij, film IS 15 flVEGA ALI MRTVEGA ta' ■ in 19. uri, premiera an._. ob 3?d- TRAPASTI BOLNIČARJI Cii I-,uri- 31- oktobra: amer. ak-OLjm IŠČEMO ŽIVEGA ALI f RJVEGA ob 16., 18. in 20 Ob 1r , htm.' '8. in 20. uri, 2. novem &0i M.Aer- komedija TRAPASTI Urj yICARJI ob 16., 18. in 20. j« '-^"ovembra: amer. komedi-iBac AF>AST' BOLNIČARJI ob «Cr"> Uri ... uri, vjovembra: amer. akcij, film 0 ŽIVEGA ALI MRTVEGA KRANJ STORŽIČ 28. oktobra: amer. erot. thriller STRIPTEASE SMRTI ob 16., 18. in 20. uri, 29. oktobra: amer. hongkon. akcij, film ZAOBLJUBA ob 16. in 18. uri, nem. erot. komedija PREKO SEDEM POSTELJ ob 20. uri, film ni primeren za otroke!, 30. oktobra: hongkon. akcij, film GROMOVITI TIGER ob 14. in 18. uri, amer. thriller film VOJNE IGRE ob 16. uri, amer. trda erotika BORDEL - HIŠA VZHAJAJOČEGA SONCA ob 20. uri, trda erotika!, 31. oktobra: Ni kino predstav!, 1. novembra: amer. fant. akcij, film ZAPUŠČENI KANJON ob 16. in 18. uri, ital. vojna drama KOŽA ob 20. uri, 2. novembra: amer. thriller film VOJNE IGRE ob 16., 18. in 20. uri, 3. novembra: hongkon. akcij, film GROMOVITI TIGER ob 16., 18. in 20 ""JESENICE ŽELEZAR 28. oktobra: premiera amer. risanke VELIKI MIŠEK DETEKTIV ob 16. uri, amer. akcij, komedija POLICAJ IZ BEVERLLY HILLSA II ob 18. in 20. uri, 29. oktobra: amer. risanka VELIKI MIŠEK DETEKTIV ob 16. uri, VSTOP PROSTI, amer. akcij, film POLICAJ IZ BEVERLLY HILLSA II ob 18. uri, premiera amer. krim. drame JUTRO NASLEDNJEGA DNE ob 20. uri, 30. oktobra: amer. akcij, komedija POLICAJ IZ BEVERLLY HILLSA II ob 16., 18. in 20. uri, 31. oktobra: amer. krim. drama JUTRO NASLEDNJEGA DNE ob 16., 18. in 20. uri, 1. novembra: amer. krim. film JUTRO NASLEDNJEGA DNE ob 16., 18. in 20. uri, 2. novembra: amer. hongkon. akcij, film ZAO BLJUBA ob 16. in 18. uri, FILMSKO GLEDALIŠČE: gruzij. polit, satira KESANJE ob 20. uri, 3. novembra: amer. hongkon. akcij, film ZAOBLJUBA ob 16., 18. in 20 uri KAMNIK DOM 28. oktobra: amer. komed. ŠO-LA ZA STEVARDESE ob 18. in 20. uri, 29 oktobra: jugosl komedija IMEJMO SE RADI ob 17. uri, amer. akcij, film NAVAHO GROM ob 19. uri, premiera amer. komed. TRAPASTI BOLNIČARJI ob 21. uri, 30. oktobra: amer. krim. komedija NEKAJ DIVJEGA (ČUDOVITO DEKLE) ob 17. in 19. uri, premiera amer. hongkon. akcij, filma ZAOBLJUBA ob 21. uri, 31. oktobra: FILMSKO GLEDALIŠČE: gruzijska polit, satira KESANJE ob 17.30 in 20. uri, 1. novembra: amer. hongkon. akcij, film ZAOBLJUBA ob 18. in 20. uri,, 2. novembra: Ni kinopredstavl, 3. novembra: amer. thriller film VOJNE IGRE ob 18. in 20. uri TRŽIČ IZ POPRAVNEGA DOMA ob 21 uri, 30. oktobra: amer. risanka VELIKI MIŠEK DETEKTIV ob 15. uri, VSTOP PROST!, amer. komed. ŠOLA ZA STEVARDESE ob 17. in 19. uri, premiera amer. akcij, filma IŠČEMO ŽIVEGA ALI MRTVEGA ob 21. uri, 31. oktobra: amer. akcij, komedija POLICAJ IZ BEVERLLY HILLSA II ob 17. in 19. uri, 1. novembra: amer. akcij, komedija POLICAJ IZ BE-VERLLY HILLSA II ob 17. uri, FILMSKO GLEDALIŠČE: gruzij. polit, drama KESANJE ob 19. uri, 2. novembra: Ni kinopredstavl, 3. novembra: amer. akcij, film. - komedija POLICAJ IZ BE-VERLLY HILLSA II ob 17. in 19. _MEDVODE_ 28. oktobra: FILMSKO GLEDA LIŠČE: jugosl. film GLEMBAJE-VI ob 20. uri, 29. oktobra: amer. thriller film VOJNE IGRE ob 19. uri, 30. oktobra: amer. akcij, film REMO - NEOBOROŽEN IN NEVAREN ob 18. uri KOMENDA LAZE 28. oktobra: amer komedija TRAPASTI BOLNIČARJI ob 20. DUPLICA_ 29. oktobra: amer. fant. akcij, film ZAPUŠČENI KANJON ob 20. uri, 30. oktobra: amer. krim. film ANGELI IZ POPRAVNEGA DOMA ob 18. in 20. uri, 2. novembra: amer. trda erotika BORDEL - HIŠA VZHAJAJOČEGA SONCA ob 20. uri, 3. novembra: amer. akcij, film IŠČEMO ŽIVEGA ALI MRTVEGA ob 20 uri CERKLJE 28. oktobra: hongkon. akcij, film BOJEVNIKI SHAOLINA ob 17. in 19. uri, 29. oktobra: amer. komedija — premiera ŠOLA ZA STEVARDESE ob 17. in 19. uri, premiera amer. krim. filma ANGELI 28. oktobra: amer. akcij, film IŠ ČEMO ŽIVEGA ALI MRTVEGA ob 19. uri, 29. oktobra: avstral. erot. film VROČE NOČI NA POČASNEM VLAKU ob 19. uri, film ni primeren za otroke! KRANJSKA GORA 28. oktobra: amer. krim. film ANGELI IZ POPRAVNEGA DOMA ob 17. in 20. uri ČEŠNJICA 28. oktobra: amer. pust. film GUNISI ob 20. uri 29. oktobra: amer. pust. film GUNISI ob 18. uri, amer. akcij, film REMO - NEOBOROŽEN IN NEVAREN ob 20. uri _DOVJE_ 30. oktobra: amer. krim. drama JUTRO NASLEDNJEGA DNE ob 19. uri, 1. novembra: amer. risanka VELIKI MIŠEK DETEKTIV ob 17. uri, amer krim. film ANGELI IZ POPRAVNEGA DOMA ob 19 '"RADOVLJICA 28. oktobra: italij. film MONTE KARLO RAJ ZA BOGATE ob 20. uri, 29. oktobra: italij. zabavni film PAR NEPAR ob 18. uri, italij. pustol. film VRNITEV NEVAHO GROMA ob 20. uri, 30. oktobra: italij. pustol. film VRNITEV NEVAHO GROMA ob 18. uri, franc. film BELMONDO VELIČASTNI ob 20. uri, 31. oktobra: italij. film MONTF KARLO RAJ ZA BOGA TE ob 20. uri, hongkon film ZMAJEVA IGRA II. del ob 18. uri, 1. novembra: franc. film BELMONDO VELIČASTNI ob 18. uri, ital. pustol. film VRNITEV NEVAHO GROMA ob 20. uri, 2. novembra: ital. film MONTE KARLO RAJ ZA BOGATE ob 20. uri, 3. novembra: am. film PEKLENSKA STEZA BMX ob ?0 uri BLED 28. oktobra: jugosl. otroški film BIL JE ENKRAT EN SNEŽENI MOŽ ob 18. uri, amer. film MLADI VOLKODLAK II del ob 20. uri, 29. oktobra: jugosl. film SVET, KI IZGINJA ob 18. in 20. uri, 30. oktobra: amer. pustol. film OD CILJA DO SMRTI - JAMES BOND 007 ob 18. uri, amer. film MLADI VOLKODLAK II. del ob 20. uri, 31. oktobra: ital. zabavni film PAR NEPAR ob 20. uri, 1. novembra, ital. film MONTO KARLO RAJ ZA BOGATE ob 18. in 20. uri, 2. novembra: ital. pustol. film VRNITEV NEVAHO GROMA ob 20. uri, 3. novembra: franc film BELMONDO VELIČASTNI ob 20. uri BOHINJ 29. novembra: jugosl otroški film BIL JE ENKRAT EN SNEŽE NI MOŽ ob 18. uri, amer film MLADI VOLKODLAK II. del ob 20. uri, 30. oktobra: ital. zabavni film PAR NEPAR ob 18. uri, jugosl. film SVET, KI IZGINJA ob 20 uri, 3. novembra: ital. pustol. film VRNITEV NfcVAHO GROMA ob 20. uri SVOBODA ŽIRI 29. oktobra: amer. romant. komed. TUDI TAKO TE IMAM RAD ob 20 uri, 30. oktobra: amer. akcij, avant. film DIVJI OTOK ob 17.10. uri ŠKOFJA LOKA 28. oktobra: amer. film PRIROČNIK ZA SEKS ob 18. in 20. uri, 29. oktobra: amer. akcij, film NE UBIJAJ... SAMO... ob 18. in 20. uri, 30. oktobra: amer. film NE UBIJAJ... SAMO... ob 18. in 20. uri, 1. novembra: amer. akcij, film PRVI NA POTEZI ob 20. uri, 2. novembra: amer. film PRVi NA POTEZI ob 18. in 20. uri, 3. novembra: slov. mlad. POLETJE V ŠKOLJKI II ob 20. uri _ŽELEZNIKI_ 28. oktobra: amer. film NE UBIJAJ... SAMO... ob 18. in 20. uri, 29. oktobra: amer. erot. film PRIROČNIK ZA SEKS ob 20. uri, 30. oktobra: ital. znan. fant. film NOVI BARBARI ob 18. in 20. uri, 2. novembra: angl. zgodov. film IME ROŽE ob 20. uri POUANE 28. oktobra: ital. znan. fant. film NOVI BARBARI ob 19. uri, 30. oktobra: angl. zgodov. film IME ROŽE ob 17. uri, 1. novembra: slov. mladinski film POLETJE V ŠKOLJKI II ob 17. uri, amer. ko med. DOBRODOŠLE V OSEMNAJSTO ob 19. uri 52SS8S©BolCaAS 8. STRAN Janko Stušek, sekretar občinskega komiteja ZKS Radovljica: Petek, 28. oktobra Evropa se ne čudi naši neenotnosti, temveč togosti V.B. Radovljica, 26. oktobra - »Kakorkoli se že sliši splošno ljudsko mnenje o 17. seji centralnega komiteja ZKJ, češ "tresla se je gora, rodila se je miš" ali "veliko besed za malo dejanj", pa se mi zdi, da je seja bila prelomna, saj je preusmerila tok dogajanj v državi in nekatere politične težnje. Njena zgodovinskost se kaže v tem, da je zavrgla pritisk kot način dogovarjanja in dala podporo sporazumevanju. Evropa se ne čudi naši neenotnosti in različnosti, temveč naši togosti. Balkanizem ni grobost, divjost, nedelavnost, politikantstvo, balkanizem je despotstvo in lider-stvo po načelu "kdo mi pa kaj more". Balkanizem tudi ni geografska, temveč politično-socialna kategorija. Demokracija ni darilo, ampak tudi ekonomska nuja. Če Slovenija v tem ni drugod pravilno razumljena, sem prepričan, da bo in da mora biti,« je le nekaj misli Janka Stuška, sekretarja občinskega komiteja ZKS Radovljica, iz pogovora o 17. seji centralnega komiteja ZKJ, volitvah člana predsedstva SR Slovenije, spreminjanju ustave in financiranju JLA. Od 17. seje je minil že več kot teden, pa vendarle: kako ste jo doživljali, ste pričakovali več? »Če je bilo ljudi pri nas najprej strah nekega "liderstva" in "predpisane demokracije", nacionalne eksplozije in prekopu-cij, je po koncu seje sledilo olajšanje. To je bilo tako kot po hitri vožnji z avtomobilom in karambolu: najprej si vesel, da ni krvi, potem ti je žal že za odrgnine. Nedvomno je, da je 17. seja jasno pokazala objektivne razlike in hotenja nadaljnjega razvoja Jugoslavije in razmerje sil. Čeprav so bili nekateri govori tudi dolgovezni, je bilo mogoče najti rdečo nit - podporo Šuvarjevi osnovni ideji. Uradno so se po koncu vsi razšli z občutkom, da so pridobili, vendar je očitno, da so nekateri pridobili več. To nenazadnje kažejo tudi reakcije v Srbiji, predvsem na Kosovu, kjer je občutek, da so drugi pridobili več, zelo močan. Prav ta občutek je lahko ovira za uresničevanje sklepov in uvajanje in izvajanje reform. Kdo je pridobil in kdo ni? Eno je gotovo, še največ so pridobile napredne sile v državi. Seja je tudi razelektrila napetosti, v Sloveniji psihoze ogroženosti, drugod psihoze evforije, in poudarila nujnost ločitve partije in države. Država mora delovati kot družbenopolitični sistem (tudi ob partijskih in ideoloških sporih), ne pa kot ideološka oblika. Nekaj pa je tudi po 17. seji ostalo nerazčiščeno. Kaj je federalizem? Vsi v Jugoslaviji se sklicujejo na avnojska načela, v praksi pa jih razume vsak po svoje. Zaostali smo tudi v reševanju nacionalnega vprašanja. Kaj je to samostojnost in suverenost naroda, kaj enotnost narodov in narodnosti?« Ali je obrazec tajnega glasovanja za preverjanja zaupanja, kakršnega so uporabili na 17. seji, sprejemljiv tudi za občinske razmere? »Šuvarjev uvod je dokaj jasno povedal, da se ne da delati, če ni zaupanja, podpore. Glasovanje je potrdilo nadaljnjo pot demokratizacije, rezultat pa je pokazal, da se večina le ne strinja z "liderstvom" in "predpisano demokracijo." Resda ni bil na tapeti Milošević, bil pa je srbski predstavnik. Obrazec s 17. seje je sprejemljiv tudi za občinske razmere. Če bi se v Radovljici postavilo takšno vprašanje, bi postopek izpeljali. Vsak, ki kaj vodi, mora vedeti, ali ima zaupa- skih kandidacijskih konferenc so ob tem izrazili pomisleke, češ izvoljen bo pa nekdo drug, tretji. Zakaj? »Bavčar je svojevrstni sociološki in politični fenomen, izraz raznolikih političnih stališč, razočaranj, dvomov in hotenj po spremembah. Ko sem bil na nekaj temeljnih kandidacijskih konferencah, kjer so mu tudi dali podporo, so ga obravnavali kot neke vrste upornika, ki spravlja v javnost to, v kar ljudje še dvomijo: ali se vse dela javno, odkrito, pošteno, zakonito...Sicer pa je v zadnjem času zgubil precej ugleda, nad vsebino nekaterih sporočil odbora za varstvo človekovih pravic se moramo zamisliti. Zakaj pomisleki? Do zdaj še nihče ni dal odgovora, ki ga je zastavil Mile Šetinc: zakaj tako prepričljiv poraz Mojce Drčar -Murko ob tako veliki podpori na terenu. Ljudem, ki razmišljajo, ni mogoče reči le "tako so glasovali".« Razplet pri usklajevanju ustavnih sprememb, zlasti dopolnila, ki govori o financiranju armade, je znan. Ste pričakovali takšno rešitev? »Če bi obveljal predlog, da bi denar za financiranje JLA zbirali tudi zunaj proračuna, z davkom, potem bi lahko take rešitve uveljavili za pretežni del federalnih plačevanj - za borce, ljudsko milico, za pokojnine... Nobeni besedni in časopisni^ padi na JLA ne bi bili tako žili armade, kot prav nači nanciranja, ki je bil prv predlagan. Če bi postala p nančni plati neodvisna od dt* benopolitičnih in gospodars™ razmer, bi se oddvojila od do janj v družbi in od ljudstva- ™ nar bi zajemala od tistih, M imajo, kar bi po eni str? zmanjšalo odgovornost repu' do armade, po drugi pa bi n^J teri ostali večni dolžniki. Z n berem vam levite: Narodna Kaj ti je partija da si tak žalostna, kaj mi je, nič mi ni, srce me boli, me Slobo skrbi... Opozorilo O, partija draga, o, nič ne pomaga, ve vsak že Konfucij: Za krik resolucij preprazni trebuhi od zmeraj so gluhi! Stara soldaška Tam za srbskim gričem tam je dost fantičev k se za sebe bijejo, Slobi slavo vpijejo. Eden je brez roke, druga je brez noge, tret brez glave dviga glas, da le Srbija je »spas«. Tam pri Titogradu pa je Slobo padu prvič na svoj srbski nos, zdrknil mu nazaj je voz. Eden kiflc z roko, drugi kifelc z nogo, tretji s palco je po rit vse, ki bli so srbo — rit! Prijateljsko pismo Stipetu Šmarju Ker ste izjemno spreten, gibčen funkcionar, prepričan sem, da me ne boste pod udar sodnije gnali. — Češem šuvarjevo glavo in ne predsednika, ki čuva nam državo! Prespoštovani doktor stipe Šuvar, zdaj, niste več za dogmo vneti ščuvar, sedaj ste naše partije vodilni sin, naj opozarja zgodovinski vas spomin! Kar spomnite se, kaj nekoč ste rekli, ko so inteligenti vas opekli: Zakaj na intelektualce se jezim, 1 lahko jih s četico vojakov ukrotim! Idejno blede kritike ste kregali, pri tem ste hrabro tole misel tvegali: Nagrado za umetniško bi delo dal, če isto delo je idejno bledo pa hkrati bi z marksistično besedo pri priči tega avtorja v zapor poslal. Se spomnite, kako ste z »belo knjigo« pisateljem obljubljali — verigo, kako z reformo šol ste šli se vaje, planirali tovarniške tečaje? Svetujem vam, da stare te ideje, kot vodja partije POZABITE SEDAJ, tako mogoče boste nam hitreje odprli zlata vrata v socializma raj- ki varje ga zaslužnikom vse več ograj!! Nevednemu Miloševiću Oj, Slobodan, boriš se srbo — rito, da bi čimprej postal naš novi Tito ne veš, da radodarno je korito po smrti Tita vedno bolj razbito?! Urednikova beseda v današnjih Odprtih straneh lahko preberete,kaj je o I7.seji in aktualnih dogodkih v Sloveniji in Jugoslaviji povedal predsednik slovenske partije Milan Kučan, kaj o odnosih med cerkvijo in državo ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar.kaj o razvoju tehnologije v svetu in proizvodnji aluminija glavni znanstveni svetovalec pri največji proizvajalki aluminja na svetu, kanadski firmi Alcan,naše gore list, dr. Vinko Potočnik in kaj o dejavnosti slovenskega pisateljskega društva njegov predsednik Rudi Šeligo.Vedno ostri Igor Torkar pa je prispeval nekaj ostrih epigramov.Komentar o aktualnem dogajanju je napisal publicist Andrej Novak. Želimo vam veliko užitka ob prebiranju . Naslednje Odprte strani bodo izšle II. novembra. Vabimo vas k sodelovanju. Leopoldina Bogataj "•LAN KUČAN Kriza iniciative poglablja nezaupanje v nosilce oblasti N^ijTio v krizi, ki je pustila globoke posledice v življenju ljudi, vendar sodim, Sžjari političnem delu ne računamo dovolj z razsežnostmi krize, ki se čuti ž!$Qzi socialno in ekonomsko stagnacijo, medtem ko svet okoli nas napre-vHjg^To pušča usodne posledice, razkorak med nami in svetom. Zato so ^Jlasnejše zahteve, da se najdejo krivci in krivda, tudi v Zvezi komuni-Šlgv^saj je kot partija oblasti povezana z državnimi odločitvami. Za ta čas je ŠDgčilno nezaupanje ljudi v oblast, v institucije, izpodbijanje legitimnih nosil-Sgv_oblasti, težnja po izhodu iz težav z izrednimi sredstvi. Po drugi strani pa fŽ|te zavest in zahteva po pravni državi in zoper samovoljo, protest zoper [jje po vpeljavi izrednih razmer in proti možnosti, da se težave rešujejo sililo demokratičnih poti in mimo legitimnih institucij ^. u nerešeni problemi povzro-jet° „2rr»edo v zavesti ljudi, kjer ežko ločiti, kaj naj bi na pra-vj; družbene reforme predsta-1^2°. kontinuiteto družbenega V°^a §re zlasti za temelj-Pc^otre) in kaj bi moralo biti (to met odločne diskontinuitete ^n^a ^ z'ast' nasa praksa in Jtj ^Se institucionalne rešitve, ^ 0 doslej onemogočale, da bi -j,^ esile nekatere dileme). bjsfas v družbi prevladujeta dve Yeru značilnosti: množično d0V(5pnJe državljanskega neza-liji ^Jstva ljudi, ki se kaže v tež-gji ^° samoorganiziranju (mitin-8tisJavHe) kot posledici globoke tie xf 'Judi, socialne, nacional- Varn°VeŠke' Na drugi strani Pa inic: . opravka z nezadostno 8r& f ivo socialističnih sil. Ne .toliko za pomanjkanje ini- (denVe Pri načelnih vprašanjih ^"U0 treh reform), temveč Ure' Ner gre za aktivnost pri v-Čevan-iu teh pobud. To je * ref nezaupanja ljudi, češ da °^tod°rrnam* ne m'snmo resno-Dofa,|udi razumljive zahteve ^ ^kalizaciji razmer. Nrar^^a terJa odgovor, kam bi M6flj 1 usmeriti svojo aktivnost, ^lij da v reševanje vpraša/ s° predmet nezadovolj-jjL* v vsebinska vprašanja te družbe, kamor štejejo tudi človekove pravice, v vprašanja, kjer nimamo odgovorov (denimo ekonomska, na katera išče odgovor tako imenovana Mikulićeva komisija) ali kjer imamo napačne odgovore (denimo ali je vzroke za neučinkovitost jugoslovanske federacije iskati v dejstvu, da imamo opraviti z enakopravnimi narodi). Tako prihajamo v konflikte z lastnimi vprašanji znotraj ZK, ki zadevajo razumevanje ekonomske reforme: ker si nočemo priznati, da je le-ta v prvi vrsti obračun z lastnimi prestavami o tem, kaj je socializem. Razumevanje politične reforme je v prvi vrsti pravno razlaščanje države in prenašanje oblasti na delovne ljudi in občane. Smisel politične aktivnosti je boj za zaupanje, za iniciativo, za ustvarjanje pogojev, da na iniciativi pride do političnega konsenza. Tako velike operacije, kot je reforma, niso možne, če njenem smislu ni doseženo soglasje največjega števila ljudi. Države, ki so uspele opraviti tako velike projekte (Izrael, Turčija), so jih spričo nacionalnega konsenza. Ta boj za zaupanje je tudi boj za utrjevanje legitimnih nosilcev oblasti in institucij. Skupni imenovalec je razvijanje in uveljavljanje koncepta družbenega razvoja, ki dobiva ime treh reform. To pa je težko v razmerah, ko je hitro izginila mobilizacijska moč (politični kapital), ki ga je uspela zajeti z za večino dovolj privlačno alternativo socializma, ki je bila izražena na konferenci ZKS in kasneje ZKJ. S tem je bila dana možnost za racionalno razvijanje koncepcije socializma in samoupravljanja, ki ju ne razumemo kot alternativo kapitalizma, temveč kot višjo kvaliteto dela in življenja ljudi. Seveda se ob tem velja vprašati, kaj razbija reformno koalicijo, ki se je na tem konceptu začela oblikovati v Sloveniji in Jugoslaviji. Štirje so razlogi, ki so utrdili ta občutek ogroženosti ljudi zaradi nastalih razmer. Prvi je stara tema o ekonomski izkoriš-čanosti Slovenije in s tem iskanje razlogov za ekonomski in razvojni zaostanek v tem delu Jugoslavije. Drugi razlog so stvari, povezane z govoricami o tako imenovanem državnem udaru. Svoj vzrok imajo v nekaterih pisanjih o JLA, začenši z začetkom tega leta in s kulminacijo na ljubljanskem sodnem procesu, kar je predmet analize posebne skupščinske komisije. To se povezuje tudi z vprašanjem slovenskega jezika. Tretji razlog so ustavne spremembe, pričakovanje, da bodo le-te ustvarile ustavne pogoje odpiranju perspektive za izhod iz krize, bolj optimističnemu življenju, da bodo skratka povezale gospodarske reforme in potrebo po širitvi politične demokracije, oziroma da se bo z nesprejetjem ustavnih dopolnil ta proces ustavil. To pa bi pomenilo vnaprej se sprijazniti z eno samo ambicijo: le preživeti, dokler se bo dalo, s posebej tragičnimi posledicami za tisto, kar mi imenujemo vizija bogatega, humanega, demokratičnega in svobodnega socializma. To bi lahko ostala gola iluzija. In slednjič so razlog tudi dogodki v Srbiji, na Kosovu kot reakcija na to. da se je dolga leta odlagalo reševanje tamkajšnjih problemov, ki so usodni za vso skupnost. Mnogi naši principi so namreč tam na preizkušnji: pravnost države, naši pogledi na človekove pravice in na način njihovega zavarovanja. Kje so izhodi? V tem stanju se moramo vsi boriti za zaupanje ljudi, ki so nas izvolili. Če govorim za komuniste, je to zlasti vztrajanje na programu ZKJ, in sicer na način, ko te usmeritve, ki so del enotne Zveze komunistov Jugoslavije, na specifičen način uveljavlja vsak v svoji republiki, pri svojem narodu. Podporo je treba imeti v ljudstvu, nič namreč ne pomenijo tista vodstva, ki nimajo podpore ljudstva. Mi s to javnostjo moramo komunicirati, opuščati birokratske navade, da v forumih sami najbolj vemo, kaj ljudje mislijo. Njihova volja, izražena v naši politiki, naj bi se potrjevala prek te komunikacije. Ljudje, ki so izvolili svoje nosilce oblasti, imajo pravico postavljati vprašanja in organi so jim dolžni dajati odgovore. Zaupanje je obojestranski odnos nosilcev oblasti na eni in ljudi na drugi strani. Institucije slovenske republike, države slovenskega naroda, pa morajo imeti zaupanje tudi v drugih delih Jugoslavije in v skupnih organih v federaciji. Takšnega zaupanja do slovenskih programov dostikrat ni, ker je težko priti do avtentičnih informacij, do avtentičnih stališč. Ljudem ni vselej omogočeno, da bi slišali ali brali avtentična stališča naše republike: vzemimo le izjavo našega predsedstva CK ZKS črnogorskemu in polemiko v CK Srbije. Kolikor vem, v tamkajšnjih sredstvih javnega obveščanja naša avtentična izjava še ni bila objavljena. Mislim, da je potrebna tudi neposredna komunikacija organov federacije z našimi ljudmi, kajti te ne more nadomestiti nobeno posredovanje funkcionarjev Slovenije. Premalo je tudi nastopanja, pogovarjanja, prisostvova-nja teh ljudi ali ljudi iz drugih republik in pokrajin pri nas in obratno. Mislim, da bi morali doseči polno spoštovanje načela živeti v Jugoslaviji na avnojskih načelih, na podlagi samostojnosti in suverenosti vsake republike. V ustavi naše zvezne države je zapisano, da se skupno dogovarjamo v federaciji o stvareh, ki so skupnega pomena za naše skupno življenje. Te stvari, če niso prav postavljene, imajo posledice na odločanje, na učinkovitost, kjer namesto faktorja uspešnega reševanja vprašanj skupnega življenja lahko prevladajo fak- torji konflikta, stalne krize in mednacionalna nasprotja. Dokler bo enakopravnost v Jugoslaviji zagotovljena, jo bomo Slovenci pa tudi drugi smatrali za svojo državo. Zdaj pa se, kot potrjujejo tudi javnomnenjske raziskave, pojavlja tudi občutek, da vsi ti elementi niso zagotovljeni, da se Jugoslavija izolira od integracijskih procesov v svetu', da grozi nevarnost, da bo zaostala v razvoju, da je v Jugoslaviji intenziven proces siromašenja, obstaja bojazen, da ni nekaterih bistvenih obeležij pravne države, ki zagotavljajo integriteto človeka, celo bojazen za varnost ljudi. Zaradi tega je treba zelo aktivno postavljati zahtevo po Jugoslaviji kot sodobni, razviti, gospodarsko učinkoviti družbi, ki bo imela zvezo s svetom, ki bo visoko postavljala svoje ambicije in je ne bodo obremenjevale ideološke dogme, ki so dolgo zamegljevale pogled in izhod iz krize. Zaradi vsega tega kaže vztrajati na reševanju ekonomskih in socialnih vprašanjih, na reformah ter demokratični poti kot edinem načinu reševanja problemov, pa tudi priznavanju legitimnosti nacionalnemu vprašanju, ki je eno najbolj subtilnih, in ga tako kaže tudi reševati. Iz neavtoriziranega nagovora Milana Kučana, predsednika predsedstva CK ZKS na aktivu sindikalnih delavcev v Poljčah 21. oktobra. Pripravila: Danica Zavrl- Žlebir k ■at^TOII na drug dan kot katoličani. V državi pa je tudi precej musliifl8' nov, ki božiča ne praznujejo; ^ pa so tudi neverni. Vsem bi tH zelo težko ustreči. V Sloveniji I bil lahko božič dela prost da11' Za to se bomo zavzemali po I galni poti - z dokumenti, uterfl*[ ljevanji. Ker imamo veliko p0** poro javnega mnenja, upao10* da nam bodo odgovorni prish1'1 nili in da bomo poiskali ustrez" rešitev. To so nam lani tudi iz^j eno zagotovili. Sicer pa je bOfl problem le pri nas in v Albanir V socialističnih državah in cfiV v tistih, kjer krščanstva ne znajo, je božič samo po umevno tisti dan, ki ga vsi P*j znajo - nekateri kot kultuf^j drugi kot družinski, tretji H človeški praznik in praznik H ru, četrti kot praznik z vers" vsebino.« 8j 'Vsai I* *toi »So t ''časi %v N ;o, v M časih ■v t Hk %i S' "vel Nn »Kat ste* 'Sin K t ?irr„ lov ta % M %t &1< i Si S [Si že nekajkrat napovedan, vend", se je doslej še vedno kaj zatak*1' lo. Je zdaj, po obisku v sosedni Av' striji in Franciji kaj novega? jk »Nič se ni premaknilo. Čeprav j* bilo vedno mnenje, da je Jttfl slavij a poleg Poljske edina m cialistična država, ki ima toli* razvite odnose do Vatikana 1 Cerkve, da bi bil obisk mO^Ji pa se zdaj precej govori o te"* da bo papež prišel na Madža sko. Pri nas se njegov obisk 11 poveduje že več let, enkrat določili že tudi datum, vendar je tudi takrat zataknilo. TreO** no je položaj v državi takšen, j bi bilo težko, če bi papež r°oe priti na obisk letošnjo JeSe*j, Kdaj bo prišel, ne morem reg(j saj gre za uradne dogovore & g Vatikanom in jugoslovanS jj vlado. Papež označuje ^Sp obisk kot pastoralni, vef-wj, obisk, ki je namenjen veX? M vendar pa izkušnje kažejo, d^j vsak njegov obisk tudi polit1 • Tako je bilo v Afriki in v FraJ^ I ji in tako bo tudi pri nas. F ^jl) bo spregovoril tudi o nekatč vprašanjih, ki nas vse zanitf1 j. kot so prizadevanja za P^jf čnost, človekove pravice, za in medsebojno razumevanji , tor H\ KrQ: ton *i| s k t j* jS *ac \ t* e,ek. 28. oktobra 1988 11. STRAN VINKO POTOČNIK MARIJA VOLČJAK Osamljenost bi pomenila mojo znanstveno smrt tlžjsogovornik je tokrat dr. Vinko Potočnik, slovenski znanstvenik, ki dela ^anadi. Pri mednarodni firmi za proizvodnjo aluminija Alcan je glavni znan-3i£ni svetovalec, direktor uporabe računalnikov za razvoj tehnologije. J8 Pogosto vračate domov?« s<*ko leto ali dve, lani sem pri-dvakrat, letos enkrat, domov ^torej vračam vedno bolj pogo- J° to zasebni obiski?« m .Vacn s0 to zasebni obiski, ^sih pridem tudi službeno.« tT^ejte prosim, od kod izhajanje ste doma?« Hm len sem bil v Selški dolini, v J* Lenart nad Lušo, v revni niečki družini, ki je v vojni "ubila očeta, mati pa je ostala Živ*\a S Pet>mi otroki. Doma sem «.e« do petega razreda osnovne ko P°*em sem šel v Škof j o Lo-^ ^gimnazijo.« •Jjjo je bilo moč v tistih trdih ,S|h iti v gimnazijo?« trdih časih smo zelo Ejfctih gj?*1 šli s hribov v gimnazijo, to °h kamorkoli v dolino in karkoli v mesto. Zame je bila pA1^ možnost, da sem dobil ^ Poro zveze borcev, ker je bjf padel v partizanih. To je k° ravno toliko, da sem lahko D®! v internatu, ki je imel po-j£no oskrbo.« tt^tera gimnazijska generacija J« bili?« ^'rnnazijo sem končal 1962. le-to je bila generacija, ko je j tonaži j a štela še osem razre-Vba-" Nekaj nas je bilo s hribov, S, ">oma pa so bili iz mesta, iz ^ofje Loke.« ^enehno poudarjate to razliko J* hribi in mestom, kaj je ta- Pt to pomenilo?« i^lo, zelo redki s hribov so lah-° končali gimnazijo, ker je bilo ^ino živeti v internatu, v hribih ?Jjudje niso imeli veliko dejala, ni bilo bogatih kmetov, ki L°troke pošiljali na študij v do-^ °- Torej so šli le tisti, ki so si ^toorda najbolj želeli ali pa so ^y Prvih razredih osnovne šole v &*2an nadarjenost. V mestu, .^kofji L0ki pa je pravzaprav kri ^Orkoli lahko šel. Zato to pou-kariam- ^er 3e bila takrat razli-*lil?e'° venka, takrat se je ta ra-- *a tudi zelo občutila.« jJ*ko ste jo občutili, kako ste » Počutili sredi sošolcev iz me- Hle °^a ^°^a Je bila zame veliko ksto in velika dogodivščina, tQSlleJe sem spoznal, da je bilo Sq tooje prvo odkritje sveta, saj |jj s^ v tistih časih moji vrstniki, (jjj.^so imeli te priložnosti, pre-vJ Večinoma do poklica in nič k i .^a gimnazijska generaci-j)Je bila izredno navdušena za Dfof 'deje, za socializem, naši t\~2esorji so k temu precej pri- »t> Janova generacija?« (j^dp Jan je prišel, ko sem šel v te j*' letnik in od takrat naprej mojem mišljenju gimnazi-bj-^pstala eden od gonilcev na- dirt e misli v Škofji Loki- Mla" fej^'n mladinska organizacija a tedaj navezana na gimna- kW -Sa^ so ^11* glavni mladinski »uj1 z gimnazije.« b)? delali v mladinski organi- kal-' ne spominjam pa se več, Srie funkcije sem imel.« »Ste takrat stopili v partijo?« »Seveda.« »Ste komunist še vedno, s knjižico ali brez knjižice, to je seveda drugo vprašanje?« »To je stvar statusa, zato nikoli ne govorim, kaj sem, nikoli nisem izstopil, nikoli tudi nisem imel te želje. Ker sem odšel v tujino, že dvajset let nisem aktiven, zato ne morem reči, da sem član zveze komunistov.« »Za Janovo generacijo je značilno, da zelo veliko posameznikov štrli iz povprečja, se morda spomnite sošolcev, ki so uspešni, kakor ste uspešni vi?« »Uspešni so vsi tisti, ki so se prebili do najvišjih poklicev, doma ali v tujini, sploh pa jih je zelo veliko končalo univerzo. Pa poglejmo, recimo Anton Mesec, nevropsihiater v ljubljanskem Kliničnem centru, Ivan Cankar, mislim, da je zdaj na Švedskem, za njim sem izgubil sled, zadnjič ko sem slišal zanj, je bil pri IBM v Parizu, prej na Finskem, moj pravi sošolec je bil sociolog Metod Černetič, zelo znan je Milan Pintar, Silvo Marenk v kmetijstvu, Drago Bajt v slovenskem slovstvu, tudi prevajalec je bil, zdaj je univerzitetni profesor...« »Kaj pa Spomenka Hribar, mislim, da je tudi vaša gimnazijska generacija?« »Seveda, tudi v mladinski organizaciji sva skupaj delala, svoje čase je bila to napredna punca.« »Kaj danes mislite o njej?« »Sodi med tiste, ki začenjajo spraševati o naši zgodovini, ali je bila pravilna, verjetno tudi sedanjost. Razmere v Jugoslaviji spremljam s svojimi obiski in časopisi, ki jih prejemam, vendar pa jih seveda ne morem natančno oceniti. Mislim, da bo nekatere stvari treba spremeniti, da se bo dežela izkopala iz krize, nekatere stvari iz zgodovine pa vseeno ne bi smele biti preveč vprašljive. Spomenka Hribar in njeni sodelavci po mojem vtisu skušajo na novo ovrednotiti zgodovino in rehabilitirati nekatere ljudi, ki so bili očitni nasprotniki naše revolucije in s tem se jaz ne strinjam.« »Kako ste obveščeni o dogajanju v Jugoslaviji?« »Zahodna Evropa je bolje obveščena, prav zdaj sem bil na potovanju po Franciji in Nemčiji, vsak dan je bilo na televiziji in v časopisih dovolj poročil o razmerah, ki so bile prikazane kot kritične. V Kanadi, ki je bolj oddaljena, je manj teh poročil in mnogo manj zanimanja za Jugoslavijo, lahko pa rečem, da ga je precej. Tudi v kanadskih časopisih so bile analize o jugoslovanski krizi, v glavnem krajše, toda dokaj objektivne.« »Zlasti ameriški analitiki so znani kot dobri napovedovalci razmer, kaj pravijo za Jugoslavijo?« »Zadnje štiri tedne, ko je verjetno največ pisalo o Jugoslaviji, tega nisem bral, ker sem bil že v Evropi. Kolikor sem bral prej, na splošno za Jugoslavijo ne napovedujejo niti propada niti večne krize, seveda pa napovedujejo spremembe. Pričakujejo spremembe, če jih ne bo, se bodo razmere slabšale.« »Pozitivne spremembe?« »Liberalizacijo ekonomskega sistema in odpravo anarhije, ki trenutno vlada v Jugoslaviji.« »Ali posebej omenjajo dogajanja v Sloveniji?« »Ne, le v kontekstu Jugoslavije, kot bolj razvito in ki ima zato svoje specifične poglede in interese.« »v mislih imam seveda procese demokratizacije, ki so najbolj izraziti v Sloveniji, ali temu ne posvečajo posebne pozornosti?« »Ne.« »Vrniva se k vprašanju, kaj vas je napotilo v tujino. Po gimnaziji ste študirali v Ljubljani, mislim, da matematiko?« »Ne, fiziko, bil pa sem vedno tudi dober matematik. Končal sem tehnično fiziko, leta 1967. V tujino me je zanesel študij, že s svojo diplomo sem se usmeril v delo v industriji, verjetno sem bil prvi na fiziki, ki je diplomo v resnici napravil za industrijsko delo. Takrat nikakor ni bilo mogoče, da bi magisterij ali doktorat delal na industrijskem problemu, univerzitetni krogi so industrijsko delo in raziskovanje smatrali kot prenizko znanstveno delo, da bi zaslužilo magisterij ali doktorat. Upam, da se je to zdaj spremenilo. To je bil prvi motiv, ki me je gnal v tujino, drugi pa je bil, ker je bila fizika takrat in je še vedno najbolj razvita v Severni Ameriki, precej ambicioznih kolegov z univerze je ubralo to pot. Naslednji element, ki je bil prav tako pomemben, je tudi znanje angleškega jezika, ki je v znanosti in fiziki absolutno potrebno.« »Potem ste v Kanadi napravili magisterij in doktorat?« »Ne, tam sem naredil doktorat, univerzitetna diploma v Ljubljani mi je bila priznana kot magisterij, torej direktno doktorat.« »in ostali ste tam, ste si sami poiskali zaposlitev?« »Seveda, sam sem si poiskal kanadsko štipendijo, sam sem si poiskal delo v Kanadi. Po končanem študiju se je ponudila priložnost za delo, od leta 1973 delam pri firmi Alcan, od takrat se ukvarjam z uporabo računalnikov za razvoj tehnologije, torej že petnajst let.« »Kako ste začenjali na tem področju, kakšne spremembe ste doživljali pri svojem delu, najbrž velike?« »Nisem začenjal sam, bil pa sem med prvimi sodelavci skupine, ki je na tem področju začela delati. Tedaj so bili seveda računalniki neprimerno počasnejši, manj vredni in fizično veliko večji, kot 60 zdaj in tedaj je bilo v določenem smislu veliko več omejitev, kako daleč se lahko ta tehnologija razvije s preračuna- vanjem. Danes se je to popolnoma spremenilo in v zahodnih deželah je večji del novih tehnoloških rešitev možen samo zaradi uporabe računalnikov, seveda najhitrejših računalnikov. Dandanes je razvoj tehnologije po mojem mišljenju vezan na računalnike in uporabo računalnikov v industriji, tudi v univerzitetnem raziskovanju. Katerakoli dežela ali katerokoli podjetje tega še ne razume, bo zaostala oziroma zaostalo v nekaj letih za tistimi, ki to danes razumejo in maksimalno skušajo uporabljati.« »V kolikšni meri smo pri nas dovzetni za te spremembe?« »Nekateri krogi, inštituti in univerze so verjetno precej dovzetni za računalnike, problem pa je denar. V zadnjih letih jim ga je večinoma primanjkovalo. Nekaj pozitivnega razvoja pa je seveda tudi v domači proizvodnji računalnikov. V industriji, denimo v industriji aluminija, ki jo najbolje poznam, se računalniki uporabljajo le za izračun plač ob koncu meseca. Zakaj tako v aluminiju, zato ker je vsa tehnologija uvožena in ker domačega razvoja tudi ob uvoženi tehnologiji skorajda ni. Doslej so se naši proizvajalci aluminija izključno naslanjali na razvoj tehnologije v deželi ali v podjetju, iz katerega je bila tehnologija uvožena. Torej, skoraj ni govora, da bi kvalificirani in visokokvalificirani ljudje v tej industriji sploh kaj razvijali in računalniki so seveda v tem pogledu še manj uporabljeni. Če imajo nekaj inženirjev, ki rešujejo konkretne probleme proizvodnje ali tehnične probleme strojev, ki so potrebni za proizvodnjo aluminija, to delajo še na precej klasičen način ali pa z majhnimi računalniki. Ko pa govorimo o razvoju vrhunske tehnologije, govorimo tudi o uporabi najhitrejših računalnikov in o skupini ljudi, ki preračunava, včasih dolge tedne in mesece, da dobi nove tehnološke rešitve, to je torej veliko skupinsko delo, s pomočjo najhitrejših, najsodobnejših sredstev, ki jih danes svet pozna. V tem pogledu je v Jugoslaviji, morda z manjšimi izjemami, težko pričakovati enak razvoj ali enako hiter razvoj ali samostojen razvoj tehnologije kot na primer v Kanadi ali v velikem podjetju, kakršen je Alcan.« »Pri nas imamo kar nekaj tovarn aluminija, so vas že kdaj povabili v katero?« »Seveda, bil sem že v vseh naših aluminijevih tovarnah, v nekaterih večkrat.« »Kot predstavnik Alcana?« »Ne, v glavnem zasebno.« »Zaradi lastnega interesa?« »Da, ker sem leta in leta razmišljal, da bi se in kako bi se vrnil v Jugoslavijo in kaj bi delal. Zanimal sem se seveda predvsem za industrijo aluminija, dragoceni so mi bili vsi kontakti z njo, ker imam v tej industriji izkušnje in interes, jugoslovanski aluminijevi industriji bi lahko nekaj doprinesel. Za uresničitev takšne ideje pa je seveda potrebno tudi osebno zadovoljstvo in oseben razvoj, moj znanstveni razvoj bi bil v teh pogojih zelo okrnjen. Kakor sem že dejal, tehnologija je v glavnem vsa uvožena in razvoj tehnologije je zelo skromen. Mislim pa, da bo preteklo še dosti časa, preden se bo jugoslovanska industrija aluminija zavedla, da bi bilo dobro imeti tudi domače strokovnjake. In zakaj to še ne bo kmalu? Zato, ker je ta industrija v Jugoslaviji preveč razbita, ker Slovenci malo z Bosanci govorijo in malo s Šibenčani in Titograjčani, kjer imajo aluminijeve kombinate. To je nepredstavljivo kjerkoli drugod v svetu, da za 350 tisoč ton proizvodnje aluminija obstajajo štiri podjetja, ki nimajo skupnega razvoja, ki se med seboj niti ne pogovarjajo. Zame bi jugoslovanska industrija aluminija postala interesantna, če bi imela skupen razvoj, kajti samo ta bi lahko zbral sredstva, ki so potrebna za resen razvoj tehnologije.« »Kako velik je Alcan?« »Zdaj je največji proizvajalec aluminija na svetu, blizu 2 milijona ton aluminija na leto, od tega v Kanadi 1,2 milijona ton, ima približno 70.000 zaposlenih v 30 do 40 deželah sveta, 4 do 5 tisoč inženirjev, od tega veliko magistrov in doktorjev znanosti, 8 milijard ameriških dolarjev na leto.« »Kakšni so aktualni problemi proizvodnje aluminija, pri nas zadnja leta veliko govorimo o tem, kako onesnažuje okolje?« »Moderna proizvodnja aluminija je problem onesnaževanja okolja že rešila, starejše tovarne pa še vedno dokaj onesnažujejo okolje, seveda predvsem primarna proizvodnja aluminija. Zaradi novih standardov v razvitem svetu bodo nekatere tovarne zaprli v nekaj letih, ker pa so to izredno drage investicije, vseh seveda ne bodo na hitro, temveč pod hudim pritiskom nove tehnologije, novih očiščevalnih naprav. Mislim, da bodo v razvitem svetu v približno dvajsetih letih tovarne, ki onesnažujejo okolje, zaprte.« »Ali pa jih boste preselili v nerazviti svet?« »Ne, mislim, da bodo tam stare tovarne dlje obstale, predvsem v Aziji in Južni Ameriki, ker bodo imeli manj denarja, da jih nadomestijo. Ne bomo pa jih več izvažali, ker so tudi v teh deželah že zaostrili predpise in starih tovarn ne morejo več sprejeti. Ni pa seveda izključeno, da ne bi kje zaradi pomanjkanja kapitala takšno tovarno še postavili, v glavnem pa mislim, da ne več.« »Kako ocenjujete prenovo Kidričevega, verjetno jo dobro poznate?« »Seveda. Obnova Kidričevega je bila nujna, ker so bila stara postrojenja muzejske vrednosti, možnosti sta bili torej le dve, jih dokončno zapreti ali obnoviti. Izbrali so najboljšo tehnologijo, ki je bila na trgu v trenutku, ko so izbirali, za to je treba temu kolektivu čestitati. Slišal sem tudi za polemike, je to slovenski industriji potrebno ali ne, mislim, da so sposobni delati visokokakovo-stni aluminij, vse ostalo pa je morda bolj politična odločitev kot ne. Osebno odobravam obnovo Kidričevega, ker imajo tradicijo pri proizvodnji aluminija. Starih izkušenj včasih seveda ni moč enostavno prenesti na novo tehnologijo ali na vodenje nove tehnologije, ki je v Kidričevem zdaj že v pogonu. Toda vseeno, izkušnje so dragocene, zato mislim, da je ohranitev slovenske aluminijeve industrije pozitivna.« »Kakšno prihodnost ima aluminijeva industrija oziroma kako novi materiali nadomeščajo aluminij?« »Najhujši konkurent aluminiju so seveda plastike in nekateri kompozitni materiali. Zelo huda konkurenca so, zato iščemo nove uporabe aluminija, ena izmed njih so posebne zlitine z novimi kvalitetami, nova uporaba aluminija je denimo embalaža za brezalkoholne pijače in pivo, ki je bila uvedena pred leti, danes pa predstavlja ogromen odstotek naše prodaje. Skratka nova uporabnost in tudi novi materiali na bazi aluminija, nekateri novi materiali so sestavljeni na osnovi keramik in aluminija, mi se seveda zanimamo samo za materiale, ki uporabljajo za osnovo aluminij ali glinico - aluminijev oksid.« »Vrniva se k odlivu znanja, ki pri nas traja že dve desetletji in več, kako mislite, da bi lahko ustavili beg možganov na tuje?« »Selitev možganov je svetovni proces, ki ga ni moč ustaviti, nesmiselno je to poskušati. Ne selijo se le iz nerazvitega v razviti svet, tudi med razvitimi obstaja migracija strokovnjakov. Glavni razlog, zakaj je pri nas povratni tok ustavljen, so možnosti za znanstveni in tehnični razvoj vsakogar, ki bi se rad vrnil, kakor seveda tudi vseh, ki končujejo študij in zaradi omejenih zaposlitvenih možnosti ali ambicij gredo v tujino. Vsaj do določene mere bi to lahko zaustavili z ureditvijo jugoslovanskega gospodarstva, s spoznanjem, da tudi domači razvoj in samo domači razvoj lahko deželi prinese boljše razmere. Drugi element pa je, da tisti, ki so in ki ostajajo v Jugoslaviji, na univerzah in v industriji, pričenjajo sodelovati eden z drugim. Danes je na primer tudi v slovenski industriji skoraj neznano, da bi bili doktorji tehničnih znanosti zaposleni v industriji. Povedal bom kar osebno anekdoto. Ko so me v naši aluminijevi tovarni vprašali, ali bi prišel k njim delat, sem rekel, morda pa bi, saj je zanimivo, koliko bi me pa plačali. Ja, tega pa ne vemo, so rekli, še nikoli nismo razmišljali, da bi imeli doktorja znanosti, nimamo ga v pravilniku, j a, morda bi ga pa toliko plačali kot direktorja. O tem ne govorim zaradi plače, temveč, da povem primer, kako bi bil osamljen in ta osamljenost bi pomenila tudi mojo znanstveno smrt. Dokler se razmere ne bodo spremenile, je iluzorno pričakovati, da se bodo naši znanstveniki in strokovnjaki množično vračali. Po drugi strani pa je absolutno potrebno, da se tudi univerzitetni krogi že enkrat obrnejo na industrijo in spoznajo, da je veliko industrijskih pro blemov zelo interesantnih ze študij, za magisterije in doktora te. V našem podjetju sem zadol žen prav za sodelovanje med in dustrijo in univerzo, dobro po znam in vem, da je to same stvar organizacije, da bi lahk< velik del univerzitetnega poten ciala delal za industrijo, uporab ne raziskave, tako bi se stvar pri nas začele hitreje gibati.« »Skratka, še te znanstvenike, k jih imamo, ne znamo dobro iz koristiti?« »Mislim, da najmanj polovic, strokovnjakov ni zaposlena pra vilno in tam, kjer bi lahko naj več doprinesla ali pa životari Najprej bi torej morah izkoristi ti domači potencial, ta pa ni sa mo v sodelovanju med univerze in industrijo, je tudi v sodelovanju čez republiške meje, v splošni integraciji razvoja jugoslovanske tehnologije. Industrija aluminija je tipičen, prav gotovo pa ni osamljen primer, da medsebojna izolacija vsakomur škodi.« »Pravite, da bi se vrnili, če bi bile razmere za znanstveno delo vabljive, mislite, da kdaj bodo ali boste šli prej v pokoj?« »Mislim, da bom šel prej v pokoj.« eaSKHfMIGLAS 12. STRAN ''///s j/tam Petek. 28. oktobra 1961 LEA MENCINGER Pogovor z Rudijem Šeligom, predsednikom Društva slovenskih pisateljev Pisatelji so vedno potrebovali mišljenjsko avtonomijo in nobenega kompasa Rudi Šeligo: »Vprašanje je, ali lahko v tako globoko kriznih razmerah pri nas govorimo o duhovni svobodi. Ta zaživi šele takrat, ko je vprašanje golega preživetja vsaj približno rešeno. Ideološki pritisk? Mislim, da ga pri nas v Sloveniji ni. To, da bi slovenske oblasti neposredno kaj zahtevale od slovenskih pisateljev, kako je treba misliti — ne, tega ni. Z Rudijem Šeligom bi se bilo prav prijetno pogovarjati o njegovem dosedanjem dramskem opusu, o dramah, ki jih snuje, o novi drami, ki bo v kratkem doživela krstno predstavo. Toda časi so taki, da se tudi v besedovanju s književniki nikakor ni mogoče izogniti sedanjih vročih tem, še posebej pa ne, ker imajo književniki v svojih društvih o tem marsikaj povedati. Društvo slovenskih pisateljev je to že nekajkrat zelo glasno povedalo. Tudi o tem je tekla beseda s predsednikom Šeligom. Toda naj ne bo le kot mimogrede — njegova drama Volčji čas ljubezni bo krstno uprizorjena 11. no-vemra v ljubljanski drami. Krizni čas spodbuja pisatelje k drugačnemu odzivanju. Se je slovensko Društvo pisateljev vedno tako odzivalo na dogajanja v družbi, ali pa je to značilno le za zdajšnji trenutek, ki ga konec koncev označuje tudi vaše predsedovanje društvu? »Takole bi rekel: ločujem dve vlogi pisatelja. Ena je njegova lastna pisateljska vloga, pisatelj pač piše. Druga vloga pa je njegova vloga v društvu slovenskih /pisateljev. Jasno je, da društvo 'n£ piše nobene literature, tudi ne daie nobenih smernic za pisanje literature. To pač poudarjam, ker je bilo to v ne tako davni preteklosti ravno obratno: v časih socrealizma so se na primer celo preko društva uveljavljale določene poetike in estetike, društvo je pozivalo slovenske pisatelje — tako in tako pišite. Ti časi so mimo: toda razliko poudarjam. Pisatelj, ko piše, je sam, dela popolnoma po svoji lastni izbiri, največkrat kar mimo najaktualnejših dogajanj v družbi. Pesnik, pisatelj, dramatik, piše pač tisto, kar nosi v sebi in za sabo že leta, saj navsezadnje pisatelj ni novinar, ki se mora trenutno odzivati na vse aktualno. Društvo kot stanovska in kot politična organizacija pa je smiselno le, če se živo odziva na aktualna družbena, politična, kulturna vprašanja svojega naroda, družbe, v kateri društvo deluje. Seveda društvo ne more biti le stanovska organizacija, pač pa mora biti kar najbolj vključeno v aktualna dogajanja, medtem ko je stvar osebnega pisateljskega okusa, koliko naj bo pisateljevo osebno delo družbeno in politično aktualno. Zase že lahko rečem, da sem proti vsaki angažirani literaturi, sem proti temu, da se literatura vprega v voz kakršnekoli splošno koristne, to je pragmatične akcije. Če pa kdo misli, naj bo literatura resno politično angažirana, to je počel Sartre, kot vemo, seveda pač tako nastopa. To je ta razlika. Društvo slovenskih pisateljev prav gotovo ni aktivno in vključeno v aktualna družbenopolitična dogajanja samo zadnji dve leti, ampak lahko o tem govorimo že kakih osem, deset let. Stvari se premikajo počasi, včasih neopazno. Prav lahko pa rečem, da je naše društvo prišlo v svojo renesanso, ko je Pavček postal predsednik, tega je zdaj osem, devet let; društvo je takrat postalo živo, pa še potem, ko je bil predsednik Partljič. Ne vem, ali sem sam sploh kaj novega prinesel — gre enostavno za nadaljevanje smeri. V Sloveniji gre v zadnjih letih za vedno večje ideološko sproščanje, za neki širši prostor, ki omogoča tudi alternativne izjave - tudi v smislu političnega pluralizma, Pustimo ob strani, kaj je temu vzrok. Gre pa za vsaj približno vzporedje: večja družbena angažiranost društva slovenskih pisateljev gre hkrati z večjim političnim in ideološkim odpiranjem družbe. Vsaj v Sloveniji je tako. Položaj drugih jugoslovanskih društev je namreč popolnoma drugačen. Z izjemo srbskega društva so vsa druga, to sem doslej že lahko spoznal, podrejena republiškim politikam. Za bistvene izjave gredo enostavno spraševat politične voditelje. Nam to ne pride na misel niti ni bilo od nas zahtevano, da bi politike o čem sploh kaj spraševali. To se je pokazalo tudi na zadnjem srečanju jugoslovanskih pisateljev v Makedoniji. Tako mislijo društva, kako pa mislijo pisatelji? Leti se navadno s svojimi deli odti-skujejo v zavesti svojega naroda, le-ta pa od njih pričakuje v kriznih časih drugačno odzivanje? Zakaj so slovenske razmere drugačne , zakaj ena društva tako, druga tako. Bi temu rekli prebujanje? Govorimo pač o društvih, ne o posameznih literaturah ali posameznih pisateljih. V Jugoslaviji je veliko pisateljev, ki ne mislijo s svojo glavo le na literarnem področju, pač pa tudi na ideološkem, političnem. Kajti pisateljeva dolžnost je senzacionalno misliti, občutiti, kaj se dogaja. Vloga pisateljskih društev pa je žal drugačna, tu se pojavlja razlika. Zakaj je tako? Odgovor je lahko povezan tudi z ustavnimi spremembami, s katerimi se prav zdaj vsi tako veliko ukvarjajo. Vsi smo sledili polemikam, videli, da se nekatere republike popolnoma ortodoksno, rekel bi neostalinistično obnašajo, medtem ko se Slovenija ne. Očitno je, da so politike, kar zadeva to notranjo svobodo, po nekaterih republikah tako represivne, da enostavno društvom ne dovolijo samostojnosti. Društva pa so, kot vemo, del SZDL in s tem je pot določena—društvom se iz politike nalaga, kaj morajo misliti. Da se razumemo — ne posameznim pisateljem, pač pa društvom. Na srečo tega pri nas ni. Že dvajset let ne. Pred tem pa je bilo podobno, kot je še danes drugod: za vsak ukrep, za vse, kar je društvo naredilo, je moralo po blagoslov k politiki, k SZDL in tudi direktno k partiji. Pisatelji oziroma književniki sploh morajo biti v današnjem času pravzaprav tudi družboslovci, da bi se lahko argumentirano soočali s trditvijo o permanentni revoluciji, ki konec koncev rojeva tudi oporečnike, situacije, ki jih morajo glasno braniti razumniki in seveda tudi društva, kot je pisateljsko. Sodobni pisatelj, pa ne le pri nas, sodi med inteligenco. Za slovensko literaturo v preteklih obdobjih to ni bilo značilno. Dolgo je veljalo prepričanje, posebno v našem narodnem življenju, da je pisatelj pač človek, ki mu je kar nekaj dano, morda od boga, od kjerkoli, skratka neka intencija. Za sodobnega pisatelja to ne velja — prav vsi sodijo v vrste razumnikov, kar seveda pomeni, da morajo veliko vedeti z vseh področij, tudi znanosti, tudi družboslovnih znanosti, sociologije še posebej, če hočejo svoj čas tudi razumeti. Zato tudi ni mogoče pripisati naključju, da se je naše društvo združilo z društvom sociologov Slovenije, da smo skupaj napisali predlog slovenske ustave. O celi vrsti stvari lahko počez, abstraktno razpravljate, lahko na dolgo govorite o tem, kaj si želite od te družbe, kako naj bo urejena; toda vse to oblikovati — to pa je že stvar stroke. Pisatelji si pač ne lastimo pravice, da se na vse spoznamo, o tem ne more biti dvoma, to bi bilo že podobno nadutosti. Gre pa seveda za dajanje pobud, za razmišljanje, vse to pa naj uredi in oblikuje stroka. In tako smo tudi naredili. Koliko pa se ta pisateljska ustava, če jo lahko tako imenujemo, približuje zasnovi nove ustave, torej te, ki se je bomo zdaj šele lotili? Ti popravki, ki jih je zvezni zbor skupščine sprejel minuli teden, so seveda še daleč, daleč od naših namenov. Seveda pa s tem ne mislim zanikati truda in dosežkov, ki jih je dosegla slovenska ustavna komisija, pa slovenski predstavniki v zvezni komisiji, pa delegati v zveznem zboru. Mislim predvsem na blokiranje predlaganih in očitnih centralističnih popravkov sedanje ustave. Brez dvoma velik dosežek — gledano širše pa je vse skupaj še zelo oddaljeno od ustave, kakršno si želimo in jo predlagamo. Predlagamo vsekakor nekaj povsem novega: zagovarjamo pač drugačen pogled na svet, res pa je, da je to v teh razmerah težko < uresničiti. Naše gradivo za slovensko ustavo je dolgoročen predlog, ni bil namenjen tem sedanjim sporazumom k ustavi, gleda pa v prihodnost. Fotografija, ko na ljubljanski Roški cesti julija letos, držite častno stražo s slovensko zastavo v roki, ni bila objavljena le pri nas, pač pa tudi v nekaterih evropskih časopisih in revijah. S tem, da ste bili pisatelji — tako posamezno in kot predstavniki svojega društva - sredi dogajanj, ste pokazali svojo prizadevnost - in kaj še? Se strinjam — svojo lastno prizadetost in prizadetost sicer. Vključili smo se v julijska dogajanja hitro: moram reči, da ni bilo najbolj preprosto vse sprejemati, se takoj odzivati, tvegati. Dosti lažje je spuščati "takte", počakati, kaj bo in potem komentirati. Nismo se odločili za to taktiko, pač pa za težjo, za takojšnje odzive, kakor je pač položaj zahteval. Tako smo se odzvali na primer tudi glede jezika, verjetno so znane večini tiste zahteve v sedmih točkah, v katerih zahtevamo, da morajo tudi predstavniki zveznih organov pri nas govoriti slovensko. Tisto je bilo hitro narejeno, še preden je prišlo do jasnih stališč v slovenski skupščini. Tako smo reagirali ob aretacijah četverice, ob ustavnih amandmajih. Morda bi bilo vse to skupaj zanimivo zbrati in pokomentirati. Mi smo na primer že februarja lani sklicali zbor v Cankarjevem domu, komaj mesec po tistem, ko so bili objavljeni osnutki amandmajev. Vse faze smo nenehoma spremljali, se vključevali s stališči... Na zboru kulturnih delavcev Slovenije junija letos je padel predlog o ustanovitvi združenja slovenskih razumnikov; to ni bil ravno predlog slovenskih pisateljev, bil pa je očitno podan v skladu s tem, kar pisatelji ali društvo misli o civilni družbi... Gre nam za civilno družbo, zato morajo temeljno vlogo odigrati ne institucije in politični organi, ampak strokovne, družbene, alternativne skupine, ki seveda nastopajo avtonomno. V skladu s tem naj bi združenje razumnikov imelo tako vidno funkcijo, družbeno in politično. Seveda se je takoj pojavilo vprašanje, ali to vodi v ustanovitev politične stranke ali naj ostane na,nivoju grupacij civilne družbe, te pa v civilni družbi nikdar nimajo lastnosti strank. Poznajo jih drugod v svetu, delujejo za razrešitev nekega problema, ko niso več potrebne, se razpuste. Tako si pač sam predstavljam to združenje: razvoj naj ne bi šel v ustanovitev politične stranke. Seveda pa je jasno, da v Društvu slovenskih pisateljev zagovarjajo politični pluralizem, to je tudi ena najpoglavitnejših teženj v predlogih k novi ustavi, kot smo zapisali. Ta pluralizem razumemo tako, da partija ne more imeti nobenega monopolnega položaja in v skladu s tem zahtevamo uvedbo političnega pluralizma. Pa ne pluralizma samoupravnih interesov, ampak dobesedno politični pluralizem. Nisem pa prepričan, da je smisleno, ne, če je dovoljeno, mislim pa, da je vse dovoljeno, da bi razumniki sestavljali tako politično stranko. To je bilo slepo, poklicno preveč enostransko opredeljeno. Seveda obstajajo težnje, da bi se bodoče združenje razumnikov formiralo v pravo politično stranko. S tem se ne strinjam. Sem za politične stranke v širšem pomenu glede na plasti v populaciji, vendar pa ne, da ena plast v populaciji ustanovi samostojno stranko. Med tako imenovanim ljubljanskim procesom, in ko je bila sodba objavljena v srbohrvat-skem jeziku, ko smo na društvu napisali zahteve glede jezika v sedmih točkah, se je ena od teh točk nanašala tudi na nujni sklic zbora kulturnih delavcev. Na SZDL so pobudo takoj sprejeli, že naslednji dan, dogovorili smo se za jesen. Že takrat smo določili, da mora biti na dnevnem redu tudi vprašanje suverenosti slovenske družbe v okviru Jugoslavije in pa formulacija programa združenja razumnikov. Datum je že določen — 16. november. Najbrž pa bo še veliko dela okoli tega problema. V današnjem času vsi neprestano iščemo mesto besedi, ki lahko živi in diha le v duhovni svobodi. Ali imamo duhovno svobodo? Težko vprašanje. Celo današnje vprašanje svobode je avtocenzu-ra. Cenzura je indikacija duhovne svobode. Okvire mišljenja in tudi avtocenzure narekuje marsikaj, kar ni s področja duha. Ne vem ali lahko govorimo o duhovni svobodi v teh zadnjih mesecih, ob teh strahotnih materialnih pritiskih, ko je več kot polovica ljudi na robu preživetja, ko smo doživeli v času znanih procesov, pritisk centralističnih sil Jugoslavije in Slovenije. Vse to pritiska tudi duha, vprašanje je ali v takih globoko kriznih razmerah sploh lahko govorimo o duhovni svobodi. Duhovna svoboda zaživi šele takrat, ko je vprašanje golega preživetja vsaj približno rešeno. Kar pa zadeva neposredni ideološki pritisk pri nas v Sloveniji — mislim, da ga preprosto ni. To, da bi slovenske oblasti neposredno kaj zahtevale od slovenskih pisateljev, kako je treba misliti, ne tega ni. Ob tem pa bi rad opozoril na neko drugo vprašanje, vprašanje celotnega slovenskega kulturnega prostora. Vsi soglašamo, skupaj s SZDL in širše, da moramo vztrajati na uresničevanju skupnega slovenskega prostora; pa vendar obenem obstajajo velikanske ovire, ki to preprečujejo in kažejo na nesvobodo tudi slovenskih oblasti. Še vedno namreč vrsta slovenskih revij, časopisov s Koroške , Italije, Argentine itd. nam ni dostopna. Dolgi so postopki, da taka publikacija pride do nas. Znan je primer celovškega Zvona, ki je sicer deklariran kot vseslovenska revija, tudi veliko Slovencev iz matične domovine piše vanj, pa vendarle traja mesece in mesece, da pride posamezna številka Zvona čez Ljubelj. Se pa zgodi, da kakšna sploh ne, tako kot se je že zgodilo. Sam sem seznanjen z vsebino teh pri nas prepovedanih številk, pa sem se le čudil, kje neki je iskati razlog prepovedi. Glejte, to je zame nesvoboda. Če govorimo o preživetju idej, inovativni družbi, bi te publikacije morale imeti dostop k nam, saj vendar ne gre za kakšno sovražno propagando. Mislim, da smo vendarle tako zreli, živimo v novi Jugoslaviji in nas -po moje - ne morejo zmesti nobeni projekti kakšne tuje ureditve. Kar pa zadeva podatke za generacijo, ki vstopa in je že vstopila v politično življenje, za njih pa bi bili podatki recimo iz NOB (mislim na podatke o domobrancih, na streljanja, pokole v Kočevskem Rogu) celo koristni.Če bomo travmo prej odpravili, tembolje. Odlašanje samo povečuje travmo, slabo vest, itd— Kakšno je vaše mnenje o tako imenovani slovenski pomladi, bo dozorela in dala sadove? Priznanja, ki jih goji in pošilja med ljudi slovenska partija, sploh niso nepomembna. »Socializem po meri človeka« — o tem morajo razmišljati tudi drugi ne le izobraženi, da se sistem prilagaja potrebam človeka, da smo torej za bogat socializem ne pa za socializem revščine, vse to so prizadevanja, ki so, verjamem, večini zelo blizu, in zelo pri srcu. Dodal pa bi svoj pomislek: nisem prepričan, da je partija vse to zmožna narediti. Partija po svoji osnovni konstituciji, iz česar izhaja, ne glede na to, da se imenuje Zveza komunistov, vemo, kaj so njeni temelji. Nisem popolnoma prepričan, da je zmožna vztrajati na tržni ekonomiji in vzporedno s tem na pravi demokraciji. Vse to je povezano, ni tržne ekonomije brez demokracije, s tem mislim demokracijo, v kateri je možno uveljavljati pravice človeka kot posameznika, ne nekega abstraktnega Človeka. To je sicer govorila že bolj-ševiška partija, da je za Človeka, nikdar pa je ni brigal človek z malo začetnico, posameznik. To v temeljih spodbuja tisto, kar je za partijo, pa tudi našo ZK, najbolj bistveno. Pomeni, da bi se partija morala dejansko razpustiti kot partija, toda tega pač ni pričakovati, da bo naredila, tudi Kučan ne. Naša partija ima v zasnovi mnogo elementov le-ninske partije, za sodoben svet pa se je že izkazalo, da to ni dobro, posledice so blokada inovacij, duhovne svobode in podobno. Dejansko mora priti do redefinicije socializma in v okviru tega tudi do rekonstrukcije partije. Na nedavnem srečanju jugoslovanskih pisateljev je nekdo rekel, da pisateljem ne bi bilo treba graditi politike, daje važno ohraniti le zdrav razum in dostojanstvo. Ali je to v današnjem času za pisatelja kot izobraženca dovolj? To je sicer krasna aforistična izjava, vsi bi radi povedali kaj ta- kega. O tem, kako ohraniti * stojanstvo in zraven zdrav ^ zum, je pa treba še marši*' konkretnega povedati. Mi0" grede — na skupščini Zveze? sateljev Jugoslavije je pa(r marsikatera izjava, cela pahV ča-izjav; dobro se je izteklo z8' ker nismo šli v ekskluzivizfltf polemiko, k čemur je — to morda premalo ve — pripo11!' gla ravno slovenska pisatelj5" delegacija. Sicer bi se pojav prav gotovo taki ekskluziviz"* kot jih poznamo s teh množic gibanj po Jugoslaviji, iz beogf* skih časopisov. V ta namen se» tudi predlagal, naj skupščina"1 bi sprejemala nobenih sklep0* Kajti sklepi bi morali to strah0' no različnost brisati. V resnici* bila to nekakšna vaja za razU*1 no obnašanje drug do drugega Tako bi morali pisati v novo ustavo? Mislim, da. To pa ^i le tf0) mnenje. Vsaka republika m"' najprej napisati svojo usta^ šele na osnovi vseh šestih fu roma osmih ustav bi morali vi' ti, kaj nam je skupno in potefl! ti v zvezno ustavo samo tis* kar je v vseh ostalih napisan?' tem bi ohranili različnost, ki' edino bogastvo Jugoslavije, d|J gega tako ni. Ne pa, da najp^ pišemo zvezno ustavo in "T prilagajamo republiške oziroi pokrajinske ustave, to je ve^ le tlačenje prizadevanj p0, meznih narodov. Po v teh časih, ko se veliko J de vori o politiki, ko veci|ric spremlja aktualne ternn revijah, časopisih, enostf^ zmanjkuje časa za km Le-te pa edine, tako praw pripravljajo človekovega * ha na kreposti. Se strinjam, knjige, teksti, P°! zija, filozofija, drama, idt. so meljnega pomena za duho^ rast posameznika. Čeprav " morda bolj zanima družba ne F človek, kot nekaj intimnega odvisnega od družbe, pa dej8! sko vse izhaja s teh podr°| književnosti, umetnosti, filo3°j je. To so dejansko področja« odpirajo svet in to odpiranje di artikulirajo, formulir« skratka ubesedijo. Dobesed sicer ne govorijo o ustav« družbenoekonomskem sistefl je pa seveda v teh sferah ce\o*\ zakladnica teženj človeštva, K penenja po tem, kje bo do^ kako bo živel. Prepričan seo1^ vse to, kar Društvo sloven5™ pisateljev danes postavlja eksplicitna politična stališča.^ mora in sme samo na svoje lastne že obstoječe lite ture. Če slovenski pisatelji °* imeli take literature za sabo, ^ jo imamo, niti ne bi imeli in razlogov v teh političnih rj pravah niti sveta, iz katerega'i vorimo in to in to zahtevan^ širšem pomenu je vse to z knjigah, v poeziji, v romanj filozofiji napisano. Samo mo, prevajamo iz tega v poli*1 jezik. Če se povrnem še enkrat k ^ ustavi, kot smo jo predlo^1 f podrobno analizo bi se dai°^ kazati, da je tisto, kar smo f1 / sali kot temeljna načela flj ustave, vse izpeljano iz sl° i ske literature — od Cank^i Potrča, Kranjca, do $alarfj j če hočete. Vse je tam, seve0^ napisano v sociološkem 1 nem jeziku ustave, knjižnem jeziku. imp* Prvi stavek te naše ustave^ ambula, se začne nekako — izhajajoč iz svetsti živlL in dostojanstva človeka ■ ■ .Jif temelj, to izhaja iz avtikul^ predvsem slovenske liter*. ^ Država je pač zato, da sluz ( sameznemu človeku, .ne<.^1( obratno, kot je v sedanji u ^ da vsi živimo zato, da s*?0tfP državi in svetlim idejam K ^ nizma — nekako v tem S.\V Gre skratka za obrat, ki i -0 meljen z literaturo, filozof-celotno sfero umetnosti. . »o Srbiji in na Kosovu Nacionalna evforija se spreminja v socialno, Milošević pa se je spretno zavihtel na njene visoke valove Kranj, 25. oktobra - Medsebojno obiskovanje je že tradicionalno, za razliko od dosedanjih, ki so "ttela poudarek na družabnosti, je bil tokratni obisk slovenskih novinarjev pri srbskih kolegih iz-r&zito delovni. V štirih dneh smo skušali slišati in videti čim več, da bi kar najbolje doumeli in ra-*umeli, kaj se dogaja v Srbiji in na Kosovem. Naš obisk je potekal prav v času znamenite 17. seje ZKJ, torej v znamenju pričakovanj, kaj bo prinesla, ko se je naposled le iztekla, pa tudi v znamenju srbskega razočaranja, ker Čkrebič ni dobil dovolj glasov, razočaranja, ki je bilo na Kosovu flasno, v Beogradu mrmrajoče. 17. seji je vendarle uspelo »umiriti žogico«, po Jugoslaviji so zaveli U^alce prijaznejši vetrovi, vse kaže, da nam bo tudi ustavne spremembe uspelo spraviti pod streho, kar vse so naši vrli politiki začinili s popravkom zakona o plačah, da bo delavec malce lažje '°vil podivjani življenjski standard. Veliko sape mu popravki plač seveda ne bodo dali, kakor tudi Gospodarska reforma dobrih učinkov ne bo prinesla čez noč, zatišje verjetno ne bo dolgo. Z do-^jšnjo zanesljivostjo je torej moč napovedati socialne nemire, pot po Srbiji je k temu dodala kli-^J. saj se tam nacionalna evforija, ki je po Jugoslaviji naletela na odpor, vse bolj spreminja v so-c'alno, ki seveda tolikšnega odpora ne bo deležna. Da se je Slobodan Milošević spretno zavihtel njene visoke valove, nam je vsem skupaj seveda docela jasno, njegov glavni adut med delavci I** je moralna neoporečnost, saj živi skromno in nihče mu ne more očitati materialnega okoriščala s položajem, kar ni ravno odlika vseh naših politikov, kakor tudi ni, da bi znali spregovoriti delavcem. Klic iz Rakovice po delavski solidarnosti ti Za delavce Rakovice danes ^e vsa Jugoslavija, s silovitim Pajkom in pohodom na zve-*|k> skupščino v prvih oktobrih dneh so se tako rekoč °Micali za avantgardo delav-skega razreda, njihova zahte-^ Va po zvišanju plač se je pretvorila v razbremenitev gospojo] carstva, najbolj aktualno yp^|anje razmer in utripa v Jugoslaviji. Rakovica je južno beograj-id| sko predmestje, kjer se zače-$ J1!a južni krak primestne žesti Uznice, ki so ga slovesno odpr-lj minuli petek ob 44-letnici osvoboditve Beograda. Srce de-'^vskega upora je tovarna 21. ^aj, kamor je Slobodan Milo-?ević po 17. seji odšel na obisk 'H povedal, daje s< stališči seje ^dovoljen. V tej rakoviški ko-viriskopredelovalni tovarni izdelajo letno tudi 200 tisoč avto-i 'ftobilskih motorjev za Zasta-( vo, z oktobrom so jih začeli iz-(f delovati tudi za novi avto Flo-;jlf *ida. \ 5.200 članski delovni kolektiv je letos po besedah direk-^rja za 13 odstotkov povečal °bseg proizvodnje in za 10 od-s'otkov produktivnost, lani pa s° obseg proizvodnje povečali ?a 22 odstotkov, produktivnost Pa kar za 17 odstotkov. Torej res vse bolj pridno delajo, če-j^ur pa plače seveda ne slede, pko kot vsem drugim tudi de-aVcem Rakovice življenjski 3p j^andard pada. Avgusta je njihova povprečna plača znašala ^0 tisočakov, septembrsko so P° štrajku povečali za 41 odstopov, da je povprečna znašala ^0 tisočakov. K temu povečanju je prispeval deloma boljši ^slovni uspeh, 20 odstotno Pa razbremenitev gospodarstva. ..K tej problematiki plač ve-ya dodati besede Miroslava fušenje, mladega strokovnja-magistra tehničnih znano-ki je dejal, da doslej več ?°t 500 tisočakov še ni prejel. Ijfavnilovka je torej resnično Kruta. Kosovo je napad na naše K opisu materialnih razlogov za klic po delavski solidarnosti, za geslo rakoviških de-avcev o združitvi vseh delav-ev Jugoslavije, seveda sodi Udi prelivanje kapitala v Jugoslaviji, visoki prispevki za -^razvite, na katere vse bolj lergično reagirajo tudi dru- I i jI} »« v* ti, Bogoljub Karič, direktor mešane firme »Brača Karič«, je pravi poslovnež zahodnega tipa, jezik mu teče, kot namazan, z retoričnimi odtenki, pri nobenem odgovoru ni v zadregi. »Nismo vsi enaki,« pravi Bogoljub, » tudi mi štirje (bratje op.p.) nismo enaki, jaz sem vendar direktor, če sem slab, naj me zamenjajo.« god, ne le v Sloveniji. Kajti pravih učinkov ni, ker denar ni dobro naložen, ker ga birokracija razmetava za kdove kaj vse, izseljevanje s Kosova se nadaljuje, prišleki pa pritiskajo na stanovanja, šole, vrtce, itd. Torej smo v bistvu dvakrat obremenjeni, pravijo v Rakovici, tudi tako morate razumeti problem Kosova. Torej tudi v socialnem, ne le nacionalnem pogledu. Te besede je Slobodanka Brankovič podkrepila s podatkom, da beograjsko gospodarstvo ustvarja 40 odstotkov srbske akumulacije, polovico pa jo odvaja za Kosovo. Milošević nas razume, ne boji se nas, tako kot drugi funkcionarji Klic po delavski solidarnosti so delavci Rakovice udejanili s pismi, ki so jih razposlali v največje tovarne po državi, tudi v kranjsko Savo. Kakšen je bil odgovor, nas je seveda zanimalo. Odgovoril je predsednik tovarniškega sindikata Milan Nikolič, ki je dejal, da jih delavci Save podpirajo v boju za boljše življenje delavskega razreda, hkrati pa opominjajo, da bo potrebno več delati in da pohod na skupščino ni pravi način za razreševanje problemov. Milan Nikolič je dejal, da k organiziranemu boju jugoslovanskega delavskega razreda pozivajo, ker delavci niso več tisto, kar mnogi še vedno mislijo, da so - ovce za striženje. Ne le on, tudi drugi naši sogo- s°vska nasprotja hitro padajo v oči, saj sredi revščine in ne-fth na ui'can **e<^ rastejo nove hiše, bolje rečeno palače, ki $t .Spade zdomci, obrtniki in trgovci. Sploh pa nova poslopja ra-jj^j0 kjerkoli se komu zdi, tudi sredi polja, saj urbanističnega ^rtovanja tako rekoč ne poznajo. vorniki so poudarjali, da ima Slobodan Milošević posluh zanje, da razume delavce in da mu verjamejo, zato so ga tudi klicali, ko so zborovali pred skupščino. Drugi funkcionarji so bili prestrašeni, je dejala Slobodanka Brankovič, oprostite, ne želimo predstavljati strašila za svoje funkcionarje. Adut, ki ga ima torej Slobodan Milošević v rokah, je njegov nastop pred delavci, ljudje mu verjamejo, ker govori tako, da ga razumejo. Po dolgih letih branja dolgih in zapletenih referatov, kakršnih tudi na 17. seji ni manjkajo, je njegov nastop prava osvežitev. Kako zelo je med ljudmi zaželena, pove tudi dejstvo, da je Jože Slokar zaradi neposrednih in vsakomur razumljivih besed na 17. seji, požel v Srbiji največ simpatij. Ce k temu dodamo še Milo-ševićevo moralnost, postane še bolj razumljivo, zakaj si je pridobil tolikšno naklonjenost ljudi, zakaj se je lahko tako spretno zavihtel na visoke valove nacionalnega in socialne- Sprava bi lahko imenovali spomenik na čačanskem pokopališču, saj označuje skupni grob avstroogrskih, srbskih in drugih vojakov, ki so med prvo svetovno vojno padli v tem kraju. Zategadelj ni edinstven le pri nas, tudi v Evropi, saj jih poznajo le v Španiji, kjer je Franco po državljanski vojni dejal: vsi so padli za domovino. ga nemira v Srbiji, zakaj jih pravzaprav sam tudi povzroča, saj jih prednjegovimprihodom na politično prizorišče ni bilo ali pa so bili prikriti. Takore-koč nima »greha«, kakršnih je med našimi funkcionarji več kot dovolj, najbolj odmevna je tačas bosanska afera z vikendi v Neumu, zato mi nihče ne more pritakniti vzdevka »fotelj aš«, ki postaja parola boja proti razraščeni, vse manj učinkoviti in vsaj deloma tudi samopašni, vsekakor pa odtujeni birokraciji. Na Kosovo je treba iti skozi Srbijo Kosovska pota in razpotja je brez poznavanja razmer v vsej Srbiji težko dojeti, kakor jih je nasploh težko razumeti, saj je na njih toliko iracionalnega, da razum kaj hitro ugre k čustvom. V štirih dneh, kolikor je trajala naša pot, vsega pač ne moreš videti, slišati in doumeti, toda slika je prav gotovo popolnejša, ker smo na Kosovo šli skozi Srbijo. Ker smo poslušali obe strani, srbsko in albansko, ker so nam polnili ušesa s pretiravanjem na prvi strani, da smo lahko slišali molk na drugi strani. V revščini, ki jo na Kosovu srečaš na vsakem koraku, si človek s Čustvi res kaj prida ne more pomagati, iz nje ga lahko izvleče le razum.,Toda, kako naj si z razumom pomaga mladina, ki ne najde dela in jo sredi dneva srečate na ulicah kateregakoli kosovskega mesta, v Peći, kjer smo se ustavili najdlje, me je celo bolj kot leva in desna stran ulice (albanska in srbska oziroma črnpgorska) pretresla množica mladih ljudi, ki se nima kam dati in zato hodi gor in dol po mestu. Kako naj si z razumom pomagajo že osivele moške glave, ki rde ob pogovoru o posilstvih in si jih ne morejo razlagati drugače kot s kontrarevolucijo. Kako naj si z razumom pomagajo lokalni voditelji, če jih je neverjetno presenetilo, kar so jim vojaški zdravniki povedali o razgovorih z ženskami na vasi. Ob nedavni vojaški vaji so namreč zdravniki šli na podeželje in ugotovili, da se z ženskami uspe pogovarjati o tem, kako bi imele manj otrok in torej ni res, da bi takšne pogovore le zavračale. Kako naj si z razumom pomagajo kosovski voditelji, če je bilo doslej »prepovedano« govoriti o eksploziji albanskega prebivastva, kakor da je to stvar, ki sodi le za hišne zidove. Naj čustva odstopijo nekaj prostora razumu s tem, da bi v bodoče manj pozornosti posvečali nacionalnemu in več socialnemu, skozi katerega naj bi razrešili tudi nacionalno? Kaj sedanja eksplozija albanskega prebivalstva ni v bistvu tiha vojna, ki jo lahko ustavi le gospodarski razvoj, saj zaposlene albanske ženske nimajo več po deset, petnajst otrok, temveč največ tri? Je nacionalna evforija na Kosovu že dosegla plimo in poslej lahko pričakujemo plimovanje socialne, valovi pa bodo seveda dosti višji kot v ožji Srbiji? Takšna vprašanja so se mi zastavljala na poti po Kosovu in se ob vlečenju vzporednic z ožjo Srbijo ustavljala ob fenomenu Milošević kot ob uganki, ki na Kosovu še nima odgovora. Osupljiv uspeh bratov Karič V Peći, ki danes z okoliškimi naselji šteje približno 130 tisoč prebivalcev, več kot 60 odstotkov pa je mlajših od 25 let, seveda predvsem po zaslugi albanskega prebivalstva, ki ima že 72 odstoni delež, so bratje Karić vsekakor najbolj popularna družina v mestu. Veliko časnikarjev se je že ustavilo v njihovem podjetju, vsakdo je po svoje, z bolj ali manj zvenečim naslovom napisal zgodbo o osupljivem poslovnem uspehu štirih bratov in sestre Karić. Zoran, Sreten, Olivera, Bogoljub in Dragomir so začeli pred desetimi leti, družinsko podjetje so uradno ustanovili 20. januarja 1979. O začetnem kapitalu ne govore, verjetno pa brez njega niso bili, saj so se prej ukvarjali z glasbo. Raje povedo, kako so na tovarni- škem odpadu poiskali uporabne materiale in kako so prijateljsko dobili zemljišče, na katerem so postavili prvo delavnico, češ plačali boste, ko boste kaj zaslužili. Danes je to podjetje, v katerem se mešata zasebna in družbena lastnina, zato ji bratje Karić pravijo sestavljena organizacija združenega dela. Takšne firme naša zakonodaja seveda ne omogoča, dejansko je nastala na »črno«, čaka, da jo legalizira gospodarska reforma oziroma ustavne spremembe. Pri bratih Karić dela 320 ljudi, firma ima 16 delovnih enot in 20 predstavništev po Jugoslaviji, 400 kooperantov, v Beogradu pa inženiring, v katerem 34 inženirjev skrbi za razvoj izdelkov, 1. novembra bodo odprli prvo pred-staništvo v Moskvi, prvo v tujini itd. zaslužijo 210 tisočakov, splošni zdravnik' 350 tisočakov, zdravnik specialist s tridesetletno prakso pa 530 tisočakov. Lahko si torej mislite, da so delavci pri Karićih zadovoljni, da radi in pridno delajo. So Karici našli recept za Kosovo Razcvet firme, kakšna je Karićeva, seveda sama po sebi zastavlja vprašanje, kaj ni to recept za gospodarski razvoj Kosova. V krajih, kjer ni industrijske tradicije so družinska podjetja veliko bolj uspešna, navsezadnje to spoznanje ni novo, saj je dozorelo že marsikje drugod po svetu. Sicer pa, kaj niso prav Kosovarji že vsej Jugoslaviji dokazali, z mrežo prodajaln sadja in slaščičarn, ki so jo razpredli po Ustavili smo se tudi v Slatinah pri Čačku, kamor je bilo med vojno preseljenih veliko Slovencev in bili gostje družine Duro-vič, kjer je vojno preživela Slovenka Danica Zidarič. Domači sin Aleksander (v sredini) je strojništvo doštudiral v Ljubljani in pravi, da ima na Slovenijo lepe spomine, da je resnično presenečen nad pisanjem časopisov, saj preprosto ne more verjeti vsega, kar napišejo. Pri Karićih delavci zaslužijo 870 tisočakov, v Peći znaša povprečje le 210 tisočakov Že bežen sprehod po delavnicah pove, da pri Karićih delavci pridno delajo, tudi glasba, ki jo je direktor Bogoljub Karić spustil med desetminu-tnim premorom (tri takšne imajo med delovnim dnem ter polurnega za malico) ima seveda smisel. Kakor ga ima seveda tudi ustrezna zaščita pri vsej državi, kako uspešna so lahko družinska podjetja. Karici dokazujejo, kako uspešna so lahko tudi v industrijski proizvodnji. Zgodba, ki nam jo je povedal visokokvalificirani strugar Rajko, najbolje podčrta to ugotovitev. Trideset let je delal v združenem delu, v več delovnih organizacijah, nazadnje je bil šef strojne delavnice v tovarni sladkorja, dokler se ni odločil, da gre h Karicem, kjer je bil po devetmesečni po- Poslopje beograjskega Genexa, 24-nadstropno, z okroglo restavracijo na vrhu, kjer se ob odlični jedači in pijači srečujejo mednarodni managerji. Genex se ukvarja z mednarodni biznisom, lani je imel 6 milijard dolarjev prometa, v jugoslovanski zunanji trgovini pa je udeležen 13 odstotno. Slovenija ima v Genexovem prometu 19 odstotni delež. delu, težko bi našli tovarno, kjer bi bili v tem pogledu tako pozorni. Karici se pač zavedajo, kaj pomeni nesreča pri delu. Delavci pa seveda dobro vedo, da se delavnik začne ob pol sedmih, nihče ne zamuja, pridejo pet, deset minut prej. Skratka red in delovna disciplina, kakršno poznamo ma-lokje pri nas, toliko bolj pa je seveda vpadljiva, ker se to dogaja sredi Kosova, v okolju, ki je povsem drugačno. Kako drugačno je, pove tudi primerjava zaslužkov. Pri Karićih znaša zdaj povprečna plača 870 tisočakov, povprečje v mestu pa znaša borih 210 tisočakov, v industriji se gibljejo od 140 do 220 tisočakov. V osnovnem šolstvu povprečje znaša 240 tisočakov, v srednjem šolstvu 270 tisočakov, v zdravstvu medicinske sestre skusni dobi sprejet v delovno razmerje za nedoločen čas. Karici namreč vsakega novega delavca sprejmejo najprej na devetmesečno poskusno dobo, kajti kakor pravi Bogoljub, tri mesece se je moč sprenevedati, v devetih pa se jasno pokaže, kakšen delavec je kdo. Rajko danes pri Karićih zasluži 1.270 tisočakov na mesec, kar je seveda veliko, veliko več kot prej. Toda, kakor pravi sam, rad ne dela zgolj zaradi denarja, temveč tudi zato, ker je organizacija dela odlična, ker vsakdo natančno ve, kaj je njegovo delo, nikogar mu ni treba priganjati, kakor jih je moral nenehno preganjati, ko je delal v tovarni, kjer so delavci spali, pa ne eno uro, več ur, napravili so si kar bunkerje, kamor so se skrili. M. Volčjak WSmS3j z Vanetom Omanom pa sva' druga tudi v parih. Imel bolf di kvalifikacije za državna11 dinsko reprezentanco, za p4 vo, ki bo nastopila na SP I Iju. V novi sezoni, ki se je k"' začela, sem republiški p' med posamezniki in tudi i med pari z Omanom v mladi; konkurenci. Na republiške^ venstvu za člane v parih skupaj z Jerebom osvojila d mesto. Moj načrt za to sezo^ da se uvrstim v mladinsko* vno reprezentanco in seved8 bre uvrstitve v obeh konki>! cah ter tudi v ekipnih nastop' D. Hu* Foto: F. Pef' Vabila, obvestila Tudi letos tržiška rekreacijska odbojkarska liga - Odb0f za rekreacijo telesnokulturne skupnosti Tržič prireja tudi le tos občinsko rekreacijsko ligo v odbojki. Moštva bodo razd^ ljena v dve skupini. V skupini A imajo pravico nastopanj9 Podljubelj A, Blue racers, Prosveta, Peko, Koprive, Karanta"' ci, Muppet show in Podljubelj B. Ta skupina bo igrala v tel°' vadnici osnovne šole v Križah. V skupini B pa bodo vse dr prijavljene ekipe, igrale pa bodo v telovadnici Grajzarjeve o? novne šole. Pravico tekmovanja imajo samo odbojkarji s sta'' nim prebivališčem v tržiški občini in se bodo prijavili v pisaf ni TKS, Bračičeva 4 do 3. novembra do 18. ure, ko bo žrebanj* in sestanek vodij ekip. Začetek tekmovanja v obeh ligah boj sredo, 9. novembra. Prijavnina za skupino A znaša 100 tisoj dinarjev, v skupini B pa bo odvisna od števila prijavljen ekip. - J.Kikel Nogometni spored - V drugi slovenski nogometni ligi v ned* ljo ne bo rednega kola. Nadaljevalo pa se bo tekmovanje v fl renjskih nogometnih ligah. V soboto ob 15. uri bodo pri član^ A igrali Alpina : Zarica, LTH : Bitnje, Lesce : Kokrica, Pole*: Tržič, Visoko : Creina Primskovo in Mavčiče : Britof. V B li# bodoob isti uri igrali Trboje : Preddvor, Grintavec : Kondojj Podgorje : Podbrezje, Šenčur : Velesovo in Alples : Hrastje. I soboto ob desetih dopoldne bodo v kadetski ligi igrali Jeseni^ : Visoko, LTH : Creina Primskovo, Britof : Sava, Zarica : Trži*' Triglav : Naklo in Bohinj : Alples. Pionirji bodo igrali ob 13.3"' pari pa so Bitnje : Britof, Šenčur : Creina Primskovo, Mavči# : Kokrica, Naklo : Zarica, Sava : Preddvor in Triglav A : II glav B. - DJošt Rokometni spored - Jutri bo v enotni republiški rokometni I gi na sporedu 7. kolo. Rokometaši Termopola bodo jutri ob I uri igrali v športni dvorani Poden z Jadranom. Rokometa*1 Preddvora pa jutri gostujejo v Krškem. V drugi moški rep? bliski rokometni ligi bo jutri ob 19. uri pomembno srečanj Peko : Partizan Sežana. Jutri ob 18. uri pa bo tekma Preddvo : Krim. Mladinci bodo v skupini center igrali 8. kolo. Pari bod jutri ob 19.30 Peko : Inles, v nedeljo ob 10. uri Besnica : *fl mopol 1 in Preddvor : Kolinska Slovan. Pari pri mladinkah P, so jutri ob 16.30 Peko : Itas Kočevje, ob 18.uri Sava Kranj 'M ples, v nedeljo ob 10. uri Duplje : Polje in ob 11.15 Predch/C Olimpija. V gorenjski rokometni ligi bo na sporedu 11. kol"; Danes ob 16. uri bosta tekmi Radovljica : Alples in Predd v<£, veterani Kranj. Ob 19. uri pa bodo tekme Žabnica : Duplje, S* va : Besnica, Krvavec : Gumar in Storžič : Britof. - J.Ku^ Kolajne in uspehi invalidov v Seultf ,4 Kranj, 27. oktobra — Na prizorišču letošnjih štiriindvajset tnih olimpijskih iger v Seulu so po zaključku le-teh imeli olindr* tudi invalidi športniki. Na tej olimpiadi so se z uspehi in kolajn* domovino vrnili tudi jugoslovanski športniki invalidi. Na teh olimpijskih igrah so dosegli izredne uspehe, saj so si mov vrnili z eno zlato, dvema srebrnima in dvema bronastima >y nama. Med dobitniki zlate kolajne je bil tudi član moštva gol | igra z zvenečo žogo, Rajko Kopač, ki je doma iz Preddvora, bro11 pa je osvojil Marjan Peternelj iz Rovt pri Podnartu. n ek, 28. oktobra 1988 RAZVEDRILO^ 15. STRAN rtfoMmsi&ffiOMAB Vaje v slogu % Radi bi verjeli, da smo pač že preživeli vso tipično zastraševanje s strokovnostjo avtoritet in zaslugami iz preteklosti -tudi pri volitvah. Čeprav nekatere strukture nikoli niso bile in nikdar ne bodo voljene, saj so zaradi svojega nesmrtnega ja, Jakaj smo se pa borili, tako rekoč od boga dane, se nam le zdi fletno, da nas sem in tja spustijo na volišča. Vso to dolgotrajno iluzijo, da imamo demokratični vpliv, vse to delikatno mrmranje o pravni državi, civilni družbi, ves ta infantilni občutek, da nam bodo izbranci toplo vračali izkazano jim zaupanje sicer rahlo motijo neki nesinhronizirani ^sumi že v projektu evidentiranja kandidatov, kaj šele v bolj ^.posvečenih fazah. Vgrajeni mehanizem namreč omogoča, da se sem in tja le odstranijo nezaželeni kandidati. Ifi V vso to volilno telovadbo, vaje po kurzu in v slogu, smo vabljeni kot čreda ovčk, kot mladoletni otroci v prvi razred demokracije. Oblast je trdno prepričana, da je čisto dovolj, če nam pri volilnih hokuspokusih ustreže z množičnim sodelovanjem na prvi stopnički. Pozneje, ko naj bi tudi NADZOROVALI izbrance, pa nismo več tolerirani. Zdi se jim čisto in popolnoma odveč, da bi nam sploh omogočili kakšno institucionalno možnost nadzora. Da ima naša oblast, ki je od vekomaj, tudi pri volilnih fi-skulturnih vajah v obveznem slogu in znanih likih vedno Prav, kažeta tudi naša skrajna nezrelost in otročarije, ki smo jih zganjali na temeljnih kandidacijskih konferencah (kako fino, kako mestno se to sliši : te-me-ljna-kan-di-da-cij-ska-kon-fe-re-nca!) Na našo temeljno kandi-konferenco nas je prišlo vseh sedem zavednih delovnih ljudi in občanov ali 0,6 odstotka krajevne volilne baze. Bilo je tako konstruktivno kot vedno, kadar se zberemo mi, neposredni občani sveta : gospe Rozki, volonterski družinski varuški, je žlahta napokala pet do šest mulcev, ki so se razlezli po prazni dvorani, Viktor, starosta vaških alP»nistov, pa je prišel v bundi, na kateri je pisalo ZAVARUJE SAVA. Gospa Rozka, ki je po kolenih lezla za mulci, je rekla : »Pa glasujmo enkrat za tamlade«, Viktor pa je zabrundal : »Jest sem za kakšnega izkušenega alpinista...« Po teh predvolilnih izbruhih in nedvoumnih izkazih pluralizma interesov smo spesnili zapisnik, novodobni umotvor, v slogu in po kursu. Našega delegata so na občinski kandi -Preši primerno stisnili, da se je v republiko izteklo pravo vino naše občinske politične volje. Ko je neposredna volilka, gospa Rozka, včeraj po radiu slišala, da so na republiški konferenci v Ljubljani neki elek- torji, je rekla: »Zakaj pa je zaradi štromarjev spet tak pomp,« Viktor pa je volilni izbor komentiral: »Spet eden, ki nima poj-nia o alpinizmu...« D.Sedej L GLASBENA LESTVICA RADIA ZIRI Počitek Glasbena lestvica Radia Žiri Lestvico lahko poslušate v sredo. 2. novembra, od 16. do 19. ure na Radiu Žiri. Gost oddaje bo pevec Zlatko Dobrič. Domča lestvica 1. Bojan Rakovec - Katarina 2. Stane Vidmar - Spi, moja mala deklica 3. Majda Arh - Ne joči srce za njim 4. Randes vous - Shopping in Graz 5. Meri Cetinić — Ne sudite mi nočas 6. Big ben — Mladi Joža 7. Agropop — Himna mladosti 8. Helena Blagne - Jedna suza 9. Pop design - Katra 10. Don Juan - Aj, aj, aj Novi predlog: Obvezna smer - Moja Slovenija Tuja lestvica 1. Sabrina - Boys 2. George Michael - Monkev Lestvico ureja Nataša Bešter Nikomur ni v ponos taka nesnaga na avtobusni postaji na Ja-vorniku pri Jesenicah... Ko se v svetu gradijo velike avtoceste, po mednarodnih prometnih normah, navadno veljs. da se parkirišča in jjočivališča ob prometnicah gradijo na vsakih - 45 kilometrov. Naši tovrstni standardi so rahlo drugačni. \'a avtocesti Niš - Beograd je postajališče - smetišče na vsak kilometer prometnice! Od predora Karavanke do Ljubljane naj bi bila kar tri počivališča : 00 nekaj kilometrčkih od Hru-šice na Lipcah, nato v Lescah in v Voklem. Kaj češ, naj se tudi na cesti ve, d a smo narod, ki rabi počitka in še enkrat počitka, narod, ki tudi za volani postane strašno utrujen! 3. Black 4 5 6 7 VVonderfull Lite Whitney Houston — VVhere the broken hearts go Eddv Huntington - My day Pat Benatar - We belong Rick Astley - When I tali in love 8. Michael Jackson - Dirty Diana 9. Garbo - Perestroika 10. Glen Medeiras - Nothings gonna change my love for you Novi predlog: Desr Leppard - Love bites Glasovnico izrežite in jo na dopisnici v šestih dneh pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1. 64226 Žiri. Glasovalce čakajo lepe nagrade. Izžrebali bomo poslušalca, ki bo dobil posneto video-kaseto. ki jo poklanja Videoteka Trata. Seveda pa eno nagrado poklanja tudi Radio Žiri. Pohitite s kupončki! Domača pesem. Tuja pesem.......... Moj naslov............ Novi predlog....... Kaj je pisal Gorenjec oktobra 1908 Letoviška doba v Bohinju Letoviška doba |)ri bohinjskem jezeru je za letos končana. Tujci, kateri so zasedli vse postelje ob jezeru, so odšli in vrača se zopet navadni mir v to naravno krasoto. Imamo sedaj res lepe dneve, da se je sedaj v resnici težko ločiti od jezera in od planin. To leto je bilo tu veliko tujcev. Drugo se to leto pri jezeru ni sjjiemenilo. Govorilo se je o cesti okrog jezera, govorilo o na-pra\ i nove ceste ob desnem bregu jezera in da se bode cesta od SV, Janeza do konca jezera rabila le za izprohajališče. Vse pa se je le. govorilo, dasi ravno \ sakdo ve, kako velikega pomena za celi Bohinj bi bila cesta okrog jezera in kako mogočno bi se povzdignil letoviški pomen jezera. Vsi mostovi v Bohinju so jako slabi in čez te mostove drdra poleti do sto voz in večkrat tudi prav težki avtomobili. Res čudno, da se doslej ni pripetila kakšna nesreča. Prejšnje čase je bila cesta proti Savici zapuščena, le včasih se je pripeljal sem kakšen voziček. A sedaj, ko pelje železna cesta do Bohinjske Bistrice, je pa na tej cesti, posebno v poletju, oživelo prav mestno življenje. In naravno je, da vsled tega cesta mnogo več poprave zahteva nego poprej. Ako se hoče skrbeti za to, da se ob tej cesti ne pripeti kakšna nesreča, napraviti bo treba povsod mostove iz betona. Za prihodnje leto pa se nam obeta, da se na prelepem razgledu ob cerkvici sv. Duha sezida nov moderni hotel. Lega, na kateri bo stalo poslopje, je ena najlepših ob jezeru. Iz poslopja videl se bo ves Bohinj! Miloš Likar Nagradna križanka Dahnili so da: Rešitev prejšnje križanke mar, FP, KA, koda, Astor, turnus, era, aba, silak, tan ra, mečava. nona, Epirka, V Škofji Loki: Gordana Verbič in Milan Vujič, Marija Božnarin Anton Hafner iz Binkelj V Kranju: Tatjana Štrus in Pavel Oblak iz Kranja; Barbara Zorman in Jože Šilarz Brega ob Savi; Lidija Cimerman in Mirko Žlebir iz Kranja; Tuta Do-menika in Roman Naglic s Prebačevega; Milena Skodlar in Viktor Nastran s Češnjevka; Mojca Florjančič in Robert Majcen iz Zgornjih Dupelj; Damijana Golob in Igor Šink iz Zgornjih Bitenj; Tatjana Tičar in Franc Štirn iz Nove vasi; Irena Krč in Igor Skubin iz Predoselj; Ksenija Plajnšek in Boris Benedik iz Kranja Čestitamo! vodoravno Klauser latrina, Gorenjec in banka, Ja-akter, lat, nevrit, Anchorage, IV Mhat, tkivo AČ, Sa-likon, atman, eter, ter, kop, Kalabrija, od. aparatu-Amin. tlak, Anam, niče Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce nagradne križanke: 1. nagrada:Marija Martinjak, Češnjevek 2, Cerklje 2. nagrada:Urška Cibašek, Rudija Papeža 32, Kranj Tri tretje nagrade Marjan Mihelčič, Veljka Vla-hoviča 6, Kranj, France Jeglič, Ulica 31. divizije 11, Kranj in Boris Mikolič, 4. julija 45, Tržič. Čestitamo! razpisujemo naslednje nagrade: bv 2.nagrada: 6.000 dinarjev 000 dinarjev Križanke pošljite do srede, 2. novembra, na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko). Za današnjo križanko 1.nagrada: 8.000 dinarj Tri tretje nagrade po 3 svetovni dan varčevanja KAJ SMO PRIPRAVILI? OTVORITEV NOVE EKSPOZITURE V ŠENČURJU POSLOVNI ČAS: — dopoldne od 8. do 11. ure — popoldne od 13. do 17 ure — sobotah od 7.30 od 11. ure — ob ponedeljkih ZAPRTO slikarsko razstavo v Ekspozituri jla 1 brezplačne klnopredstave za mladino predstave bodo sobota, 29. 10. 1988: Škofja Loka ob 10. uri Jesenice ob 16. uri ^ nedelja, 30.10. 1988: Kranj ob 10. uri Bled ob 10. uri Radovljica ob 10. uri Železniki ob 10 uri Tržič ob 15. uri /© ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj ^°renjc in banka - formula prihranka VRSTA DIVJE SMOKVE STAROIN DUŠKA ZBIRKA BASNI KRAJNA KOČEV SKEM RUDI FINŽGAR PRITOK DONAVE V ROMUNIJI skala VV0DI PREDMO LIVECV M0ŠEJI SLOVANSKO 0REV0 UMAZANJE 0NEĆE JANJE JAVNOSTI NAMENJE NAINFOR MACIjA MAJHNA UTEŽNA ENOTA AVTOR ZGODB 0 JAMESU B0NDU SODOBNA SL0VEN PESNICA (MAJDA) ARZEN SEV AMER LOVEC NA K0ŽUH0VIN0 KRHKA KO VINA SIVE BARVE (Col VRSTA APERITIVA BREZOBL GMOTA MAKARSKA ALPSKI SMUČAR CENTER NA ŠVEDSKEM TER NIK0 MATUl vaš Časopis češko M0Š ime MESNA JED IME DVEH GR JUNA KOV PRED TROJO MESTO V SZ OB DNEPRU SOPRANI STKA HEY BALOVA JANEŽ (LATIN) TRAVNATA POKRAJ V J AMER'Ki ZAPORA PREGRA DA. JEZ, ZAGRADA NAPRAVA,PRI STROJ KRLEŽEVA DRAMA PREPIR SPOR velik ogenj KLADA ZA SEKANJE MEIALUR G0RIV0_ VRSTA~ VIRUSOV BRIT 0T0Č JF V ROKAV PRH IVU ABELOV RRA1 OTOK V SEV JADRA NU, VZH OD SILBE IZOTOP TO RIJA(lo) PLEME ROD FR FILM IGRALKA IN BALETKA CAR0N PISATELJ CANKAR SOL OLEIN SKE KISL PESNIŠKA OBLIKA PANČEV0 AM FILM IGRALEC HUDS0N IME NEM PISATELJI CFIZCEUA KARLIN0VE STRUPEN PLIN Z OSTRIM VONJEM CNi> AvTcn "RlŽANKF ERWIN RESCH VRSTA UJEOE HRV P0PEV KARICA MESEC ŽIDOV KO LEĐARJA STARA DOLŽIN SKAMERA SRB MESTE CF OB REKI UVAC SLO VI PO SIRU AVSTRIJ DIRIGENT (HERBERT) fnt>«.a»; igl mesto J albanije ureja DARINKA SEPEJ 16 stkan OBVESTILA, OGLASI Petek, 28. oktobra SPOŠTOVANI, Dovolite mi, da vam v kratkem predstavim svojo novo trgovino COKLA s cokli in copati, ki se nahaja na Tavčarjevi ulici 7 v KRANJU Vabim vas na obisk in nakup mojih izdelkov po konkurenčnih cenah in zelo veliki izbiri za staro in mlado. Naj naštejem nekaj izdelkov s cenami: — šolski copati od št. 27 do 45 cena od 11.000 do 15.000 din — otroški copatki z vezalkami cena 14.000 din — krzneni copati (ovčja koža) od št. 20 do 41 cena 12.000 do 20.000 din — moški natikači iz blaga in trdimi podplati cena od 12.000 do 15.000 din — ženski natikači iz blaga in trdimi podplati cena od 11.000 do 15.000 din — ženski in moški natikači iz usnja cena od 14.000 do 19.000 din — moški in ženski natikači iz blaga in skaja cena 4.000 din Nudim vam tudi cokle II. kvalitete po izredno ugodni ceni od 10.000 do 20.000 din. otroške pa že od 5.000 do 10.000 din. ODPRTO od 9. do 12. ure in od 14.30 do 18. ure sobota od 8. do 12. ure PRIDITE, VEDNO STE DOBRODOŠLI! VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA Komisija za delovna razmerja in kadrovska vprašanja Vzgoj-novarstvene organizacije Radovljica objavlja prosta dela in naloge KNJIGOVODJA OSEBNIH DOHODKOV V Vzgojnovarstveni organizaciji Radovljica POGOJI: — dokončana srednja ekonomska šola finančne smeri — 2 leti delovnih izkušenj na enakih delih ali podobnih delih in nalogah — zaželeno poznavanje dela na računalniku. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, čas nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Vzgojnovarstvena organizacija Radovljica, Kopališka 10. O izbiri bomo kandidate pisno obvestili. GORENJSKA OBRTNA ZADRUGA p.o. Likozarjeva l/a 64000 KRANJ Po sklepu Zadružnega sveta z dne 21.10.1988 razpisujemo natečaj ZNAK FIRME Natečaja se lahko udeležijo vse fizične in pravne osebe iz SFRJ Znak naj bi simboliziral dejavnost obrtne zadruge. Komisija bo upoštevala pisne predloge do 10.11.1988. Podrobnejše informacije dobite na telefonu 28-680. gorenjski tiskP0 Moše Pijudeja 1, p.p. 81 64000 KRANJ Objavlja prosta dela in naloge ANALITIČNA EVIDENCA KUPCEV V. stopnja izobrazbe ekonomske smeri Delo je enoizmensko in ga združujemo za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba delovne organizacije 8 dni po objavi. ŽITO LJUBLJANA T4ituim/T TOZD PEKARNA KRANJ NAKLO, C. na Okroglo 5 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: PRIPRAVA KOMISIONOV - 1 delavec Pogoj: osnovna šola in priučitev (SKR - živilska predelava), 3 -6 mesecev delovnih izkušenj KONTROLIRANJE GOTOVIH IZDELKOV - 1 delavec Pogoj: IV. stopnja strokovne izobrazbe - trgovske ali živilske smeri, 3 - 6 mesecev delovnih izkušenj Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas in poskusnim delom, določenim v samoupravnih splošnih aktih. Kandidati za opravljanje navedenih del in nalog naj svoje prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: ŽITO LJUBLJANA, TOZD PEKARNA KRANJ, 64202 NAKLO, C na Okroglo 5. Rok za prijave je 8 dni od objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izteku objave. ANKETA REZULTATI ŽREBANJA DENARNE NAGRADE 1.500.000 din JANUŠIČ Polona, Zapis — Reber 9, Bled 2. 300.000 din PUSLOSLENŠEK Slavica, Betonova 9, Kranj 3. 200.000 din MALI Marinka, Zg. otok 13, Radovljica 4.100.00 din GORENC Ani, Gradnikova 7, Kranj 5. 50.000 din ARH Majda, Sp. Gorje 159, Zg. Gorje IN ŠE DESET PRAKTIČNIH NAGRAD SVETINA Anica, Titova 96, Jesenice PUŠAVEC Janez, Ovsiše 14 a, Podnart JEŠE Hedvika, Sp. Dobrava 8, Kropa BURKELJC Mija, Naselje pod Hribom 61, Gozd Martuljek MEJAČ Franc, Cankarjeva 20, Tržič AŽMAN Janez, Trg prešernove brig. 8, Kranj ŠOLAR Antonija, Selca 93, Selca SUŠTERŠIČ Agata, Reteče 75, Škofja Loka MAROLT Ivana, Dvorska vas 29, Begunje BERNIK Janja, Jegorovo 29, Škofja Loka NAGRADE BOSTE PREJELI PO POŠTI /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj Gorenje in banka — formula prihranka ELN\J TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA p.o. BEGUNJE št. 1, BEGUNJE NA GORENJSKEM Na osnovi 9. člena Pravilnika o delovnih razmerjih, Pravilnika o notranji organizaciji in seznamu del in delovnih nalog in sklepa komisije za delovna razmerja DO ELAN objavljamo prosta dela in naloge 1. POSLOVODJA 2. SAMOSTOJNI TEHNOLOG III 3. SREDNJE ZAHTEVNA ELEKTRIKARSKA DELA Ad 1) V. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja, smer trgovski poslovodja, 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, Dasivno zanje 1 tujega jezika in poskusno delo 4 mesece. Delovni čas je deljen. Ad 2.) Višja izobrazba lesne smeri, lahko tudi pripravnik ali V. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja lesne smeri, 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in poskusno delo 4 mesece. Ad 3.) V. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja, smer elektrotehnik za šibki tok, 1 leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in poskusno delo 3 mesece, ali IV. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja, oz. KV elektrikar, šibki tok, 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in poskusno delo 3 mesece. Delavec mora imeti opravljen izpit iz varstva pri delu. Pisne ponudbe sprejema kadrovska služba ELAN tovarna športnega orodja, Begunje na Gorenjskem, 8 dni po objavi. O izidu bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni od preteka objave. Sjouxx urara Delavski svet TOZD Tehnični in kemični izdelki razpisuje delovno nalogo DIREKTORJA TOZD Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, izpolnjevati še naslednje: — visoko strokovno izobrazbo tehnične, organizacijska ali ekonomske smeri in najmanj 3 leta prakse v gospodarstvu ali — višjo strokovno izobrazbo tehnične, organizacijske ali ekonomske smeri in najmanj 5 let prakse v gospodarstvu, — znanje tujega jezika — organizacijske in vodstvene sposobnosti — ostale pogoje, določene v Družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike občine Kranj. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev pošljite najkasneje v 15 dneh po objavi v Kadrovski sektor delovne organizacije Sava Kranj, Škofjeloška 6, 64000 Kranj. Kandidate bomo o izidu obvestili v 30 dneh po zaključku razpisa. ALPETOUR TURISTIČNA AGENCIJA ŠKOFJA LOKA ANTENINA KARAVANA V TUHELJSKIH TOPLICAH, ODH. 26. 11. DAN REPUBLIKE NA MORJU, V TOPLICAH ITN. UPOKOJENCEMNUDIMO JESENI IN POZIMI POCENI POČITNICE V RABCU (DIN 115.500 V NOVEMBRU ZA TEDENSKO BIVANJE) DUNAJ — BRNO 2 DNI, ODH. 11.11. RIM, LETALO, 2 DNI ODH. 26.11. RAVENA SAN - MARINO - PADOVA, 2 DNI INFORMACIJE IN PRIJAVE V ALPETOUROVIH TURISTIČNIH POSLOVALNICAH. TERMIKA LJUBLJANA TOZD PROIZVODNJA ŠKOFJA LOKA, o.sub.o. Objavlja na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD prosta dela in naloge: 1. KLEPAR VZDRŽEVALEC za potrebe vzdrževanja strojnih naprav in objektov v DE Bo-dovlje. Pogoj: KV klepar 1 leto delovnih izkušenj s področja vzdrževanja 2. UPRAVLJALEC NA KOMANDNEM PULTU za nadomeščanje že razporejenih upravljalcev v DE Trata Delo je troizmensko. Pogoj: KV elektrikar l leto delovnih izkušenj s področja elektro vzdrževanja 3. BRIZGALEC POLIESTRA - ponovna objava za delo pri brizganju poliestra v DE Poljane Pogoj: KV ličar ali pleskar fizična in zdravstvena sposobnost za opravljanje navedenih del Delo v vseh primerih se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od dneva objavbe na naslov: Termika TOZD Proizvodnja Škofja Loka, Trata 32. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku roka za prijavo. Podrobnejše informacije lahko dobite v kadrovski službi na telefon 631-151. H JELOVICA lesna industrija p.o. 64220 Škofja Loka, Kidričeva 58, p.p. 114 Po sklepu delavskega sveta delovne organizacije Jelovica, lesna industrija, Škofja Loka, skladno z določili 135. člena statuta, razpisni komisiji razpisujeta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. VODJA PODROČJA TRŽENJA 2. VODJA FINANČNO GOSPODARSKEGA PODROČJA Kandidati za opravljanje razpisanih del in nalog morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Škofja Loka in drugimi predpisi, izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1. da imajo — visoko strokovno izobrazbo ekonomske smeri — pet let delovnih izkušenj — registracijo za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov Pod 2. da imajo — visoko strokovno izobrazbo ekonomske smeri — pet let delovnih izkušenj Izbrana kandidata bosta imenovana za dobo štirih, let. Pisne ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni od dneva objave razpisa na naslov: Jelovica lesna industrija, Škofja Loka, Kidričeva 58, s pripisom področja, za katerega se prijavljajo. Kandidati bodo o imenovanju obveščeni v roku 30 dni po poteku razpisa. Osnovno zdravstvo Gorenjske o.o. TOZD ZDRAVSTVENI DOM KRANJ, b.o. OZG, o.o. - TOZD Zdravstveni dom Kranj, b.o., Kranj, b.o., Kranj, Gosposvetska c. 10 objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge DIPLOMIRANEGA LOGOPEDA POGOJI: VII/1 zahtevnostna stopnja izobrazbe - smer logopedija 1 leto delovnih izkušenj poskusno delo 60 dni. Delovno razmerje združujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazil o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh p° objavi na nslov: OZG, o.o. TOZD Zdravstveni dom Kranj, b.o-. Gosposvetska c. 10, 64000 Kranj. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh. Petek, 28. oktobra 1988 OBVESTILA, OGLASI 17. stran i gmDEBSra&OOLM ELITA ZA VAS ELITA ZA VAS J MLADINSKI SALON TITOV TRG 7 IZREDNA PONUDBA ZIMSKIH JAKEN OD 32.000 DO 49.000 DIN IN OSTALIH ZIMSKIH MODNIH OBLAČIL ELITA ZA VAS ELITA ZA VAS ELITA ZA VAS ELITA ZA VAS ELITA ZA VAS RADIESTEZIJSKO DRUŠTVO GORENJSKE KRANJ OBVEŠČA vse varovance, naročene v novembru 1988 naj pred dogovorjeno terapijo in detekcijo pokličejo tel številko 064-27-486 od 6.00 do 7.00 ali od 10.00 do ll.00. RDG KRANJ IZBRALI SOZMflS Ste že imeli težave pri pretakanju tekočin, kot so mošt, vino, kis ali naftni derivati, bencin, plinsko olje, kisline in podobno. Sedaj pretakanje lahko opravite brez vsakih težav s praktično PRETOČNO PIPOs pretokom približno štirih litrov na minuto. Pipa je lahko stalno nameščena na posodi, okolje pretakanja ostane čisto. Večnamensko pretočno pipo si lahko nabavite v prodajalnah: MERKUR, GLOBUS in GRADBINKA v Kranju, v UNIONU na Jesenicah, v KOVINI Lesce, v Blagovnici Škofja Loka in Ferrum v Ljubljani. MODA + KVALITETA + ZMERNE CENE r* r *f *-«**m = formula EL v tovarniški trgovine modne konfekcije ELKROJ na DETELJICI v TRŽIČU ninska volna, žamet, bombaž, termo jeans, podložene jakne iz jeansa, smučarske hlače, smučarski kombinezoni... VELIKA IZBIRA HLAČ ZA VSO DRUŽINO POSEBEJ BOGATA IZBIRA ZA OTROKE TOVARNIŠKO ZNIŽANJE CEN DO 40 % Salon POHIŠTVA DETELJICA tel.:(064) 50795 NAGRADNO ŽREBANJE PRI ŠPAROVCU Prva nagrada gre v Naklo - Gorenjski glas iz Kranja in Market Šparovec iz Struge pri Borovljah sta organizirala nagradno igro. V Gorenjskem glasu smo objavili kupon z vprašanjem: koliko kilometrov je od mejnega prehoda na Ljubelju do Špa-rovčeve trgovine. Odziv naših bralcev in kupcev v Šparovčevi trgovini je bil izredno dober, saj je Šparovec pet pravilnih odgovorov nagradil z mikavnimi nagradami. Prva nagrada je bila enotedenski penzion za dve osebi v Sport hotelu Turrac-her Hohe, 1763 metrov visoko v bližini Osojskega jezera in znanega turističnega središča Feldkirchen. Lastnik penziona je Aleksander Mulley. Ob penzionu je smučišče, prav tako pa ima penzion savno, zimski bazen, skratka popolno turistično ponudbo. Druga nagrada je bila kasetofon^ tretja mixer Molinex, četrta radijska budilka in peta 10 litrov olja. Ob prisotnosti Sparovca. Mulleva in zastopnika proizvajalca kave Alvorada Petra Leinbergerja sta žrebala Kristina in Tomaž Šparovec. Prvo nagrado je sreča poklonila Janezu Vcglarju, Pokopališka 14, Naklo, drugo Dragici Šuštar, Binkelj 9, Škofja Loka, tretjo Marjanu Trškanu, Jaka Platiša 3, Kranj, četrto Danijelu Veži, Loka 13, Tržič, in peto Tončki Ferjan, Češnjevek 4, Kranj. Izžrebanci, oglasite se v Marketu Šparovec. mETSSOTICvCaAS 18. STRAN Petek, 28. oktobra MALI OGLASI tel 27 960 cesto JLA 16 APARATI STROJI Prodam ELEKTROMOTOR 7,5 kW, 1400 obratov. Golniška 1, Kokrica, Kranj__ Ugodno prodam stereo HADIOKA SETFON philips in TV Hitachi, ekran 51. Tel.: 77-014, po 18. uri_16593 Novi univerzal TRAKTOR, dvojni pogon 45 ali 55, prodam. Tel.: (036) 784-124_16610 Prodam dobro ohranjen POMIVALNI STROJ candy. Loka 12, Tržič, tel.: 50 368_16614 Prodam prenosni crno-beli TV coer ting.Tel.: 39-171_ 16650 Poceni prodam NLQ tiskalnik za C 64/128. Ivo Drinovec, tel : 47 375 16687 Prodam nov VIDEOREKORDER PANASONIC NVG 21, 10 odstotkov cene je. Stojan Milic, Frankovo nas. 168, Škofja Loka_16691 TRAKTOR TV 732 30 KM, letnik 1986T opravljenih 100 ur, prodam. Potočnik, Dražgoše34, tel : 66 307_16707 Brother dvoredni pletilni STROJ brez kartic in motorja prodam Tel.: (061) 574-000_16722 Prodam 40 kanalno CB POSTAJO, tip Midland 800 M. Dolenc, Dorfarje 27, Žabnica 16740 Glasbeni STOLP PIONEER X 21Z, ugodno prodam. Tel: 23-452 16755 Takoj prodam nov pralni stroj z garancijo in 20 odstotnim popustom. Ogled možen vsak dan. Samardžija, Viktorja Stražišarja 27, Jesenic 16762 Prodam in montiram ->al štiri zvočnike in avtoradiokasei n Blaupunkt Bristol 24 za GOLF JX. , .1.: 23-440 _16776 Prodam nov pisalni STROJ olimpia standard Tel.: 26 231, od 16. do 20 ure 16780 Prodam šivalni STRT RUŽA STEP Tel.: 75-335_16789 Prodam motorno ŽAGO dolmar. Erlah Pavel, Križe 174 16795 KOLEKTOR IMP nov, zelo ugodno pro dam. Tel: 84-403 16838 Prodam barvno TELEVIZIJO gorenje, staro en mesec, 15 odstotkov ceneje. Huje št. 1 _16840 Prodam TRAKTOR ŠTORE 402 super in hoiblitz Sr. vas 11, Golnik, tel.: 46-027 16846 Prodam avtomatsko TEHTNICO za tehtanje krompirja ter transporter za nalaganip krompirja v vrečah in refu-zah.Čirče 36, Kranj 16847 Prodam elekt. motor in programator ter ostale dele za pralni stroj El NIŠ 1004 Jagodic, Gosposvetska 13, Kranj, stan. 15 16864 4,5 kW TA peč ugodno prodam ali zamenjam za manjšo. Tel: 36-491 16872 Prodam nov FORMCOMPUT*ER za oblikovanje modelov za pletilni siroj PFFAF, duomatic S ali 80, šivalni stroj Ruža step, peč kuppersbusch. Tel.: 89-131, dopoldan 16875 Prodam barvni TV sprejemnik Iskra azur, star 4 leta. Tel : 70-002, popoldan __16882 Mini komponento 189, ojačevalec 4 x 45 W, radio, kasetar, prodam Pod brezje 177, v nedeljo 16906 Prodam črno-belo TV Gorenje, staro 3 leta in šivalni STROJ Bagat (višnja) z omarico, star dve leti Tel : 34 164 _16913 Prodam enofazni dvotarifni električni ŠTEVEC Tel.: 26-849_16957 Prodam ojačevalec VMOS TURBO 2 x 300 W, ojačevalec PRO SERIES 2 x 200 W, digital delay Roland SDS-1000, helikopter (discc) in 10 kanalno mešalno mizo. Roman Šušteršič, Zg. Bitnje 213, Žabnica 16982 Prodam TRAKTOR pasquali 18 KM, star 16 let. Šimnic Zdravko, Zasip Ledi na 5, Bled, tel: 77-630 16992 Prodam obračalnik 220, izruvač krompirja ter nerabljen motokultivator Ba-tuje. Poljče 23, Begunje 17019 GRADBENI MATERIAL Električne omarice zunanje ter notranje, kompletno opremljene, prodam 30 odstotkov ceneje. Tel.: (061) 213-244 _16367 Prodam 8 m pocinkanih žlebov in kiju -ke. Tel.: 47 250_16690 Prodam kromasto pločevino za žlebo ve. Sp. Gorje 153/a, ogled popoldan _16699 Prodam pet VRAT s podboji, rabljeno. Mrakova 1, Kranj (blok) 16703 Prodam strešno opeko Vesna, grafitno sive barve s posipom. Tel.: 66-337, popoldan 16710 Prodamo 5 črnih CEVI 6/4", 30 odsto tkov ceneje. Odbor za CADS, Voglje 16, Šenčur_16763 Ugodno prodam MODULARNI BLOK, možnost skladiščenja. Tel.: 44-539, zvečer 16765 NOVO V KINU Trapasti bolničarji je ameriška komedija, v kateri sloviti »debeli fantje«, sicer pa znani pevci, »Rap« muzike, delajo kot bolničarji v eni najbolj zapuščenih bolnic za okrevanje in delajo vse narobe. To odgovarja mlademu Winslouu, ki jih najame, da negujejo njegovega strica — milijonarja, v upanju, da ga bodo nekega dne s kakšno neumnostjo spravili v smrt, on pa bo podedoval milijone. Toda zgodi se prav nasprotno, stari stric je vse bolj zdrav... Iščemo živega ali mrtvega je ameriški akcijski film o mednarodnem morilcu in teroristu, ki pride v Los Angeles. Tu podstavi bombo v kinodvorani in ubije 138 ljudi. Policija ugotovi, da teroristu ne bo kos brez izkušenih ljudi. Nalogo zaupa bivšemu agentu CIA in lov se začne. V torek, 1. novembra, ob 20. uri bo v kinu Storžič na sporedu italijanska vojna drama Koža Film je posnet po romanu Cur-zia Malaparteja, ki opisuje kapitulacijo Italija. V Koži je režiserka Cavanijeva uresničila vrsto prispodob, ki so se porajale v njeni glavi — kameri. Njen film namreč zmede gledalca s prizori, pa čeprav jih lahko prej prebere v knjigi, kot so: dečki, ki jih matere ponujajo vojakom homoseksualcem; riba — deklica, ki jo prinesejo na slavnostno okrašeno mizo; neapeljske prostitutke, ki se ovijajo v kožne pasove s svetlimi sramnimi dlačicami, prodaja človeškega mesa in vrsta drugih. »Koža« je izčrpen prikaz mesta, ki v času danih razmer postane mesnica in splošno kurbiš-če, ameriški vojaki so tu kot nekakšni moderni barbari. Nova risanka Mišek — veliki detektiv bo na sporedu v kinu Železar na Jesenicah v soboto, 20. oktobra, ob 16. uri, v nedeljo, 30. oktobra, ob 10. uri v kinu Center v Kranju, ob 15. uri pa v kinu Tržič. Vstop je prost — darilo Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske. CK} agrotehnika-gruda Delovna organizacija AGROTEHNIKA - GRUDA, proizvodnja, notranja in zunanja trgovina, servisi, n.sol.o. Ljubljana, Titova 38 - 40 Komisija za delovna razmerja TOZD Agrotehnika-trgovina, n.sol.o. objavlja prosta dela in naloge v prodajalni Škofja Loka, Novi svet 21, EKONOMSKEGA ali UPRAVNO ADMINISTRATIVNEGA TEHNIKA za samostojno izvajanje administrativno tehničnih opravil v prodajalni. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas. Pisne vloge sprejema DSSS, kadrovska služba, Ljubljana, Titova 38, 8 dni po objavi. Kandidate bomo obvestili v desetih dneh po izbiri. Prodam gradbeno dvigalo. Tel.: 22-711 _16817 Prodam deske COLARICE 1 kub. m. Tel: 41 042_ 16827 Prodam 60 kvad m smrekovega opaža 8 in 10 cm, ter 300 kosov nove strešne opeke Novo mesto. Jazbec, Retnje 9/b, Tržič_ 16862 Ugodno prodam 300 kg plastičnega ometa za fasado (Jubolit). Tel.: 33-109 16888 CEMENT in belo mivko. Tel.: 47 063 16892 Prodam 30 vreč apna, 30 odstotkov ceneje Bitnje, tel: 22-910 16920 Ugodno prodam rabljena dvokrilna okna Eržen, Kokrškega odr 22, Kranj 16943 Prodam hrastov PARKET, 250-32-21. Tel: 46-069 16945 Ugodno prodam betonski mešalec Robljek Bojan, Kranj Mlaka Golniška c. 48, tel 27-036_16967 Prodam 300 kosov silikatne bele OPE KE za dimnik, 20 odstotkov ceneje. Ja-len, Črnivec 20/b, Brezje 16976 Prodam smrekove plohe. Globočnik, Voglje 117 16979 RAZNO PRODAM Prodam novo tovorno prikolico za osebni avto. Kranjčič, Hrušica 61, Jesenice, ogled popoldan 16624 Prodam repo za kisanje Aljančič, Pod brezje 166, Duplje, tel.: 70-041 16675 Prodam zelje v glavah, drobni krompir, konjske grablje in obračalnik. Sp. Bit-nje24, tel.: 44-699 _ 16693 PIANINO CHERNY, prodamo za 4 Mio. Tel.: 38-006_16694 Prodam MOPED T 12 in "kimpež". Vo-glje 54/a__16697 Prodam oreh in jelšo v deblu. Tel.: 45-263_16701 Prodam električni štedilnik, štedilnik na trda goriva, 80 litrski bojler in otroški avtosedež Dolinar, Kupljenik 1, Boh. Bela, tel: 89-025 16706 Prodam hlevski gnoj in večjo količino domačega žganja po 10.000 din/l. Tel.: 42-347_16731 Prodam suha mešana DRVA in PU-HALNIK tajfun. Tel.: 46-235 16737 Ugodno prodam dve zimski GUMI 145/12 s platiščem in eno letno gumo 145/12. Podlubnik 78, Šk. Loka, tel.: 621-443__16744 Prodam ročne VOZIČKE, stoječe le-stve. Zg Bitnje 43 16756 Prodam SOLATO- endivia in radič za ozimnico. Tel : 44-539, zvečer 16766 Prodam bukova DRVA. Tel.: 45-254, popoldan 16767 Novo toplotno črpalko VTC 2 YU in vhodna vrata Lip Bled tip KO ter dve zimski in eno letno gumo 155x155, 15 odstotkov ceneje, prodam. Mehonič, Pod Plevno 85, Škofja Loka 16774 Prodam zelje v glavah in rdeč korenček. Škofjeloška c. 33, Kranj 16777 Poceni prodam nov kuppersbusch s pečico in kombiniran otroški VOZI-ČEK. Britof 165_ 16781 Prodam suha bukova DRVA in štedilnik IPP Ribnica. Tel: 70-237 16791 Krmilno PESO, prodam. Tel.: 44-683, po 15. uri 16813 Prodam 24 kvad. m temno rjavih PLO ŠČIC, dva amortizerja in dve novi letni gumi za R 4. Tel.. 50-051, int. 53 dopol dan_16823 Prodam TV, štedilnik na drva in elektriko, pisalni stroj, dva plašča št. 42, krzneno jakno št. 42, rjava ovca. Tel.: 48-128__16825 Prodam kotel za žganjekuho, skoraj nov, ročno delo, ročno reporezni-co,elektromotor 2 KM in motorno črpalko za gnojnico. Lokar, Šuceva 3, Kranj 16842 Prodam jedilni in drobni krompir igor in repo Srednja vas 51, Šenčur 16851 Prodam dve zimski gumi 155/13. Tel.: 37-714_16855 Prodam suha DRVA. Resman, Zg. Dobrava 10, Kamna gorica 16873 Prodam dve rabljeni zimski gumi 155 R 15 z zračnico in platiščem za VW. Tel: 42-114 16879 Ugodno prodam drobni krompir za kr-mo. Tel.: 49-071 _ 16894 Prodam suha bukova DRVA. Tel.: 70-106 _16899 ZELJE in krmno PESO, prodam. Valja-vec, Zvirče 19, tel : 57-324 16905 Prodam krompir za krmo. Pipanova 36, Šenčur_16911 Prodam drobni krompir za krmo. Tel.: 40-257__16912 JABOLKA za mošt po 400 din, pro dam. Eržen, Zabukovje 2, Besnica _16929 Prodam drobni KROMPIR. Lahovče 55 _16931 Ugodno prodam Gorenje, novo zamrzovalno omaro s hladilnikom ter Z 750. Tel.: 77-477_16937 Prodam zelje v glavah. Sp. Brnik 87 _16940 Prodam hlevski anoi. Tel.: 621 -211 _16946 Prodam SMUČI RC KEVLAR. Hafner, Frankovo nas. 85, Škofja Loka 16951 Prodam krmilno PESO. Pšata 6, Cerklje_16954 Keson z ogrodjem in cerado z vozila TAM 5000, prodam za 1 Mio. Zevnik, Mavčiče 7, tel: 40-180 16955 Prodam 2 kub. m smrekovih plohov, 2 kub. m smrekovih desk, nerabljeno pomivalno mizo in kombiniran boj-ler(drva, elek). Tel: 64-188 16963 Prodam DRVA. Podbrezje 72, Duplje 16977 Prodam drobni KROMPIR ter ozimna jabolka Markovič, Žeje 15, Duplje, tel.: 70-311_16987 Prodam žamanje in zimska jabolka. Kalan, Poljšica 6, Podnart, tel.: 70-225 _16990 Prodam belo, dolgo, uvoženo poročno OBLEKO Tel.: 42 212 16995 Prodam otroški avtosedež, italijanski kombinirani VOZIČEK, chico nahrbtnik rabljen, obnovljen pralni STROJ gore nje, JOGI 190/90. Rogelj, Franca Rozmana 7, Kranj, 16996 Prodam drobni KROMPIR Dorfarje 21, Žabnica 17005 Prodam tovorno PRIKOLICO in kuhinj-sko mizo Partizanska c. 44, Kranj _17006 Prodam otroški voziček chicco Saša Verbič, C. 4. julija 57, Tržič_17007 Prodam barvni TV Gorenje, otroški vo-ziček-športni in globoki ter "špampek" z jogijem in odejo Urbanec, Tuga Vid marja 4, tel: 34-661 17011 Prodam suha bukova drva in suhe hra stove plohe. Jamnik 15, Kropa 17012 SPLOŠNO KOVAŠTVO KOZAN Kuratova 39, Kokrica KRANJ, tel: 25-259 Vam nudi vse vrste POPRAVIL IN IZDELAV. — ZA KMETIJSTVO (orodje, traktorski priključki..) — BALKONSKE OGRAJE — RAZNE DRUGE USLUGE PRIPOROČAMO SE! STAN.OPREMA Prodam kavč, kuhinjski kot z mizo in dve postelji. Tel: 46-137 16567 Prodam dve oljni peči in hladilnik. Id-žanovič, Tomšičeva 42, Kranj 16715 Prodam malo rabljeno peč za centralno ogrevanje Buderus. Tel.: 39-050 _16721 Prodam kavč in dva fotelja, vse dobro ohranjeno. Križe 102, tel.. 57-633 16732 Ugodno prodam KUHINJO orhidejo. Tel.: 81-441, int. 2412, dopoldan 16733 Prodam termoakumulacijsko PEČ 2 KW, trajnožarečo peč Tobi plamen in "gašperček". Tel: 23-851 16747 Ugodno prodam električni BOJLER 50 litrski in kombinirano peč za kopalnico. Tepina, Gasilska 13, Kranj 16787 Prodam peč na olje. Lebar, Predoslje 31/b_16811 Prodam rabljen 160 litrski HLADILNIK. Tel.: 75-204 16824 Prodam pograd in pisalno mizo. Tel.: 46-476_ 16832 Ugodno prodam štedilnik gorenje, 2 plin 2 elektrika. Eljon, Zadružna 8, Kranj, tel.: 26-955_16839 Kippersbusch ITPP nov, prodam 20 odstotkov ceneje Tel:: 65-058 16852 Prodam sedežno garnituro. Jeraj Alojz, Vodiška c. 45, Vodice 16854 Prodam oljni gorilec Colamat in nov Panterem 12 KW. Pire, Staneta Žagar- ja40, Kranj, tel.: 26-984_16861 Ugodno prodam raztegljiv kavč, dva fotelja in mizico. Zelo dobro ohranjeno.. Naslov v oglasnem oddelku. 16876 Ugodno prodam termoakumulacijsko peč2KW. Tel : 78-032_16878 Prodam dva kavča rabljena in 5-delno omaro. Golniška 32, tel.: 23-585 16896 Prodam skrinjo LTH 200 litrov, staro eno leto Tel.: 42 705 16922 Spalnico REBEKA Slovenijales Brežice, tovarniško zapakirano, ugodno prodam 30 odstotkov ceneje. Bavdko va 4, Kranj 16934 Zelo ugodno prodam električni RADIATOR 3 KW z garancijo. Tel.: 28-533 _16941 Prodam trajnožarečo PEČ. Bogataj, c. JLA 60, Kranj_16984 Prodam SEDEŽNO GARNITURO. Žida-nik, Gosposvetka 15, Tel.: 25-339 17016 STANOVANJA STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju ali Škofji Loki najamem vsaj za dve leti Ponudbe pod šifro »samski« Dvosobno STANOVANJE (57 m') v Bistrici pri Tržiču prodam Cena po dogovoru. Informacije v večernih urah na tel 51-700 Dva študenta, nekadilca, dobita sobo s posebnim vhodom. Tel:: 35-155 _16579 Najamem kakršenkoli manjši bivalni prostor v Radovljiški občini. Šifra: NUDIM PREDPLAČILO__16580 Oddam apartma 5 do 6 ležišč ali samo tri sobe s šestimi ležišči. Tel.: dopol-dan 89-020, popoldan 82-011 16686 Zamenjam dvosobno STANOVANJE v Radovljici za enako ali podobno v Škofji Loki. Tel.: 631-292, zvečer 16698 Prodam dvosobno STANOVANJE. Na slov v oglasnem oddelku. 16751 Študent išče SOBO v Kranju ali okoli-ci. Tel.: 0601-81-747 popoldan 16870 Enosobno stanovanje na Planini II, prodam. Cena 9,6 Mio. Tel.: 35-301 __16910 Prodam GARSONJERO na Planini III v Kranju Šifra: GOTOVINA 16966 STANOVANJE enosobno, 30 kvad. m, prodam v Škofji Loki na Partizanski cesti v III. nadstropju. Šifra: CEN-TRALNA_16974 Moškemu oddam ogrevano sobo. Naslov v oglasnem oddelku. 16988 Vseljivo dvosobno STANOVANJE na Jesenicah, prodam Tel : 75-618 16998 Prodam dobro ohranjeno Z 101, letn,k 1979. Bespalko Mihajlo, Frankovo m 157, Škofja Loka__»S Prodam FIAT 125, letnik 1980 s plinsko napravo. Tel: 34-652__™!3 Prodam VW, letnik 1976, registrira" celo leto. Tel.: 77-365, popoldan Pffl gan_ Jj^ Prodam Z 750 LE, letnik 1985, prevodnih 22963 km. Tel: 88-489 VOZILA Prodam R-4 GTL, 12/83, 80.000 km. Cena 7,2 M (po dogovoru). Tel : 46-555. Prodam ŠKODO 100 L po delih. Nova vas 1 pri Radovljici Prodam GOLF LS - nemški, letnik 76. Draksler, Preddvor 68 d. DIANO, letnik 1979, ugodno prodam. Tel.: 34-870, popoldan Prodam JUGO 45 A, letnik 1986 Tel.: 23.209 Prodam BMW 2002, letnik 1974, meta-lik, dobro ohranjen. Tel.: 75-742 16612 Prodam Z 750, letnik 1973. Tel.: 33-573 _16615 Prodam KAMPANJOLO z mercedeso-vim diesel motorjem. Modrijan, C. ju-rišnega bataljona 20, Žiri 16647 Prodam nov "pod" za Z 750 in rabljena prednja desna vrata za Z 101 ter pokrov motorja za GOLF. Vinko Trampuž, Temniška 18, Naklo 16683 Prodam FIAT 132, letnik 1979, prodam. Tel:66 429 16685 Prodam VW, letnik 1971, za dele Tel.: 75-615_16688 Prodam R 4, letnik 1980, dobro ohra njen za 2 800.000 din Alojz Gorenje, Zgoša 24/d, Begunje 16689 R 18, letnik 1984, ugodno prodam Tel: 37 430, od 15. do 19. ure 16692 Prodam motor APN 6, letnik 1985. ce-na 130 SM. Tel.: 48 097_16700 Prodam Z 101, letnik 1979 december. Kokalj, Jezerska c 56, tel.: v službi popoldan 25-461, int. 785 16702 Prodam GOLF JGL, letnik 1982 Vražič, C. vMegre 18, Bled__16704 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. Tel.: 74-594 _16708 Zelo ugodno prodam R 4, letnik 1980. Tel.: 632-789, Boštjan dopoldan, Škof ja Loka, Pevno 7, popoldan 16709 Prodam Z 101, letnik 1975. Tel : 27-452 16711 Poceni prodam ŠKODO 110, letnik 1974, registrirano do junija 1989. Se-benje 46, Tržič 16712 Prodam DIANO in R 4, letnik 1978, obe registrirani do maja 1989 Mušič, Jan-ka Puclja 1, Kranj_16713 Prodam Z 750, letnik 1980. Tel.: 68-633 _16714 Prodam Z 850, letnik 1982 in Z 101 GTL 55, letnik 1984. Oman, Kopališka 26, Škofja Loka_16718 VW JETTA, 5/82, temno rdeče barve, prodam. Čena po dogovoru. Tel.: 64-255_16720 Prodam Z 101, letnik 1975, vozna in neregistrirana. Triglavska c. 1, Bled _16723 Prodam SUMBEAM 1300, letnik 1974, registriran do avgusta. Tel.: 51 416 _16724 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1987, odlično ohranjen, dodatno opremljen, ce na 1,35 Mio. Tel.: 80-192_16725 Prodam Z 101, letnik 1976, registriran do avgusta 1989, cena po dogovoru. Marko Jazbec, Repnje 9/b, Križe 16726 Z 750 LE, letnik 1982, garažiran, prevo ženih 34.500 km, prodam. Tel.: 66-251 _16727 Za Z 101, starejši tip, prodam novo masko, zunanja blatnika, notranja blatnika, pragove, zadnjo obrobo, 10 od stotkov ceneje. Gortnar, Otoki 6, Že-lezniki, tel.: 67-056_16730 Prodam MOTOR AVTOMATIK. Tel.: 34-653__16734 Prodam JUGO 55, letnik 1985. Ogled popoldan Trboje 4 16735 Ugodno prodam dobro ohranjeno Z 101 S 1100 cem, letnik 1980 ter motor TORI, letnik 1988. Krajne, Ljubno 60, Podnart 16738 Prodam Z 101, letnik 1979. Tel. 82 248 16741 Poceni prodam JUGO 45, letnik 1983, z dodatno opremo. Tel: 74-509 16742 Prodam VW KOMBI BUS, 8+1. Jen šterle, Kidričeva 19, Kranj 16743 Prodam R 4 TLS, letnik 1983. Tel.: 23 851_16746 Prodam Z 750, letnik 1985. Mavčiče 10 _16750 Prodam BT 50. Tel: 37-814 16752 Prodam Z 750, letnik 1979. Sr. Bitnje 59, tel.: 38-718_16753 Prodam Z 128, 3/81, garažiran. Tel.: 74-559_16754 Prodam ŠKODO 110 L cupe, letik 1978. Praprotnik Janez, Hudo 4, Tržič ___16760 Nujno prodam VW, letnik 1970. Tel.: 50-824__16810 Prodam VW, letnik 1974, dobro ohranjen, ugodno prodam, cena 180 SM. Cankarjeva 38, Radovljica_16812 Ugodno prodam 126 P, letnik 1982. Tel : 45-350_16814 Poceni prodam Z 101 mediteran, letnik 1982. Tel.: 77-291_16815 JUGO 55, letnik september 1986, prodam. Tel : 80-532__16816 Prodam VISO SUPER E, letnik december 1982. Cena 1,2 Mio. Tel.: 68-389 16818 Prodam FORD TAUNUS 15 M CUP^ letnik 1968, v odličnem stanju, regist"' ran do maja 1989. Tel: 82-270 16//!! Prodam dve Z 750, starejši, ena neregistrirana in več delov za Z 750 Brefl ob Savi 30, tel.:40-245__16/*! Dobro ohranjeno Z 750 SC, let"* 1980, prodam. Tel.: 74-954 __16/W Prodam Z 101, letnik 1977, obnovlje" in Z 101, letnik september 1988. W 42-575_ J67ge MINI 850, ugodno prodam. šanteTAnj- ca, tel.: 81-441, int. 20-13_167» Ugodno prodam R 5 TL. Ogled pop0'' dan Močnik, Hrušica 171, Jesenice 16790 Prodam JUGO 45/A, letnik 1986, modre barve Peter Grašič, C. Jaka Pl^ ša 17, Kranj_16793 Prodam JUGO 45/A, julij 1986, petek sobota popoldan. Tel.: 24-225 167* Prodam Z 750, letnik 1981, cen« 350.000 ND. Tel : 632-524, po 14. uri j _ 16796 Prodam Z 750, letnik 1979. Podreča 18' tel.:40-321 1679' Prodam FORD TAUNUS, karamboli' ran, celega ali po delih, letnik 197* obnovljen Nadižar Marija, šorlije^ 22, kranj, tel.:23-875_1679» Prodam DIANO 6 LC, letnik 1980, registriran do aprila 1989. Ogled v pete" popoldan Ralič Rajko, Kropa 3/a . _16799 Prodam ali menjam FIAT X 1,9 BEB' TONI. Tel: 45-066_16801 Ugodno prodam Z 101 GTL, letnik 1983. Gorenjesavska 58, Kranj 1680/ Prodam Z 101 mediteran, letnik 197* za 450 SM. Ogled v soboto. BožiC. Zgoša 24/f, Begunje_16803 Ugodno prodam Z 101 GT 55, letni*1 1983, dobro ohranjeno. Informacije samo v petek od 14 do 16 ure tel; 38 324_1680« Prodam FIAT 126 P, letnik 1980 Te]^ 34 797_16806 BMW 316/IV, rdeče barve, star 13 m*' secev, globok in športni otroški vo*1' ček, ugodno prodam. Tel : 57 883 _1680« Prodam ARGENTO 2000, odlično ohranjeno, brezhibno, na novo registrirano, zelo ugodno. Grajska 45, Bled' stan 9, tel: 77-945, po 22. uri 1680/ Prodam Z Golnik 32 101, letnik 1976. Ribnikar, 1680« Prodam Renault Fuego, letnik 1981 a'1 menjam za cenejši avto. Stubla, Tr____16884 £°darn JUGO 45, letnik 11/86. Kokri-I^Sja Belo 31_ 16885 T«! 5, letnik 1984, ugodno prodam. 4^5^903, pp 15. uri_16887 ."' 1200/75, obnovljen, prodam. Dra-i!£ljien, prodam in AVTOMATIKA za (™'°vično ceno prodam. Tel.: 622-403 §5*L__1689JI j2J|«m GOLF JL, rdeče barve, letnik J/, dobro ohranjen, ogled od 15. ure j,1'6- Cveta Stepanjan, Zlato polje ^[anj_16893 ft^am Z 101, letnik oktober 1978 in Z ^PQ_delih. Tel.: (061)611-477 16895 J?dno prodam Z 101, starejši letnik, *8'striran do maja 1989. S.M. Parti-^a_17, Tržič, tel: 50-367 16897 yprodam menjalnik, polosovino, Janski mehanizem, štarter, streho j^gjl Jane, Sebenje 4, Križe 16898 sr°dam FIAT 750, letnik 1981 za 400 " Blagoj Stoimenov, Titova 96, Je-zJi^ce_16900 £°dlrn športno ŠKODO, letnik 1979. iS!^82_321_16901 Jggam R 4. Mače 4, Preddvor 16902 r°dam FORD CAPRI, letnik 1980 ali *■ cenejši avto, plačilo tudi na dva SiP^ka. Tel : 81-606_16903 ^°dno prodam OPEL KADET, letnik ^Šenčur, Zupanova 14 16904 letnik 1983. Tel. 16907 l/odam Z 750 LE, *^92 _' SMdam Z 101 • letnik 1984' cena 750 »Jr Filip Rozman, Grajzarjeva 7 Tržič, £1^495_16909 ,r°dam novo streho za JUGO. Tel.: it720_16914 ^dam Z 125 P, letnik 1978, registri-han do septembra 1989. Možina Al-U6rt. Laze 8, Gor. vas, tel.: 68-537 _16915 £r°dam OPEL REKORD, letnik 1978, t6!!8 zelo ugodna. Potočnik, Kovor 58, _16916 °dam obnovljeno Z 750, z dodatno fflrno. Knez, Janeza Puharja 10, ^njj^lanina_16917 ^r°dam registrirano Z 101, letnik 1976, 6r,a po dogovoru Zihrl, Sr. Bitnje 4 ._____16919 V'SA SUPER E, letnik 1983,~receiver ^C. prodam. Tel.: 21-630 16923 Roodno prodam TAM 2000. Tel: 522-581_16925 P*odam Z 101 GTL 55, letnik 1986, ce [[gjOO SM Voglje 125, Šenčur 16927 ^odam OPEL ASCONA, letnik 1978. gaČič^Begunje 160, novi bloki 16930 Prodam GOLF JX diesel, letnik 1986 ali jenjam za starejši letnik. Ogled nede-'* od 8. do 12. ure. Križnik, Frankovo j!?M>9, Škofja Loka_16933 ^9odno prodam VVARTBURG KARA l£N, letnik 1982, prevoženih 30 000 ^Glinje 3, Cerklje_16935 BMW 320 |-4, november 1985, metalik, garažiran, prodam tel: 39 577 16936 ^8odno prodam GOLF diesel, letnik 4?°6. Valjavec, Tupaliče 75, tel.: ^60, Preddvor_16938 cr°dam Z 750 SE, letnik 1981. Zvone c|Perle, Dobruša 7, Vodice 16939 r°dam TOMOS AVTOMATIK 3 ML, tri leta. Stružnikova pot 16, Šen- 16944 r°dam Z 101 lux, letnik 1978, registrira do julija 1989 Markovič, Zlato po- gj^Kranj_16947 .Oodno prodam Z 128 in APN 6 z do-atrU^_uri_16960 ra^F diesel, letnik 1984, S paket, ga-^[an^prodam. Tel: 34-751 16961 r,ju5° LC, letnik 1979, še v voznem sta-cja' Ce'o ali po delih, zelo poceni pro-Možina, Stara Oselica 21, tel.: 16962 CQam 2 101 ■ letnik 1973- obnovljeno, ^g^o. Tel: 25-627_16964 ^°707m LAD0 1200' letnik 1984 Tel ; 16965 deu9"1 LADO 1200, celo za rezervne e Zaletel, Potoče 31, Preddvor 16970 Ant am avto Z 101, letnik 1978 Komic $-~^H. Verdnika 19, Jesenice 16971 ^to u,9°dno prodam JUGO 45, letnik •< Markič, Cankarjevo 20, Tržič ____16972 Cn*m 2 101 suPer. Ietnik 1980 Ro" ^Ig^terSič, Zg Bitnje 213 16973 ^^320/6, letnik 1978, prodam za 1,8 E^J^popoldan 82-955 16978 ra°.darn Z 101 comfort, letnik 1980, ga-Maran-ogled od 16. do 18. ure. Robič jj^^artizanska 34, Bled 16981 ^ilalf? 250, prodam ali zamenjam. 'v rimi krizantemami, ' bodo letos verjetno po 4.000 do 5.000 din, J? imela malo ikebano že za 20.000 do 30.000 ' narjev. Je pa tako, da tisti, ki enkrat na l^r pride po rože za na grob, se hoče takrat bolj o* dolžiti za vse leto, tisti, ki pa vse leto nosi ro& na grob, bo ob prvem novembru zagoto^ skromnejši." Tončka Ropret, br»' njevka na kranjski niči: "Moji šopki bod<> verjetno najcenejši, v 3.000 din. Nisem vzgoj1' la velikih krizantert1' bolj pajkovke in bele >J rumene "katarincC; Imam stalne stranke, ™, vse leto hodijo k me** na tržnico po cvetje. Z* nje navadno pripravi* tudi šopke za na gro« cenejše, iz hvaležnosti. Če vse leto hod,ijo * meni, moram tudi jaz gledati nanje." Baldomir Bizjak: slim, da ljudje pri okr^' sevanju grobov ob Fj vem novembru že hud" pretiravajo. Saj tu $ gre več za pieteto, sp0, štovanje spomina "J pokojnika, temveč & pravo tekmovanje, o* sosed na pokopališču V* di, kdo je kdo, kolijj ima kdo pod palcem. ™ bi sodil po košatih banah na grobovih v teh dneh, nam gre še ve* no predobro." D.Doleflc In Komemoracije ob dnevu mrtvih Jesenice - Osrednja slovesnost bo v ponedeljek, 31. oktobra, ob 16. uri v spominskem parku na Plavžu. Kranj - Osrednja komemoracija bo v ponedeljek, 31. oktobra, ob 16. uri na Trgu revolucije v Kranju. Komemoracije po kranjskih krajevnih skupnostih: petek, 28. oktobra Besnica ob 16.30 pri centralnem spomeniku na novem pokopališču; Huje-Planina-Bratov Smuk - ob 14. uri pri centralnem spomeniku na pokopališču v Kranju; Mavčiče ob 11. uri pri spomeniku padlim borcem; Orehek-Drulovka ob 15.30 pri osrednjem spomeniku na Orehku; Preddvor ob 16.15 pri osrednjem spomeniku v Preddvoru; Primskovo ob 17. uri pri centralnem spomeniku pri OŠ Primskovo; Stražišče ob 16. uri v spominskem parku v Stražišču; Trboje ob 10. uri pri spomeniku padlim v vaškem parku; Vodovodni stolp ob 10. uri pri Šorlijevem mlinu, sobota, 29. oktobra Jezersko ob 17. uri pri centralnem spomeniku na Jezerskem, nedelja, 30. oktobra Bela ob 16. uri pri osrednjem spomeniku na Beli; Velesovo ob 9.30 pri spomeniku žrtvam fašizma na pokopališču na Trati; Zalog ob 11. uri pri spominskem obeležju NOB na Cerkljanski Dobravi. ponedeljek, 31. oktobra Britof-Predoslje ob 16. uri pri spomeniku na pokopališču v Predos-Ijah; Duplje ob 16. uri pri spomeniku NOB pri OŠ Duplje; Visoko ob 17.30 pri centralnem spomeniku na Visokem; Bitnje ob 10. uri pri vrtcu bratov Vilfan v Zg. Bitnjah. torek, 1. novembra Cerklje ob 11. uri pri centralnem spomeniku žrtvam fašizma na Trgu D. Jenka; Gorice, Tenetiše, Golnik, Trstenik - ob 10. uri pri centralnem spomeniku NOB v Goricah; Kokra ob 8.30 na pokopališču borcev in talcev; Kokrica ob 10. uri na pokopališču na Kokrici; Podbrezje ob 10. uri prf centralnem spomeniku v Podbrezjahj Šenčur ob 11. uri pri centralnem spomeniku na pokopališču v Šenčurju; ' Žabnica ob 9. uri pri centralnem spomeniku NOV v Zabnici; Brnik ob 10. uri pri spomeniku žrtvam fašizma na pokopališču na Sp. Brniku; Sp. Bitnje ob 10. uri pri mlinu ob Rdeči poti v Sp. Bitnjah; Naklo ob 10. uri pri vrtcu v Naklem. Radovljica - Osrednje komemoracije v radovljiški občini bodo v petek, 28. oktobra, ob 15.30 pred spomenikom padljm borcem Selške čete v grajskem parku v Radovljici, v soboto, 29. oktobra, ob 11. uri na Goreljku na Pokljuki pri spomeniku padlim borcem 3. bataljona Prešernove brigade, v torek, 1. novembra, ob 10. uri na grobišču talcev v Dragi, ob 11. uri pa v graščinskem parku pri spomeniku talcem v Begunjah. Komemoracije po radovljiških krajevnih skupnostih: petek, 28. oktobra Lesce ob 16.30 pri spomeniku v Lescah, ponedeljek, 31. oktobra Ribno ob 9. uri v Ribnem; Lipnica ob 11. uri pred osnovno šolo Staneta Žagarja na Lipnici ob 15.3o na križišču pri Lipnici; Kamna gorica ob 15.15 v Kamni gorici; Srednja Dobrava ob 16. uri na Srednji Dobravi; Ovsiše ob 16.45 na Ovsišah pri Podnartu. DAN VSEH MRTVIH Da bi morija, ki nas deli, se ne ponovila; da lučka vesti, ki še brli, bi ne ugasnila. Na dan mrtvih, 1. novembra, ob 17. uri se nas bo zbralo nekjS nekdanjih borcev NOV in kulturnih delavcev — in še kdo, * se bo za to odločil — na Ljubljanskih Žalah v gaju pri g)8, nem prehodu iz starih Žal na nove (v bližini pokopališča it*; vojakov), kjer se bomo spomnili tudi tistih, ki so izgubili & vljenje kot žrtve stalinizma in človeških zmot; vseh nekrW ali krivih, obsojenih in neobsojenih, ki počivajo v nezaznafl1, vanih grobiščih in grobovih v slovenski zemlji, pa jim ozk<^ srca in duha okleva priznati pravico mrtvih in javni spott^" Ljubljana, 25. 10. 1988 Stanislav Klep, Kr^j Spomenka Hribar, Ljublja^ torek, 1. novembra Mošnje ob 8.30 v Mošnjah; Bohinjska Bela ob 9. uri na Bohinjski Beli; Bohinjska Bistrica ob 9. uri v Bohinjski Bistrici; Gorje ob 9. uri v Gorjah; Bled ob 10. uri na Bledu; Brezje ob 15. uri na Brezjah; Kropa ob 15. uri v Kropi. Škofja Loka petek, 28. oktobra Lenart nad Lušo ob 10. uri v Lenartu nad Lušo; Nova Oselica ob 10. uri v Novi Oselici; Hotavlje ob 15. uri pri spomeniku na Hotavljah. gonedeljek, 31. oktobra kofja Loka ob 16. uri pred domom ZZB NOV Škofja Loka. torek, 1. novembra Trebija ob 9. uri na Trebiji; Dražgoše ob 9.30 v Dražgošah: Sv. Duh ob 10. uri pri Sv. Duhu: Godešič ob 10.30 na Godešiču; Leskovica ob 9. uri v Leskovici; a Žiri ob 10. uri pred osrednjim spomenikom padlim pri ostiOyJ "Padlih prvoborcev" v Žireh. Zbirališče bo pred Zadružnim o° Tržič Setek, 28. oktobra egelše ob 11.45 pri spomeniku na Čegelšah. nedelja, 30. oktobra Jelendol ob 17. uri pri spominski plošči v Jelendolu. ponedeljek, 31. oktobra Podljubelj ob 16.30 pri spominski plošči v Podljubelju; Bistrica ob 17. uri pri spominski plošči v Bistrici, torek, 1. novembra Križe ob 8.30 pri spominskih obeležjih v Križah; Leše ob 9. uri pri spomeniku v Lešah; Tržič ob 10. uri na grobišču borcev v Tržiču; Kovor ob 10. uri pri spomeniku v Kovorju; Brezje pri Tržiču ob 10. uri pri spominski plošči na Brezjah, Lom ob 15. uri pri spominski plošči v Lomu.