Ügtafeft&sü •!1•^>••••••>•••••••••••••••'•••••••>•&:^^ Peter Štih • •• GOLTNES DO TU-LE, UDARI PO KONJIH ! * O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem Kdo smo, kaj smo, od kod smo? To so zelo sta- ra, a za človeka očitno zelo temeljna vprašanja-, drugače si jih ne bi kar naprej zastavljali ter zno- va in znova iskali odgovore nanje. Identitete - in za iskanje le-te gre pri naštetih vprašanjih - pač ne opredeljuje le ime in priimek posameznika, ampak, med drugim, tudi skupnost, v kateri živi in njegova osebna ter skupna zgodovina. In ko govorimo o zgodovini lahko vedno znova opa- zujemo fascinacijo nad začetkom, ki v veliki me- ri izhaja iz zelo trdovratnega in še danes prevla- dujočega miselnega vzorca o organski, biološki rasti ljudstev. Ta predpostavlja neko davno enotno in skupno preteklost. Začetek razvoja vi- di v nekem genetsko določljivem jedru, iz kate- rega so se nato "razvila" posamezna ljudstva. Izoblikovala se je predstava genealoškega dre- vesa, po katerem so vsa ljudstva nastala z delitvi- jo iz starih ljudstev. To predstavo najdemo že v Stari zavezi, svojo polno veljavo je imela še v ča- su romantike, zelo razširjena pa je tudi še danes. Kolikor starejšo in slavnejšo zgodovino ima ne- ko ljudstvo (oziroma narod), toliko pomem- bnejše naj bi bilo v sedanjosti in toliko privlač- nejša je njegova identiteta. V skladu s to predsta- Napis na situli, najdeni ob zgornji Piavi (Cadore), ka- kor ga je transkribiral in prebral Matej Bor (Veneti naši davni predniki (kot v op. 34) 249 si.) vo se je stremelo prikazati zgodovino posamez- nega ljudstva čim bolj staro in slavno in zato pre- staviti "začetek" čim dlje v preteklost. Temu pri- merno so se pojavile različne teorije, kdo so bili "predniki" posameznih ljudstev in narodov. Pomembno mesto med temi teorijami zavze- majo avtohtonistične teorije. Po definiciji so to teorije, po katerih so prvi naseljenci na določe- nem prostoru pripadali narodu, ki danes tam ži- vi. Običajno pa pod tem imenom razumemo tu- di teorije in predstave, ki začetek posameznega, danes živečega naroda, iščejo že v prazgodovi- ni, ko naj bi tudi že poselili svojo današnjo do- movino, oziroma, ki menijo, da se je temeljna identiteta (ponavadi jim je to jezik), ki oprede- ljuje kakšen današnji narod, oblikovala že v ti- stih davnih časih in se v glavnem nespremenje- na ohranila vse do današnjih dni. Tem predsta- vam je zgodovinski razvoj linearen, kontinuiran in genetično determiniran. Avtohtonistične in podobne teorije o izvoru Slovencev imajo pri Slovencih in v slovenskem prostoru prav presenetljivo dolgo tradicijo in jih lahko zaznamo že v nekaterih tekstih slovenskih protestantov 16. stoletja; torej še preden je od začetka 18. stoletja začelo - najprej s koroškim jezuitom slovenskega rodu Markom Hanzičem ZGODOVINA ZA VSE 67 (1683-1766) - počasi prodirati danes prevladu- joče in povsem uveljavljeno mišljenje o doseli- tvi slovanskih prednikov Slovencev na prelomu antike v zgodnji srednji vek1. Predstavo o avtohtonosti balkanskih Slovanov najdemo zabeleženo v krščanski tradiciji že v 10. stoletju, v pismu papeža Janeza X. (914-928) hrvaškemu kralju Tomislavu in zahumskemu knezu Mihajlu, kjer stoji, da so bili Slovani po- kristjanjeni že v apostolskih časih2. V kontekst te predstave spada tudi legenda, da je slovansko pisavo - glagolico - izumil sv. Hieronim, cerkve- ni oče, ki je bil okrog srede 4. stoletja rojen nekje na meji med Panonijo in Dalmacijo. Pod vpli- vom glagoljašev - ti so v Istri delovali tudi med slovenskim prebivalstvom - in njihove tradicije je ta trditev prišla tudi v listino papeža Inocenca IV. iz leta 1248, s katero je senjskemu škofu Fili- pu odobril slovansko bogoslužje v njegovi ško- fiji3. Verjetno v 14. stoletju je nastal tudi falsifikat listine Aleksandra Makedonskega, s katero naj bi leta 335 pred Kristusom podelil Slovanom ogromno ozemlje, segajoče od severa do južnih mej Italije4. Predstava o avtohtonosti Slovanov v Iliriku in njihovem misijonu v apostolskih časih je zabeležena tudi v ruski Nestorjeui kroniki iz 11.-12. stoletja. Informacije o poreklu Slovanov kronika navezuje na Sveto pismo, ki je bilo v srednjem veku nesporen vir znanja. Med po- tomci Jafeta, enega izmed treh Noetovih sinov, ki so si po vesoljnem potopu z žrebom razdelili zemljo, kronika omenja tudi Ilire-Slovane, nato sledi po zgodbi o gradnji babilonskega stolpa navedba, da so tudi Noričani Slovani, v zvezi z Metodovo postavitvijo za sirmijskega nadškofa ; Prim. Darja MIHELIČ, Karantanija v očeh zgodovinar- jev od konca 15. do 18. stoletja, Zgodovinski časopis 31 (1977) 306 si, zlasti 312 si.; za Linharta pa Fran ZWITTER. Prva koncepcija slovenske zgodovine, Gla- snik muzejskega društva za Slovenijo 20 (1939) 366 si. in Bogo GRAFENAUER, Pripombe k drugi knjigi Lin- hartovega "Poskusa", v: Anton LINHART, Poskus zgodo- vine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije 1 in 2 (Ljubljana 1981)376si. 2 Historia Salonitana maior (izd. Nada KLAIĆ), Srpska akademija nauka, posebna izdanja knj. 399 (Beograd 1967) 95 si; ISTA, Izvori za hrvatsku povijest do 1526. godine (Zagreb 1972) 32. 3 Lubor NIEDERLE, SlovanskostarožitnostiU/1. Piivoda pocátky jižnich Slovanu (v Praze 1906) 73; Lucas JELIĆ, Fontes historici liturgiae glagolito-romanae a XIII ad XIX saceulum (Vegliae 1906) št. 3, str. 9; Miro- slav PREMROU, Monimenta Sclavenica (Lioubliana 1919) št. 35 4 Prim. Primož SIMONITI, "Dekret ali pričevanje Alek- sandra Velikega o Slovanih", Časopis za zgodovino in narodopisje •. v. (- ČZN) 9 (44) (1973) 225 si. pa kronika omenja legendo o misijonarjenju apostola Pavla in njegovega učenca Andronika med Slovani v Iliriku5. Navezujoč se na Nestorja so se ta in podobne predstave o slovanski pra- domovini v 13- in 14. stoletju razširile v histori- grafska dela na Poljskem in Češkem, po mnenju Luborja Niederleja, ki o tem podrobneje poro- ča6, pa celo med nekatere bizantinske kroniste 15. stoletja, ki so imeli za Slovane plemena Ili- rov, Tračanov, Dačanov, jadranskih Venetov in drugih. Slovenski prostor je Nestorjevo kroniko oziro- ma, kar je verjetneje, le njeno izročilo, poznal najmanj posredno. Znameniti Žiga (Sigismund) Herberstein (1486-1566), ki je bil doma iz Vipa- ve, kjer se je naučil tudi slovensko, in je kot di- plomat v službi Maksimilijana I. in Ferdinanda I. dvakrat potoval v Rusijo, v svo\ih Moskovskih ko- mentarjih iz srede 16. stoletja po Nestorju pov- zema, da Slovani, ki so se imenovali Noričani, iz- virajo od Jafeta in so nekdaj bivali ob Donavi, kjer sta sedaj Ogrska in Bolgarija, od koder so se z raznimi imeni razpršili7. Predvidevati je mogo- če, da se je Herberstein z Nestorjevo kroniko ali pa njenim izročilom seznanil v Rusiji sami. Od- sev avtohtonističnih nazorov, da so bili Iliri Slo- vani, je mogoče domnevati tudi pri Primožu Trubarju (1508-1586). Vsaj tako se ponavadi ra- zume njegov latinski podpis Philopatridus Illiri- cus (ilirski domoljub) v Katekizmu iz leta 1550, ki mu pač ustreza sočasen podpis Peryatil vseh Slouenzou v Abecedariju iz leta 15498. Drug slo- venski protestant, Adam Bohorič (ok. 1520- 1598), je Slovane izenačeval z Veneti in Vandali, 5 Die Nestor Chronik. Eingeleitet und kommentiert von Dmitrj TSCHIZEWSKIJ, Slavistischc Studienbücher VI (Wiesbaden 1969) pogl. 1, 3, 20; o sami kroniki gl. ISTI, Altrussische Literaturgeschichte im 11., 12. un d 13-Ja- hrhundert. Kiever Epoche (Frankfurt am Main 1948) 174 sl. 6 Niederle, Slovanska starožitnosti U/1 (kot v op. 3) 73 si; prim. Mihelič, Karantanija (kot v op. 1) 304. 7 Sigismund HERBERSTEIN, Rerum Moscoviticarum co- mentara (verjetno Dunaj 1549) 4 (slovenski prevod: Ludovik Modest GOLIA, Sigismund Herberstein, Mo- skovski zapiski (Ljubljana 1951) 9). Za Herbersteinovo življenje gl. omenjeno Golievo knjigo (str. 187 - 195) 8 France KIDRIČ, Razvojna linija slovenskega preporo- da v prvih razdobjih, Razprave znanstvenega društva za humanistične vede 5-6 (1930) 75 si; Bogo GRAFENAUER, O avtoktonističnih teorijah (etruščan- ski, venetski itd.) v zvezi s pojavom slovenskih predni- kov v novi domovini v 6. stoletju, Ob tisočštitistoletnict slovanske naselitve na današnje slovensko narodnost- no ozemlje, v: Pavel DIAKON (Paulus DIACONUS), Zgodovina Langobardov (Historia Longobardo rum) (Maribor 1988) 378. VSE ZA ZGODOVINO 68 ZGODOVINA ZA VSE njihovo slavo in starost pa je utemeljeval z že omenjenim privilegijem Aleksandra Velikega Slovanom in sv. Hieronimom kot izumiteljem glagolice9. Vpliv svetopisemskega in nestorjan- skega izročila je opaziti še v drugi polovici 18. stoletja pri Marku Pohlinu (1735-1801), avtorju Kmynske kroneke (1770, 1788) - prvega histo- ričnega spisa v slovenskem jeziku, ki ga je Zois zaničljivo, a upravičeno, označil za Bibel- und Fabelgeschichte10 - in avtorju Kraynske gram- matike iz leta 1768, v katere predgovoru je izra- zil prepričanje o slovanskosti ilirskega jezika, ki da je nastal takoj po razdelitvi ljudstev po vesolj- nem potopu11. Pri tem se je po mišljenju nekate- rih raziskovalcev naslanjal na delo // regno degli Slavi iz leta 1601, ki ga je napisal dubrovniški be- nediktinec in prvi izraziti panslavist pri južnih Slovanih, Mauro Orbini; toda omenjena knjiga je že leta 1603 prišla na vatikanski indeks prepo- vedanih knjig12. Teorijo o ilirskem izvoru Slova- nov odseva tudi pesem Ilirija oživljena Valenti- na Vodnika (1758-1819), katerega je omenjeni Marko Pohlin - kot Vodnik sam piše - "Kranjsko pisati učil 1773'ni- Pesem je nastala leta 1811, v času Ilirskih provinc in francoske oblasti nad kranjskimi, goriškimi, istrskimi in delom koroš- kih Slovencev. Pesem je slavospev slovenski zgodovini in ilirski izvor Slovencev v njej je tudi izraz političnega navdušenja, ki je v nasprotju z avtorjevim zgodovinskim pogledom, izraženem v njegovih starejših delih (v Povedanju od slo- venskega jezika iz leta 1798 in v nemščini napisa- nem učbeniku Geschichte des Herzogthums Krain, des Gebiethes von Triest und der Graf- schaft Görz iz leta 1809)14. Sploh je bilo 19. stoletje tisto obdobje, ko so v času romantike in povečane nacionalne zavesti in emancipacije, to je v času t.i. narodnega pre- poroda, avtohtonistične teorije pri Slovencih dobile kar precej pristašev in častilcev, ki pa so zgodovino v glavnem razumeli kot sredstvo na- rodno - politične afirmacije. Med takšne avtorje zagotovo lahko štejemo Jakoba Zupana (1785- 1852), jezikoslovca in pesnika, v svojem času vo- dilnega slovenskega panslavista in ilirca, člove- ka z velikim znanstvenim potencialom, od kate- rega je Kopitar veliko pričakoval. Zupan je pre- vlado svojega domoljubja nad znanostjo poka- zal v članku o etimologiji imen koroških rek v Carinthiji leta 183115. V tem času je deloval tudi štajerski Slovenec, narodni buditelj in cerkveni pisec Anton Krempl (1790-1844), avtor prve večje v slovenščini pisane in objavljenje zgodo- vinske knjige Dogodivšine Štajerske zemle (Z posebnim pogledom na Slovence, 1845), ki jo oz- načujejo izraziti nekritični romantični poudarki, med njimi prav avtohtonizem, ki se kaže v jezi- kovnem utemeljevanju slovanstva Ilirov, Nori- čanov in vseh vrst Venetov16. Med avtohtoniste iz časa okrog srede 19. stoletja je spadal tudi Zu- panov učenec Matevž Ravnikar - Poženčan (1802-1864) z Gorenjskega, zbiratelj narodnih pesmi, ki pa se je kot samouk ukvarjal tudi z zgo- dovino, kjer je pod vplivom romatičnega domo- ljubja razvijal misel o enotnosti slovanskih jezi- kov ter o veliki razširjenosti Slovanov, ki jih je enačil z Veneti17. Med tiste, ki so bili takrat naklo- njeni avtohtonistični teoriji, je treba šteti še plo- dovitega pisca Petra Hitzingerja (1812-1867)18, prezreti pa ni moč tudi Matije Sila (1840-1925)19. 5 Adamus BOHORIZH, Arcticae horulae (Witebergae 1584), zadnji dve strani kratkega predgovora (Praefa- tiuncula); Kidrič, Razvojna linija (kot v op. 8) 76; Mihe- lič, Karantanija (kot v op. 1) 305. Milieličeva med slo- vanske avtohtoniste šteje tudi Jurija Dalmatina, ki v nemškem predgovoru k Bibliji (Wittemberg 1584) sicer piše o pomenu slovanskega jezika in o njegovi veliki razširjenosti, ne pa tudi o izvoru Slovanov. 10 Prim. Zwitter, Prva koncepcija (kot v op. 1)362; France KIDRIČ, Pohlin Marko, Slovenski biografski leksikon (- SBL) IV, 417 si. 11 P. MARCUS (Pohlin), Kranyska grammatika (Laybach 1768)4. 12 Mauro ORBINI, Il regno degli Slavi hoggi corrottamen- te detti Schiavoni (Pesaro 1601). Srbohrvaški prevod z biografskimi ter drugimi podatki ter komentarjem: Ma- vro ORBIN, Kraljestvo Slovena (red: Franjo Barišić, Radovan Samardžić, Sima Čirković, Beograd 1968). 13 Zgodovina Slovencev (Ljubljana 1979) 397 (objava Vodnikovega rokopisa iz leta 1798). 14 Alfonz GSPAN, Izbrane pesmi Valentina Vodnika (Ljubljana 1958) 58 si, 191 si; Ivan GRAFENAUER, Vodnikova "Ilirija oživljena", slavospev na slovensko zgodovino, Dom in svet 30 (1917) 84 si; Janko KOS, Valentin Vodnik (Ljubljana 1990) 113 si. 15 Prim.: Stane SUHADOLNIK, Zupan Jakob, SBL IV, 870 si. 16 Anton SLODNJAK, Anton Krempl (1790-1844) in nje- gove Dogodivščine štajerske zemlje, v:A. Krempl, Dogo- divščine Štajerske zemlje ^München 1974) Vsi; Bogo GRAFENAUER, Zgodovinopisje na Slovenskem v dobi romantike in njegova dediščina, Glasnik Slovenske ma- tice 3 (1979) 44; ISTI, Ob stoletnici začetkov slovenske- ga znanstvenega zgodovinopisja, ZČ 35 (1981) 17. 17 Prim.: France KOBLAR, Ravnikar - Poženčan Matevž, SBL III, 48. 18 Zur Frage über die ältesten Bewohner der inneröster- reichischen Länder, Mittheilungen des historischen Ve- rein für Krain, 1855, 1856 (cela vrsta nadaljevanj); prim. Olga JANŠA - ZORN, Historično društvo za Kranjsko (Ljubljana 1996) 206. 19 Trst in okolica. Zgodovinska slika (Trst 1882); prim.: Janko ŠLEBINGER, Sila Matija, SBL III308. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 69 Med vsemi temi pa je po obsegu svojega dela, vztrajnosti in odmevnosti izstopal Davorin Tr- stenjak (1817-1890), ki ga je Slodnjak označil kot leposlovca, mitologa, etimologa, zgodovinarja in liberalnokatoliškega publicista20. Prepričanje, da so Slovenci avtohtoni v sedanji domovini je prevzel od Antona Krempla, s katerim se je v le- tih svojega šolanja precej družil. Nasprotne trdi- tve graških zgodovinarjev, kot sta bila Muchar in Knabl, ki sta minorizirala slovensko vlogo v šta- jerski zgodovini, so v Trstenjaku še krepile av- tohtonistično teorijo in ga spodbujale, da je pre- biral Šafarika, Kollárja in druge glasnike avtoh- tonizma ter sčasoma postal eden njegovih naj- bolj radikalnih apostolov. Trstenjak ni le doka- zoval, da so Slovenci od nekdaj prebivali na svo- jih sedanjih tleh, marveč da so nekoč Slovanom pripadala najrazličnejša ljudstva na vseh treh ce- linah starega sveta21. Njegov popolni znanstveni diletantizem se je kazal v nemogočem etimolo- giziranju in tudi mitologiziranju, s katerima je "podpiral" svoje teze, ki so imele narodno-poli- tični namen krepiti plaho narodno zavest in nas- protovati protislovenskemu razpoloženju nem- škega tabora. Toda kljub gorečnosti, s katero je branil avtohtonistično teorijo, je Trstenjak v sta- rejših letih zmogel toliko poguma in poštenja, da se ji je vsaj posredno odpovedal, ko je v razgovo- ru z Matijom Murkom, slavistom, literarnim zgo- dovinarjem in klasikom slovenske etnologije, de- jal: "Vi imate Miklošičeve in druge jezikoslovne knjige, kaj pa smo imeli mi, ko smo začeli?"22. Vrsta slovenskih avtohtonistov se je nadaljeva- la z Davorinom Žunkovičem (1858-1940), oficir- jem in - seveda - ljubiteljskim jezikoslovcem, ki je bil izredno plodovit pisec z veliko energije, ki pa ga je zanimalo vse mogoče23. V številnih tek- stih, od katerih so mnogi izšli v knjižni obliki (zlasti v nemščini, pa tudi češčini), je dokazoval 20 Anton SLODNJAK, Trstenjak Davorin, SBL IV, 196 si. 21 Bibliografijo najpomembnejših Trstenjakovih "zgodo- vinskih" tekstov gl. pri. Franc KOS, Kdaj so Slovenci prišli v svojo sedanjo domovino?, Izvestja muzejskega društva za Kranjsko 6 (1896) 19 si. (ponatis v Franc KOS, Izbrano delo (Ljubljana 1982) 63 si. in op. 1), kjer je podana tudi že kritika Trstenjakovega dela. O širših posledicah Trstenjakovega pisanja za delovanje Histo- ričnega društva za Kranjsko gl. Janša - Zorn, Historič- no društvo (kot v op. 18) 62 si., 232 si. 22 Matija MURKO, Rodoljubna knjiga brez rodoljubja, Ve- da 1 (1911) 269;prim. Bogo GRAFENAUER, Kontinui- teta in vprašanje slovenskega srečanja s staroselci (Vla- hi), Ob tisočštiristoletnici slovanske naselitve na današ- nje slovensko narodnostno ozemlje, v: Pavel DIAKON (Paulus DIACONUS), Zgodovina Langobardov (Histo- ria Langobardorum) (Maribor 1988)354. avtohtonost Slovanov v srednji Evropi in trdil, da je njihove jezikovne sledi moč slediti vse do ledene dobe (diluvija). Pritegovala ga je dom- nevna zveza med Etruščani in Slovani, german- ske rune pa je razglasil za slovanski črkopis24. Žunkovič je okrog sebe ustvaril krog somišljeni- kov in sodelavcev, med katerimi je treba omeni- ti Ivana Topolovška (1851-1921), ki je v Inns- brucku in na Dunaju študiral primerjalno jeziko- slovje (eden od njegovih dunajskih profesorjev je bil tudi Miklošič), vendar študija ni dokončal. Po dogovoru z Žunkovičem naj bi ob študiju tu- di najbolj eksotičnih jezikov utemeljil skupni iz- vor jezikov in na to temo je objavil delo o jezi- kovni prasorodnosti Indogermanov, Semitov in Indijancev25. Žunkoviča je kritika seveda silovi- to in upravičeno napadala, eden tistih, ki ga je branil pa je bil znan politik in publicist Henrik Tuma (1858-1935), ki je tudi sam zagovarjal aprioristični praslovanski avtohtonizem. Tuma je bil edini avtor, ki je zagovarjal slovanski av- tohtonizem v pravem pomenu besede. Slovani- Slovenci-Veneti naj bi bili sploh prvi človeški na- seljenci ne samo današnjega slovenskega ozem- lja, ampak kar "cele Evrope", ki so prišli v pro- stor "brez prebivalstva"26. Tezo je Tuma gradil postopoma, med drugim tudi v okviru recenzije zelo znanega in branega romana Frana Šaleške- ga Finžgarja Pod svobodnim soncem (prvič ob- javljen 1906-I907), kjer je avtorju kot okvir za ro- mantično ljubezensko zgodbo služilo prav nase- ljevanje Slovanov na Balkanski polotok v 6. sto- letju in njihovo vdiranje čez Donavo na ozemlje bizantinskega imperija. Finžgar je za zgodovin- sko ogrodje svojega romana uporabil znameni- ta in nadvse dragocena poročila bizantinskega pisca Prokopija, ki je bil tedaj slovenskim bral- cem že dostopen v prvi knjigi Kosovega Gradi- va za zgodovino Slovencev v srednjem veku (Ljubljana 1902). Pri svoji tezi se je Tuma v glav- 2$ Prim. Bruno HARTMAN, Žunkovič Davorin, SBL IV, 1016 si 24 Prim, njegova dela: Wann wurde Mitteleuropa von den Slaven besiedelt? (KromčHž 1904, 1906 razširjena), Die Slaven, ein Urvolk Europas (Kromčfiž 1910, 1911 razširjena in predelana), Slavische Runen Denkmäler (1915). Za kritiko prim. Zeitschrift des Hi- storischen Vereines für Steiermark (1909) 102 si, (zbir s strani J. Glonarja v nemščino prevedenih kritik); Mur- ko, Rodoljubna knjiga (kot v op. 22) 266 si. 25 Gl. Janko OROŽEN, Topolovšek Ivan, SBL IV, 142. 26 Na to temo je objavil več razprav, glavni pa sta: Krajev- no imenoslovje, Jadranski almanah (1923) 127 si; Imenoslovje Julijskih alp (Ljubljana 1929). 27 Citat po Branko MARUSlČ, Dr. Henrik Tuma, Z zahod- nega roba. O ljudeh in dogodkih iztekajočega se stoletja (Nova Gorica 1995) 22. VSE ZA ZGODOVINO 70 ZGODOVINA ZA VSE nem opiral na razširjenost imena Veneti in pa na svojevoljne razlage rečnih, krajevnih in gorskih imen, ki jih je zbiral tudi kot navdušen planinec. Prav iz te planinske in z naravo zrasle izkušnje se je Tumi o zgodovini oblikovalo tisto temeljno spoznanje, ki stoji za njegovim delom in ki ga je formuliral v nekoliko naivnem stavku: "Išči vire človeške zgodovine proč od arhivov, iz njegove- ga prvotnega preprostega življenja v dotiku s prirodo samo"21. Kakorkoli že, Tumovi zapisi so kasneje postali ena od podlag venetske teorije Jožka Šavlija. Po Tumovih spisih o slovenskem avtohtoniz- mu je nato konec dvajsetih let našega stoletja prišlo - z izjemo Janka Grampovčana, ki je leta 1958 v Trstu objavil knjigo Meje Slovanov v za- hodni Evropi pred tisoč leti, s katero je dokazo- val veliko razširjenost slovenščine v preteklosti, kar je razlagal z že zelo dolgo prisotnostjo Slo- vencev v srednjeevropskem prostoru, v kate- rem se omenjajo Veneti - do daljšega premora, dokler ni leta 1967 Franc Jeza, v Trstu živeči poli- tični emigrant in aktiven nasprotnik jugoslovan- skega režima, objavil najprej knjigo o skandi- navskem izvoru Slovencev in deset let kasneje na isto temo še knjigo o ključnih vprašanjih rane karantansko - slovenske zgodovine. Na podlagi zunanje podobnosti nekaterih slovenskih in švedskih besed, a brez poznavanja in upošteva- nja glasoslovnih in jezikoslovnih zakonitosti, je dokazoval severni izvor Slovencev. Germanisti- ka in slavistika sta pokazali na nevzdržnost in nesmiselnost Jezovih rezultatov oziroma doka- zovanja28, ki pa postane bolj razumljivo, če ga postavimo v kontekst njegove nesrečne življenj- ske poti. Kot nekdanji aktivist Osvobodilne fron- te in kristjan, razočaran in nepomirjen z novim povojnim režimom v Jugoslaviji, se je odločil za politično emigracijo, kjer si je s pisano besedo prizadeval za posebno in samostojno slovensko državo. V prizadevanja za ta cilj je vpregel tudi zgodovino, ki naj bi pokazala razlike med Sloven- ci in ostalimi južnoslovanskimi narodi29. 28 Franc JEZA, Skandinavski izvor Slovencev. Etnograf- sko - jezikovna študija (1976, samozaložba); ISTI, O ključni/i vprašanjih rane karantansko-slovenske zgo- dovine (Buenos Aires 1977). Za kritiko gl: Primorski dnevnik 23- 2., 5. 4. , 4. 5. 1969 (•. Gyllcnberg - Ore- šnik in M. Piškur) in 25. 10. 1969 (N. Kuret in A. Tril- ler), nadalje Zaliv 5 (1970) 87 si. (M. Prosen) in Arheo 10 (1990) 116 (A. Bajee, A. Rebula). 29 Prim.: Martin JEVNIKAR, Jeza Franc, Primorski sloven- ski biografski leksikon (- PSBL) I, 592; Grafenauer, O avtoktonističnili teorijah (kot v op. 8) 382 si.; Alojz Okrog leta 1970 se je nato začela plesti teorija o slovenskem značaju Etruščanov in posledično o etruščanskem izvoru Slovencev. Najprej jo je predstavil in branil "dvorni pesnik revolucije" Matej Bor30, ki pa je to tezo kasneje opustil in po- stal vnet zagovornik venetske teorije. Boru sta kot pristaša etruščanske teorije sledila Ivan Re- bec in Anton Berlot, ki sta svoje delo najprej predstavila v seriji podlistkov v tedniku TT (1976/1977) in čez nekaj let - predelano besedi- lo je dolgo časa zaman iskalo založnika - še v knjižni obliki31. Prvi je prispeval zgodovinski ok- vir, drugi pa se je kot nekdanji oficir in vojaški dešifrant namenil streti oreh etruščanskega jezi- ka, pri čemer je streljal tako velike kozle, da se je od stališč obeh avtorjev distanciral celo Bor sam. V etruščanski "slovenščini" naj bi se tako že pred skoraj 3000 leti pojavile tujke, ki jih je slo- venščina v resnici dobila iz srednjeveške nemš- čine (plav, marof) ali celo iz naše sodobnosti (ovest - zahod) in podobno32. Le leto zatem, ko je (1984) izšla Rebec - Berlo- tova knjiga o Etruščanih-Slovanih, je v dunaj- skem Glasu Korotana izšla prva razprava na te- mo Veneti - predniki Slovencev33, ki ji je nato sledilo še več del, glavno pa je bila knjiga Veneti naši davni predniki^. V njej je Matej Bor uteme- ljeval teorijo z jezikoslovnega, Jožko Savli pa z zgodovinskega, arheološkega, imenoslovnega in etnografskega stališča, medtem ko je Ivan To- mažič, ki je ves čas organizacijsko in finančno podpiral projekt, napisal pregled in komentar k različnim mnenjem. Teza modernih slovenskih "venetologov" je, da so bili nosilci arheološke lu- žiške kulture (ime ima po Lužicah, pokrajini REBULA, K pojavu narodne patologije, Arheo 10 (1990) 116 si. 30 Prim. Grafenauer, O avtoktonističnili teorijah (kot v op. 8)383- 31 Anton BERLOT/ivan REBEC, So bili EtrušCani Slovani? Branje etruščanskih napisov na slovanski jezikovni podlagi (Koper 1984). Berlot je izven slovenskega pro- stora že leta 1966 v Ziirichu objavil Eine Studie über die Sprachen der Rassenen oder der Etruskor. 32 Gl. Grafenauer, O avtoktonističnili teorijah (kot v op. 8)384 (za Borovo distanciranje); Jože KASTELIC, Delo 27. 12. 1984 (Književni listi), Marko SNOJ, Naši Razgle- di 28. 12. 1984. 33 Jožko SAVLI, Veneti - naši davni predniki?, Glas Koro- tana 10 (1985). 34 Jožef SAVLI - Matej BOR, Unsere Vorfahren die Veneter (Wien 1988); slov. prevod: Matej BOR, Jožko SAVLI, Ivan TOMAŽIČ, Veneti naši davni predniki (Ljubljana 1989). Gl. tudi Ivan TOMAŽIČ, Novo sporočilo knjige Veneti naši davni predniki (Ljubljana 1990); ISTI, Oži- veli Veneti, Glas Korotana U (1986) 55 si.; Matej BOR, Odkod ime Veneti?, prav tam 53 si. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 71 vzhodno od srednje Labe v današnji Nemčiji in na Poljskem, sama arheološka kultura pa je zaje- mala bistveno večji prostor) iz druge polovice drugega tisočletja pred našim štetjem Veneti - Slovani. Ti so se nato do prvega tisočletja pred našim štetjem razselili po kar največjem delu Evrope in jo osvojili dobre dve tretjini (v glav- nem skoraj ves zahodni, danes najrazvitejši del kontinenta), o čemer nam priča razširjenost ve- netskega imena (to se izven Evrope omenja še v Mali Aziji, v Paflagoniji) in arheološka kultura žarnih grobišč, katere nosilci naj bi prav tako bili Veneti oziroma (Pra)Slovani oziroma Zahodni Slovani. Ti Veneti-Slovani naj bi nato kot hribov- sko kmečko ljudstvo v Vzhodnih Alpah preživeli najprej keltsko, nato pa še rimsko zasedbo, kateri naj bi se končno uprli, porušili in požgali osovra- žena rimska mesta in vrgli s sebe jarem rimske uprave, kulture in krščanske vere in v Karantaniji osnovali svojo državo, ki naj bi do prihoda Fran- kov obdržala svojo samostojnost in se uspešno upirala pritiskom avarskih in bavarskih sosedov. Kritika tudi ob tej najnovejši teoriji, ki je skuša- la naselitev slovanskih prednikov Slovencev v njihovo sedanjo domovino potisniti nazaj do prazgodovinskih obdobij, seveda ni molčala in je navedla jezikoslovne, zgodovinske, arheološ- ke, paleografske in ne nazadnje, kar je morda najpomembnejše, metodološke razloge, ki go- vorijo o nesprejemljivosti te teorije35 (o tem bo v nadaljevanju povedano nekoliko več) in razkri- vajo nesramni diletantizem njenih avtorjev. Prav za pisanje teh modernih "venetologov", zlasti Ša- vlija, je namreč značilen ton, ki žali tako posa- mezne slovenske zgodovinarje kot tudi celotno slovensko zgodovinopisje, odkar se je to pred približno stodesetimi leti dvignilo na raven zna- nosti. Očitati mu, da je bilo tako rekoč konstant- no ohromljeno z ideologijami in da zaradi tega ni zmoglo svobodne razprave o poreklu Sloven- cev in lepiti, tako "apriori", posameznim najvid- nejšim slovenskim zgodovinarjem različnih ge- neracij, ki so se ukvarjali s tem vprašanjem, ideo- loške nalepke36, je - milo rečeno - nesramno, krivično in nevredno znanstvene razprave. 35 Gl. Vcnetovanje. Prispevek k razmerju Veneti - Slovani, Arheo 10 (1990) - tu so v posebni tematski številki zbrane in ponatisnjene kritike vcnetske teorije, ki so bi- le objavljene v različnih publikacijah, v veliki meri v dnevnem časopisju - in zlasti Grafenauer, Ob tisočštiri- stoletnici (kot v op. 8) 321 - 422. 36 Prim. Bor, Savli, Tomažič, Veneti (kot v op. 34) 9 si.; pa . tudi Jožko SAVLI, Slovenska država Karantanija, insti- tutio Sclavenica (Koper - Dunaj - Ljubljana 1990) 7si. Naj o tem, kako daleč gre lahko takšno sprene- vedanje, ki bolj kot o ideološkosti obtoženih go- vori o tovrstni obremenjenosti tožečega, nave- dem le en primer. Ko je Grafenauer zavrnil Ša- vlijeve trditve, da postavljajo slovenski zgodovi- narji svoje teze o naselitvi Slovencev "brez de- janske podlage v virih" z namenom, da bi dose- gli le "neko vnaprej zastavljeno izhodišče", da "smo Slovenci južnoslovanskega izvora" in da je topogledno vse znanstveno delo slovenskih zgodovinarjev (Franceta in Milka Kosa ter Gra- fenauerja) izraz "ideologije pojugoslovanjenja", mu je Savli odgovoril, da je vse to le izraz Grafe- nauerjevega "unitarističnega gledanja". Na to je Grafenauer upravičeno jezen in užaljen zapisal: "Difficile est satiram non scribere! Pol desetletja predenje bil Šavli rojen, sem v Jugoslaviji z uni- taristično ustavo v Dejanju zelo precizno pro- tiunitaristično pisal o slovenstvu in njegovem razmerju do Jugoslavije. In enako v svojem pre- davanju o slovenskem vprašanju na drugem Bohinjskem tednu 1939. In se najde nekakšen fićfirić, ki misli, da se o zgodovini lahko piše brez vsakega znanja in trdi karkoli hoče in zapi- še takšne stvari tudi o živi sedanjosti"01'. Če se sedaj še nekoliko vrnem k pregledu av- tohtonističnih teorij pri Slovencih in na Sloven- skem, potem je osnovna ugotovitev, da imajo upoštevanja vredno tradicijo in da jih je bilo pre- cej več kot se običajno misli. O nagibih, ki so pri- peljali do tako množičnega pojava avtohtoni- stičnih teorij pri Slovencih, je nasplošno težko govoriti. Vsaj pri nekaterih pa je evidentno, da v ozadju stojijo cilji, ki so sicer sami po sebi lahko povsem plemeniti, ki pa z znanostjo nimajo nič skupnega, kajti zgodovino očitno razumejo kot sredstvo in orodje, ki ima neko povsem določe- no funkcionalno vrednost. To pa je lahko nevar- no. Še preveč svež je primer pokojne Jugoslavi- je, kjer se je jasno pokazalo, da ima lahko zgodo- vina, ki je uporabljana in izkoriščana za dosega- nje povsem določenih ciljev, ki posledično us- tvarja zgodovinske mite in ponuja črno-bele identifikacijske modele ter enostavne predsod- ke, še vedno in ponovno fatalne posledice. Pri Trstenjaku, ki je deloval v času slovenskega kulturnega in političnega preporoda 19. stoletja, je povsem evidentno, da je njegova avtohtoni- stična teorija zrasla najprej iz odpora proti nemško nacionalnim zgodovinarjem, kot je bil v 37 Bogo GRAFENAUER, O Venetih in nastanku Slovencev, Arheo 10 (1990) 45. VSE ZA ZGODOVINO 72 ZGODOVINA ZA VSE Gradcu Muchar. Očitno je tudi, da je nato, kot je to formuliral Slodnjak, "pomagal z njo najprej študiranim potomcem vzhodnoštajerskih vino- gradnikov in kmetov premagovati protisloven- sko kampanijo njihovih profesorjev in naciona- lističnih publicistov, za Bachovega režima pa je s to fantastično teorijo krepil plaho narodno za- vest konservativne slovenske inteligence"0*. Tudi zaTumovim avtohtonizmom naj bi bojda v veli- ki meri stal odpor zoper Slovanom nenaklonje- no nemško znanost39. Teorija Franceta Jeze o skandinavskem izvoru Slovencev je avtorju v re- snici zrasla iz prizadevanj tega "nepomirljivega Slovenca"*0 za ločitev Slovenije od Jugoslavije in njenega komunističnega režima ter za njeno sa- mostojnost, ko je pač tudi na takšen način ute- meljeval slovensko drugačnost in posebnost glede na ostale jugoslovanske narode41. Podob- no utilitaristično pojmujejo zgodovino tudi av- torji venetske teorije. Gre jim za krepitev sloven- ske narodne zavesti, kar skušajo doseči s prepri- čevanjem o starosti in pomembnosti Slovencev v zgodovini, ki da so vedno hodili svojo in po- sebno pot42. Trditev enega od avtorjev venetske teorije, da Slovenci z Južnimi Slovani "nimajo zgodovinske in etnične zveze"4i, kar je notorna laž, dovolj jasno ilustrira dejstvo, da je za njih zgodovina le sredstvo za doseganje nekaterih drugih ciljev. In čeprav neprestano obtožujejo slovensko zgodovinopisje, da je "uradno" in za- to neznanstveno in nesprejemljivo, ni njihovo neprestano ponavljanje "praktičnega pomena" svojega pisanja za slovensko stvar - nazadnje v času političnega spora, ki je nastal med Sloveni- jo in Italijo v prvi polovici leta 1996, ko je slednja blokirala slovenski podpis pridružitvenega spo- 38 Slodnjak, Trstenjak (kot v op. 20) 197. i9 Dušan KERMAUNER, Turna Henrik, SBL IV, 234. 40 Rebula, K pojavu (kot v op. 29) 117. 41 Gl. op. 29. 42 Prim, npr Ivan TOMAŽIČ, Delo 11. 5- 1996 (PP 29): "...je nujno treba zaščititi slovenstvo z vsemi možnimi ukrepL.(drugi) pomemben ukrep je utrditev slovenske samozavesti s spoznavanjem prave slovenske identite- te. Dokler bodo šole vtepale mladim v glavo zmotno teorijo o prihodu Slovencev v 6. stoletju iz zakarpatskih močvirij, se bo Slovenec podzavestno sramoval svoje- ga izvora in bo najraje pozabil na svojo etnijo, kakor kažejo žalostne izkušnje na Koroškem in na Tržaškem. Šele ko se bodo Slovenci zavedali pomena svojega jezi- ka pri nastanku prve evropske kulture in ko se bodo spoznali za potomce slavnih Paleovenetov, katerih je- zik se zrcali v slovenskem jeziku, lahko pričakujemo, da bodo še obstajali in peli v svojem jeziku in vriskali po svoji navadi, ne samo v tretjem, temveč tudi v četr- tem tisočletju in še mnogo tisočletij naprej." « Ivan TOMAŽIČ v Glasu Korotana 10 (1985) 9. razuma k Evropski skupnosti44 - nič drugega kot prav zahteva po "uradni" znanosti, namenjeni ad usum Delphini. Če še nekoliko analiziramo avtohtonistične in podobne teorije pri Slovencih, ugotovimo, da je njihova skupna poteza ta, da so njihovi avtorji diletanti - ta ocena velja vsaj za čas od 19. stolet- ja naprej, ko se je z organiziranjem univerz v da- našnjem pomenu besede, kjer se je znanost ob- likovala in se tudi poučevala, odprla možnost primerne strokovne usposobitve za znanstveno delo -, se pravi nestrokovnjaki, največkrat sa- mouki, ki ne poznajo tehnik, metod in pravil, s katerimi posamezna stroka odkriva in tudi veri- ficira nova spoznanja. Tako je bil Davorin Trste- njak po svojem študiju in izobrazbi bogoslovec, Davorin Žunkovič pehotni oficir, Ivan Topolov- šek ni dokončal študija primerjalnega jeziko- slovja, Henrik Turna je bil pravnik, pravo je štu- diral, a ne dokončal tudi France Jeza, ki je nato diplomiral iz etnologije, Anton Berlot je bil ofi- cir, Ivan Rebec je bil učiteljiščni maturant, Matej Bor slavist, Jožko Savli ekonomist in Ivan Toma- žič duhovnik45. Na drugi strani ne moremo spre- gledati, da je kritika avtohtonističnih teorij pra- viloma prihajala s strani stroke, od ljudi, ki so do- segali najvišjo akademsko izobrazbo in ki so za- radi svojega strokovnega in znanstvenega dela v krogu stroke, s katero so se ukvarjali (oz. se uk- varjajo), popolnoma uveljavljeni. Naj spomnim le na nekatere takšne kritike: na slaviste, jeziko- slovce in etimologe, kot so Fran Miklošič, Matija Murko, Joža Glonar, France Bezlaj, Anton Bajee in Alenka Šivic Dular, na zgodovinarje Franca Kosa, Boga Grafenauerja in Janeza Persica, ar- heologa Božidarja Slapšaka in Andreja Pleter- 44 Ivan TOMAŽIČ, Delo 10. 2. 1996 (PP 29):"...Ali nas ne smatrajo Italijani ravno zaradi te velike zgodovinske prevare [mišljenje "prihod Slovencev ob koncu 6. stolet- ja", op. P. Š.] za manjvredne, nekulturne priseljence, če- prav v kulturi ne zaostajamo za njimi niti za centimeter? Ali ne pravijo zaradi te prevare, da kaj iščejo pri nas ti "ščavi"?, čeprav se potem samo pozdravljajo s prijaz- nim "ciao" (- ščavo - slavo)? [sic!, edinstvena etimologi- ja besede ciao, op. P. Š.] Če bi prihod Slovencev res bil zgodovinska resnica, bi se morali z njo sprijazniti in se čimbolj potruditi, da bi na druge načine prepričali naše sosede o naši enakovrednosti in enakopravnosti. Nika- kor pa ne razumem gospoda Parovela in drugih, da se tako lahko sprijaznijo s popolnoma izmišljenim opi- som slovenskega prihoda, ko nam dokazana dejstva vendar ponujajo neslutene možnosti, da uveljavimo pravico "primi possidentis", da pritegnemo nase po- zornost in spoštovanje, ki se spodobi nosilcem prve kulture v srednji Evropi." 45 Glej biografska gesla v SBL in PSBL. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 73 skega ter etnologa Milka Matičetovega46. Ko go- vorimo o razmerju med pisci in kritiki pa je še posebej pomembno in za presojo vrednosti ve- netske teorije še kako izpovedno dejstvo, da so se proti tej najnovejši teoriji, ki v slovenskem dnevnem časopisju še vedno polni rubrike "Pi- sma bralcev", izrecno izrekli nekateri pisci, na katere so se avtorji venetske teorije neposredno sklicevali pri svojem utemeljevanju. To velja ta- ko za vodilnega slovenskega primerjalnega jezi- koslovca in etimologa sodobnega časa Franceta Bezlaja (t 1993), kot tudi za priznana italijanska raziskovalca venetske kulture in venetskega je- zika Giovannija Battista Pellegrinija in Alda Lui- gija Prosdocimija. Bezlaj je takó o venetski teori- ji napisal zelo kratko, da "se ne morem strinjati z izvajanji o Venetih in venetščiniMateja Bora in dr. Jožka Šavlija, čeprav me oba večkrat citirata in se celo sklicujeta name. Ako bi njuno mnenje dozorelo tako daleč, da biga sprejela za objavo katera koli resna domača ali tuja strokovna re- vija, bi bil pripravljen resno polemizirati z obe- ma. Dokler pa se izogibata takšnemu v znanosti edino normalnemu postopku, ne čutim potrebe, da bi svoj dragocen čas in svoje moči trosil za primitiven diletantizem"47. Aldo Luigi Prosdoci- mi, pa je v zvezi s sklicevanjem na njegovo delo v Bor - Savli - Tomažičevi knjigi zapisal: "Moja misel o izviru Venetov in o njihovi dozdevni zvezi s Slovani je popolnoma popačena, zato se z moralnega in znanstvenega stališča zgražam, daje bil iz širšega konteksta iztrgan le en stavek; v kontekstu je moja misel še kako jasna....za ko- nec popolnoma odklanjam táko diletantsko po- četje, ki pomeni samo izgubo časa za branje in niti ne zasluži odgovora; jaz sem se na kratko oglasil samo zato, ker sem bil v to stvar narobe in sleparsko vpleten osebno'46. Podrobnejšemu pregledu kritike oz. podrob- nejši kritiki samih avtohtonističnih teorij se na tem mestu pač ne moremo posvečati iz več raz- logov: najprej ima ta kritika že kar dolgo zgodo- vino in sega najmanj v drugo polovico prejšnje- ga stoletja, nadalje je zelo razvejana in tudi zelo specialno naravnana v jezikoslovna, zgodovin- ska, paleografska, arheološka in metodološka vprašanja in končno, njen obseg je že tako velik, da ga je v okvir običajnega obsega razprave ne- mogoče spraviti. Kot zgodovinar želim na tem mestu nekoliko več pozornosti nameniti le zgo- dovinskim vprašanjem, ki so povezana z avtoh- tonističnimi teorijami, še prej pa le na kratko opozoriti na najbolj temeljne metodološke na- pake, ki jih avtorjem avtohtonističnih teorij očita kritika v jezikoslovnih in arheoloških vpraša- njih. Prav za vse avtohtonistične teorije oz. za tiste njihove dele, v katerih utemeljujejo svoj prav s pomočjo jezikoslovja, je značilno, da izhajajo iz metode primerjanja besed po njihovi zunanji podobnosti, ki je v primerjalnem jezikoslovju že zdavnaj presežena. Po tej metodi je delal že Tr- stenjak in dokazoval, da npr. izhajajo biblična imena Adam, Eva in Kajn od ata, jeba in kujon. In nazadnje dela po tej metodi tudi Savli, ki je za slovenska razglasil celo vrsto imen v Alpah (npr. Locamo in Lugano od log, Bodensko jezero (Bodensee) od voda, Bregenz od breg, Bern od brdastega sveta - brdine, itd.), pa tudi vrsto an- tičnih krajevnih imen (Tergeste od terg (trg), Ti- mavus od tema, Emona od imenje (posestvo), Celeia od selo, Longaticus od log, itd.)49. Na tak- šen način bi kaj lahko dokazali, da so Slovenci nekoč bivali tudi v Azij i in Afriki (za pokušino le: Saigon je v resnici Zajcgon (kraj, kjer se gonijo zajci), Tripolis so tri polja, da gori Tabor in Nebo v Palestini, ki sta evidentno slovenski, sploh ne omenjam posebej!). V znanosti je v nasprotju s tem kavarniškim "Klang - etimologiziranjem" že dolgo časa uveljavljeno temeljno spoznanje, da zunanja podobnost besed še daleč ni dokaz njihove genetične istosti, da enakozvočnice ni- so hkrati nujno tudi enakoznačnice50. Druga za- deva je, da je v jezikoslovju nesporno spozna- nje, ki ga lahko štejemo že med zadeve splošne izobrazbe, da je jezik živ organizem, ki se v času in prostoru neprestano spreminja. Slovenščina ni nobena izjema. Kakšne spremembe je ta jezik doživel v zadnjih tisoč letih nam priča že primer- java današnje slovenščine z jezikom Freisinških 46 Za navedene posameznike glej v glavnem SBL, PSBL, Letopise SAZU ter Biografije tn bibliografije univerzitet- nih učiteljev, znanstvenih delavcev tn sodelavcev uni- verze v Ljubljani. Za imena nekaterih kritikov, ki tu ni- so omenjeni pa glej še Arheo 10 (1990). 47 Arheo 10 (1990) 110. 48 Arheo 10 (1990) 88, 89. Za Pellegrinija gl. prav tam 74, 75. 49 Bor, Šavlt, Tomažlč, Veneti (kot v op. 34) 21 si.; Šavlt, Slovenska država (kot v op. 36) 46 si. Podobno tudi Ivan TOMAŽIČ, Delo 16.3- 1996 (PP 29): Dravus (Dra- va) je reka, ki drvi, Pola (Pulj) so polja, Ravenna pa je ravna. 50 Prlm. Alenka Š1VIC-DULAR, Na rob venetsko - slovan- skim razpravljanjem Mateja Bora, Arheo 10 (1990) 92, Grafenauer, O Venetih (kot v op. 37) 39 si. VSE ZA ZGODOVINO 74 ZGODOVINA ZA VSE spomenikov, ki je za današnjega Slovenca v veli- ki meri že nerazumljiv51. Pa kljub temu berejo sodobni slovenski "venetologi" (Bor) in "etru- skologi" (Berlot) napise iz prvega tisočletja pred našim štetjem, stare več kakor dva tisoč let, na način, kot da so stari Veneti oziroma Etruščani uporabljali morfološko skoraj isti jezik, kot je slovenski knjižni jezik novega časa52. "Daje bila "slovenščina" nekdaj drugačna ko danes, tega ne ve; njegova "diluvijalna"slovenš- čina je popolnoma enaka današnji.... Ta knjiga je pravo sračje gnezdo, v katero je g. Ž. znosil vse, kar se mu je le količkaj pripravno zdelo. Iz vseh mogočih jezikov je zbral besede, ki se vsaj približno tako glase inje na ta način dal svoje- mu zmašilu neko znanstveno draperijo,"• je si- cer že v začetku našega stoletja zapisal Glonar v svoji kritiki Žunkovičevega dela, s katerim je ta dokazoval slovenščino že v ledeni dobi (diluvi- ju), vendar ni kritika svoje aktualnosti prav nič izgubila in bi lahko veljala tudi za današnje av- tohtoniste. Kar se tiče arheologije, se je nanjo sklicevala v prvi vrsti venetska teorija v tistem svojem delu, kjer skuša pokazati, da je bila lužiška kultura ve- netska in da so bili Veneti tudi nosilci kulture žarnih grobišč. Pri tem izhajajo iz predpostavke, da arheološka kultura ustreza določeni etnični skupnosti, plemenu ali ljudstvu. To naziranje je na prelomu 19. v 20. stoletje utemeljil nemški ar- heolog in germanist Gustav Rossina, ki se je uk- varjal s širjenjem Germanov v prazgodovini. Njegovo vodilno gledišče je bilo, da se ostro omejene arheološke kulturne province v vseh časih skladajo s povsem določenimi ljudstvi. Da- nes je to teoretično izhodišče preseženo, zani- kala so ga etnografska in arheološka dejstva. Iz zgodovine so namreč poznani primeri, ko se je na določenem prostoru zamenjalo prebivalstvo, ne pa tudi materialna kultura in obratno, spre- menila se je materialna kultura, ne pa prebivalci. Samo na podlagi materialnih ostankov se pač ne da določiti etnične pripadnosti njihovih nosil- cev. To vprašanje lahko rešujejo le podatki pisa- nih zgodovinskih virov. Ker pa teh za drugo ti- sočletje pred našim štetjem nimamo, možnosti etnične opredelitve lužiške kulture in kulture žarnih grobišč ni videti in ostajata topogledno še naprej anonimni54. Sploh je absurdna misel, ki jo zagovarjajo slovenski "venetologi", da bi npr. kulturo žarnih grobišč, ki jo označuje žgan pokop v planih nekropolah in ki je segala od spodnjega Podonavja do Atlantika, povezovali samo z eno etnično skupino, ki bi tako obvlado- vala skoraj celotno zahodno in srednjo Evropo. Zaradi napačnega metodološkega izhodišča je seveda zgrešeno tudi vse nadaljnje razpravljanje avtorjev venetske teorije, da naj bi se Veneti - Slovani nekje na prelomu drugega tisočletja pred n. št. v prvega s prostora današnje Poljske razširili po skoraj celi Evropi in kot Slovenci pre- živeli vse do danes. Namen venetske teorije je (tudi) okrepiti slovensko narodno zavest in na- rodni ponos, toda njeni avtorji so, ne da bi se te- ga zavedali, naslikali zgodovinsko sliko, ki je še veliko bolj porazna od tiste, ki jo očitajo sloven- skemu, oz. kot sami pravijo "uradnemu", zgodo- vinopisju: pred tri tisoč leti naj bi obvladali dve tretjini Evrope in prvi naj bi znali pisati v svojem jeziku, pa se je zgodba iztekla tako, da je Sloven- cem danes ostalo le še dobrih 20.000 kvadratnih kilometrov ozemlja. Od vprašanj, s katerimi se v zvezi z avtohtoni- stičnimi teorijami ukvarja zgodovinopisje, so nedvomno najpomembnejša tista, ki so poveza- na z vprašanjem kontinuitete oz. diskontinuite- te med antiko in zgodnjim srednjim vekom. Če namreč pristajamo na teorije, ki trdijo, da so Slo- venci živeli na današnjem slovenskem ozemlju že v prazgodovini, potem je med obema obdob- jema pač pričakovati kontinuiteto v zgodovin- skem razvoju. Zgodovinopisje, pa tudi druge stroke, je - kar se tiče širšega slovenskega pro- stora - posvečalo temu vprašanju od začetka na- šega stoletja dokajšnjo pozornost55. Pri tem se je 51 Brižinski spomeniki Znanstvenokritična izdaja, SAZU, Dela 11/39 (Ljubljana 19931 Gl. poglavja o di- plomatičnem in kritičnem prepisu, fonetičnem prepisu in prevodu v sodobno slovenščino. 52 Prim Grafcnauer, O Venetih (kot v op. 37) 40 si.; Mic- hael W. WEITHMANN, "Novi mit na robu Alp", Arheo 10(1990)53 H Jože GLONAR, ČZN 4 (1907) 183, 185. 54 Glej Reinhard WENSKUS, Stammesblidung und Verfas- sung. Das Werden der frühmittelaterlichen gentes (Köln-Graz 1961) 113 sl.; Grafenauer, Kontinuiteta (kot v op. 22) 346 si; Andrej PLETERSKI, Etnogeneza Slovanov. Oris trenutnega stanja raziskav, Arheo (po- sebna številka 1990) 5 sl. 55 Pregled zgodovine tovrstnih raziskav z bibliografijo do 1967 gl. pH Bogo GRAFENAUER, Die Kontinuitätsfra- gen in der Geschichte des altkarantanischen Raumes, Alpes Orientales V, SAZU, Dela U/24 (1969) 55 si. Prob- lematiki (dis-) kontinuitete je posvečen celoten zbornik Alpes Orientales V. Glede metodoloških vprašanj gl. Grafenauer, Kontinuiteta (kot v op. 22) 342 sl. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 75 pokazalo, da je stara predstava o popolnem pre- lomu med antiko in srednjim vekom, ki so jo uveljavili že evropski humanisti in ki je v starej- šem slovenskem zgodovinopisju prišla do izra- za v trditvi, da so Slovani ob svoji naselitvi konec 6. stoletja iztrebili staroselsko prebivalstvo, vse preveč poenostavljena in črno-bela56. Vprašanje je namreč mnogo bolj diferencirano. Tako so ra- ziskave pokazale, da med antičnim in zgodnje- srednjeveškim naselitvenim prostorom obstaja kontinuiteta: za življenje kultivirano zemljišče je torej ostalo nespremenjeno. Toda če primerja- mo strukturo tega prostora v obeh obdobjih, po- tem se nam pokaže med antiko in zgodnjim srednjim vekom velika razlika. Razmerje med arheološkimi najdišči iz rimskega časa in onimi iz časa od preseljevanja ljudstev do konca zgod- njega srednjega veka je približno 10:1. To razli- ko v kvantiteti pa dopolnjuje še razlika v kvalite- ti, ki se kaže v tem, da je materialna kultura antič- nih najdišč bistveno drugačna od zgodnjesred- njeveških, kar seveda zavrača možnost, da bi an- tično prebivalstvo preživelo konec antike kot te- meljni sestavni del kasnejših Slovencev57. Očem najbolj vidna sprememba pa je bil propad antič- nih urbanih središč, ki jih zgodnji srednji vek ne pozna v takšni obliki. Pokrajina, v kateri so bila mesta središče vsega življenja, je postala eno sa- mo podeželje - z izjemo obalnega pasu, kjer so mesta in njihovi romanski prebivalci preživeli v srednji vek, medtem ko so mesta v notranjosti od 12. stoletja začela nastajati na novo. Razlika med mesti v notranjosti in na obali, ki se kaže v številnih točkah, od obsega ozemlja, ki spada v pravno sfero mesta do družbene sestave in sa- mouprave mesta, je v največji meri prav posledi- ca dejstva, da imajo primorska mesta kontinuite- to z antiko, tista v notranjosti pa ne58. Prelom lah- ko zaznamo tudi v družbeni strukturi prostora: župan in kosez sta imeni, družbeni skupini in in- stituciji, ki ju ta prostor v antiki ne pozna. Spre- menilo se je tudi poljedelsko gospodarstvo: an- tična kvadratna razdelitev polja je izginila (ohra- nila pa se je zahodno od slovanskega naselitve- nega prostora, v Furlaniji, na Tirolskem in na Salzburškem !), tista, ki jo poznamo danes, pa je 56 Prim. npr. Kos, Kdaj so Slovenci (kot v op. 21) 80 si. in Peter ŠTIH - Vaško SIMONITI, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva (Ljubljana 1995) 26 si. 57 Podrobneje o tem Grafenauer, Kontinuiteta (kot v op. 22) 354 si. 58 Sergij VILFAN, Rechtsgeschichte der Slowenen (Graz 1967) 103 si; ISTI, Tipologija srednjovjekovnih grado- va Slovenije i etnička struktura njihovog stanovništva, Jugoslovenski istorijski časopis 1-2 (1975) 19 si. povsem drugačna in mlajšega postanka, nastala z uvedbo hubnega sistema in hubnih vasi od frankovske dobe naprej59. Spremenila se je du- hovna podoba prostora. Pozna antika je čas, ko se je v slovenskem prostoru popolnoma uvelja- vilo krščanstvo, ki je zajelo široke kroge prebi- valstva tudi v najbolj odročnih krajih. O tem nam pričajo številni spomeniki krščanstva, ki so se ohranili: sakralna arhitektura (cerkve, krstilni- ce), napisi s krščansko vsebino, predmeti za li- turgično rabo, pa tudi predmeti iz vsakdanjega življenja s krščanskimi simboli in seveda razvita cerkvena organizacija s škofijami, nad katerimi je imel oglejski patriarh metropolitsko oblast60. V zgodnjem srednjem veku je ta cerkvena orga- nizacija propadala in krščanstvo je zamrlo. Kot vemo, so bili prebivalci tega prostora v drugi po- lovici 8. in prvi polovici 9. stoletja ponovno po- kristjanjeni61. Prav v tej točki se najbolj evidentno kaže nevz- držnost avtohtonističnih teorij nasploh in še prav posebej venetske. Kako razložiti nesporno dejstvo, da je bil slovenski prostor dvakrat po- kristjanjen, če naj bi po avtohtonističnih teorijah na tem prostoru v zgodnjem srednjem veku ži- velo isto prebivalstvo kot v pozni antiki? Savli razlaga to kritično točko s tem, da naj bi bilo krš- čanstvo v pozni antiki v Vzhodnih Alpah omeje- no le na mesta, domače (avtohtono) podeželsko prebivalstvo pa naj bi ostalo pogansko (kar, kot nam pričajo res številne arheološke najdbe, sploh ni res!62). Po propadu rimske in bizantin- ske oblasti v Vzhodnih Alpah naj bi ti "noriški domačini, Veneti ali Sloveni, nepokelteni in ne poromanjeni, mogli tedaj brez skrbi pred posle- dicami požgati in porušiti mesta, ki so bila sre- dišča tuje uprave in izkoriščanja"^. V razliko od te konstrukcije, ki je naravnost v nasprotju z 59 Podrobneje Grafenauer, Kontinuitätsfragen (kot v op. 55) 69 si.; isti, Kontinuiteta (kot v op. 22) 357 si. 60 Prim. Rajko BRATOŽ, Vpliv oglejske cerkve na vzhod- noalpski in predalpski prostor od 4. do 8. stoletja, Zbir- ka zgodovinskega časopisa 4 (1990) 3 si. (z bogato bib- liografijo). 61 Prim. Bogo GRAFENAUER, Pokristjanjevanje Sloven- cev, v: Zgodovina cerkve na Slovenskem (Celje 1991) 29 si; Milko KOS, Conversio Bagoariorum et Caranta- norum (LJubljana 1936) 18 si.; Herwig WOLFRAM, Salzburg Bayern, Österreich. Die Conversio Bagoario- rum et Carantanorum und die Quellen ihrer Zeit, Mit- teilungen des Instituts für Österreichische Geschichts- forschung Ergänzungsband 31 (1995) 275 sl. 62 Prim. Slavko CIGLENEČKI, Höllenbefestigungen aus derzeit vom 3- bis 6. Jh. im Ostalpenraum, SAZU, Dela 1/31 (1987) 9 si. in zlasti 169 sl. ter Franz GLASER, Frühchristliche Denkmäler in Kärnten. Ein Führer VSE ZA ZGODOVINO 76 ZGODOVINA ZA VSE zgodovinskimi dejstvi (podeželje naj ne bi bilo pokristjanjeno), in katere Savli s pomočjo zgo- dovinskih virov ni niti poskušal dokazovati, se da dejstvo o dvakratnem pokristjanjenju širšega vzhodnoalpskega prostora lepo razložiti s pri- hodom novega, poganskega slovanskega ljuds- tva v ta prostor, ki je s seboj prineslo in uveljavi- lo nov način življenja. Ta je v strukturi prostora povzročil tudi zgoraj omenjene spremembe, ki evidentno kažejo, da je bila diskontinuiteta močnejša od kontinuitete. In naj "venetologi" še tako poudarjajo, da ni zgodovinskega vira, ki bi poročal o naselitvi slovanskih prednikov Slo- vencev v Vzhodne Alpe (očitno bi za njih imel veljavo le vir, ki bi podobno kot Pavel Diakon za Langobarde64, do dneva natančno poročal o pri- hodu v novo domovino; kot da ne znamo izluš- čiti in razbrati zgodovinskih spoznanj tudi iz kakšnih drugih zgodovinskih virov, ki imajo kot "preostanki" v strukturi kritike virov lahko celo višje mesto kot historiografska dela65), dejstvo je, da začno pisani viri prvič omenjati Slovane v zvezi s širšim vzhodnoalpskim prostorom prav konec 6. stoletja. Za leti 593 in 595 poročajo o bojih med Slovani in Bavarci (po vsej verjetno- sti) ob zgornji Dravi - približno takrat, ob koncu 6. stoletja, je zaradi slovanske naselitve propadla tudi škofijska cerkev v Teurnji (pri Spittalu)66 -, (Klagenfurt 1996) 7 si. Obe deli s svojima katalogoma jasno pričata o razširjenosti krščanstva v pozni antiki tudi na podeželju oz. izven mest. 63 Bor, Savli, Tomažič, Veneti (kot v op. 34) 142. 64 Paulus DIACONUS (Pavel DIAKON), Zgodovina Lan- gobardov (Historia Langobardorum) (Maribor 1988) II 7 (slov. prevod: Langobardi so torej zapustili Panoni- jo in hiteli z ženami in otroki in vsemi premičninami proti Italiji...Od tam so odšli v mesecu aprilu, v prvi in- dikciji, drugi dan po veliki noči, katere praznovanje je bilo v tistem letu preračunano za prvi april, ko je prete- klo že 568 let po Gospodovem utelešenju.,). 65 Prav Pavlov opis selitve Langobardov v Italijo sproža resne dvome o historičnosti njegovega poročila. VII8 poroča, da sejeAlboin, potem ko je prišel z vsem svojim ljudstvom do meje Italije, povzpel na "Kraljevo goro ", od koder si je ogledal novo domovino. Langobardsko se- litev v Italijo opisuje Pavel Diakon po vzoru prihoda iz- branega ljudstva v obljubljeno deželo in paralele z bib- ličnim tekstom (4 Mz 27, 5 Mz34) so očitne tako, daje Pavlov opis možno razumeti kot literarni topos. Prim. Harald KRAHWINKLEli, Friaul im Frühmittelater. Geschichte einer Region vom Ende des fünften bis zum Ende des zehnten Jahrhunderts, Veröffentlichungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung 30 (1992) 29 sl. inop.5,6. 66 Franz GLASER, Teurnia - metropolis Norici. Ein frühchristlicher Bischofssitz (Wien 1987) 10. Glaserje- vo arheološko odkritje škofijske cerkve v Teurniji ima svojo zgodovino, ki je pomembna tudi za našo temo. Rudolf Egger, ki je leta 1910 izkopal zgodnjekrščansko cerkev izven mestnega obzidja Teurnije, je na podlagi za leto 598 o prvem slovanskem (skupaj z Avari in Langobardi) vdoru v Istro in za leto 600 o Slo- vanih, ki že vstopajo v Italijo. Ti podatki nam pri- čajo o meji, ki so jo naseljujoči Slovani dosegli na zahodu in s tem se tudi sklada podatek, ki ga imamo, da se je današnji vzhodnotirolski in ko- roški prostor takrat že imenoval dežela Slova- nov (Sclaborum provincia)67. Zgodovinski, arheološki, filološki in tudi drugi razlogi torej jasno govorijo o nevzdržnosti av- tohtonističnih teorij. So zgodovinski mit, ki hoče nacionalni zgodovini naslikati podobo, ki je ta ni imela. Toda, resnici na ljubo, zgodovinski mit so tudi vse tiste predstave in trditve, ki govorijo kar o naselitvi Slovencev v vzhodnoalpski pro- stor. Tedaj se slovanski predniki Slovencev ozi- roma takratni prebivalci slovenskega prostora pač niso identificirali in označevali kot Sloven- ci68. Zato je zgodovinski mit tudi trditev, ki jo naj- demo v vseh učbenikih slovenske zgodovine, da je slovenski naselitveni prostor segal na seve- ru do Donave in da so Slovenci zaradi germani- zacije izgubili kar dve tretjini narodnostnega ozemlja, pri čemer ostaja vseskozi povsem ne- razloženo, na kakšni podlagi in s katerimi argu- menti so lahko bili obdonavski Slovani zgodnje- ga srednjega veka razglašeni za Slovence69. Slo- literarnih virov pravilno domneval, daje morala kot škofijski sedež obstajati še ena cerkev znotraj obzidja, ki pa jo je napačno domneval pod današnjo cerkvijo sv. Petra in s tem za 70 let markiral raziskave. Do od- kritja škofijske cerkve je pripeljala šele Glaser jeva ugo- tovitev, ki mu je služila kot izhodišče, da na Koroškem do sedaj ni poznana niti ena zgodnjekrščanska cerkev, ki bi stala pod danes obstoječo cerkvijo, medtem ko je na severnem Tirolskem zadeva točno obratna. To dejs- tvo je razložljivo z naselitvijo Slovanov v koroški pro- stor (in z njimi povezanimi spremembami, katerih izrazje diskontinuiteta), medtem koje severnotirolski prostor seveda ostal izven njihovega vpliva: Franz GLASER, Über das Christentum im Alpen-Adria-Raum nach archäologischen Zeugnissen, Karantanien und der Alpen-Adria-Raum im Frühmittelalter (Hg. Günther Hödl, Johannes Grabmayer), 2. St. Veiter Hi- storikergespräche (Köln-Wien 1993) 243 sl. 67 Prim. Bogo GRAFENAUER, Naselitev Slovanov v Vzhod- nih Alpah in vprašanje kontinuitete, Arheološki vestnih 21-22 (1970-1971) 17 sl. (z viri in literaturo); Klaus BERTELS, Carantania. Beobachtungen zur politisch- geographischen Terminologie und zur Geschichte des Landes und seiner Bevölkerung in frühen Mittelalter, Carinthia 1177 (1987) 87 sl. 68 Gl. Wolfram, Salzburg (kot v op. 61) 39 si., 73 si., 276sl. 69 Gl. Štih-Simoniti, Slovenska zgodovina (kot v op. 56) 8 sl. Savli, Slovenska država (kot v op. 36)175 je šel toza- devno še dlje in je proglasil slovansko utrjeno gradišče Gars-Tliunau, kije bilo pred kratkim arheološko odkri- to ob reki Kamp severno od Donave, kar za karantan- sko. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 77 venci so se na prostoru, na katerem živijo danes izoblikovali šele postopno, v procesu dolgega zgodovinskega razvoja, katerega težišče spada v drugo tisočletje, upal bi si trditi, celo šele v čas od 16. stoletja naprej, ko se prvič v domačem je- ziku pojavi slovensko ime in ko je s Trubarjevo knjižno dejavnostjo prvič zavestno izoblikovan in izpeljan program, ki vidi v Slovencih posebno celoto in enoto70. V tem smislu so Slovenci re- snično avtohtoni: ne kot prvi prebivalci tega prostora, ampak kot plod razvoja, ki je pripeljal do njihovega izoblikovanja v tem prostoru, v ka- terem so skozi zgodovinska obdobja izpričane različne identitete; slovenska je le ena (zadnja) med njimi. Na koncu tega pregleda je potrebno opozoriti še na nekatera pomembna spoznanja, ki razbija- jo trdovratne in mitične miselne vzorce o na- stanku in funkcioniranju posameznih zgodnje- srednjeveških ljudstev oz. plemen, do katerih se je v zadnjih nekaj desetletjih dokopala zgodo- vinska znanost v etnogenetski problematiki. Prelom v raziskavah je nastal v začetku šestdese- tih let našega stoletja z raziskavami Reinharda Wenskusa71. Teoretično je njegovo delo slonelo na premisi, da je etnična skupnost (gens, popu- lus, natio, etnos; pač kakor je označena v virih) subjektivno in ne biološko-objektivno določlji- va. V tem smislu je npr. Ernest Renan že leta 1882 karakteriziral nacijo s konsenzom vseh njenih članov, podobno pa je tudi Max Weber definiral etnične skupine samo z njihovim "sub- jektivnim prepričanjem" o skupnem poreklu72. Wenskus je prepričljivo dokazal, da poznoantič- na in zgodnjesrednjeveška ljudstva (oz. pleme- na, kot jih je imenoval) niso imela nekega re- sničnega skupnega porekla, da pa je prav pre- pričanje oz. vera o skupnem izvoru tvorilo inte- grativno silo. Na podoben način je relativiziral tudi ostale objektivne kriterije za etnično pri- padnost, predvsem jezik, pa tudi kulturo, pravo itd. Odločilna za etnično identiteto je bila torej 70 France BEZLAJ, Etimološki slovar slovenskega jezika III (Ljubljana 1995) 265 si; Tomo KOROŠEC, Ime Slove- nec, Jezik in slovstvo 9 (1964) 65 si; France KIDRIČ, Zgodovina slovenskega slovstva od začetkov do Zoisove smrti (Ljubljana 1939-1938) 83 si. 71 Wenskus, Stammesbildung (kot v op 54). 72 Prim. Walter POHL, Tradition, Ethnogenese und litera- rische Gestaltung: eine Zwischenbilanz, Ethnogenese und Überlieferung. Angewandte Methoden der Frühmittealterforschung (Hg. Karl Brunner und Brigit- te Merla), Veröffentlichungen des Instituts für Öster- reichische Geschichtsforschung 31 (1994) 9 sl. le subjektivna opredelitev oz. izpoved. Predsta- va o razvoju in razširitvi nekega ljudstva iz ene kali - predstava, ki odzvanja tudi v pojmu etno- geneza - se je morala umakniti. Vidno je posta- lo, da so ljudstva nastajala s stapljanjem različnih etničnih skupin, da se je etnična pripadnost lah- ko menjala, da je ravno v nemirnih stoletjih poz- ne antike in zgodnjega srednjega veka pogosto prihajalo do cepitev in nastajanja novih etničnih skupnosti in da so posamezna ljudstva bila pra- viloma polietnično strukturirana. Raziskave Herwiga Wolframa o Gotih73 so konec sedemde- setih let jasno pokazale, kako v gotski zgodovini ni neke biološke kontinuitete, ampak samo kon- tinuiteta imena, saj so se vedno nove skupine posluževale gotskega imena in z njim povezane tradicije: kmetje na Baltiku v 2. in trume pomor- skih roparjev v 3. stoletju, stepski imperij ob Čr- nem morju v 4. in konkurirajoče se federatske vojske, pogosto velike le nekaj tisoč mož, v bal- kanskih provincah 5. stoletja ter kraljestva v juž- ni Galiji in na Iberskem in Apeninskem poloto- ku. Eden temeljnih pojmov za razumevanje obli- kovanja etničnih zvez je postal "tradicijsko je- dro" (Traditionskern). Okrog takšnih tradicij- skih jeder, se pravi okrog nekega vodilnega slo- ja, ki si je svojo legitimnost in atraktivnost znal pridobiti z, glede na okolico, boljšimi bogovi (to je s prepričanjem o svojem božanskem izvoru) in boljšimi organizacijskimi oblikami (običaji, temeljnimi ustavnimi oblikami, ki so določale pravila skupnega življenja takšne zveze), se je lahko izoblikovala velika (etnična) zveza, ki sta jo povezovali prepričanje v nek skupen izvor in zgodovino (tradicija) in pravila skupnega življe- nja, ne pa kri. Nastanka posameznega ljudstva, določene etnične identitete, si torej brez določe- nih ustavnih, še tako rudimentarnih oblik, ni mogoče predstavljati. Tacitov stavek "majhnost plemeniti Langobarde" reflektira vlogo takšne- ga tradicijskega jedra v zgodovini - oziroma bo- lje v subjektivni predstavi o lastni zgodovini - zgodnjih ljudstev74. Te predstave o lastni zgodo- vini so našle izraz v iz antike izvirajoči literarni 7$ Herwig WOLFRAM, Dia Goten. Von den Anfängen bis zur Mitte des sechsten Jahrhunderts. Entwurf einer hi- storischen Ethnographie (^München 1990). 74 Prim. Wenskus, Stammesblidung (kot v op. 54) 653 s. v.; Typen der Ethnogense unter besonderer Berücksichti- gung der Bayern I (Hg. Herwig Wolfram, Walter Pohl), Österreichische Akademie der Wissenschaften. Phil- hist. Klasse 201. Bd., Veröffentlichungen derKomission für Frühmittelalterforschung Bd. 12 (Wien 1990). VSE ZA ZGODOVINO 78 ZGODOVINA ZA VSE zvrsti Origogentis, v Izvoru ljudstev, ki so polne klišejskih in stereotipnih predstav: najprej je ob- stajalo neko majhno ljudstvo, recimo Goti ali Sa- ši ali Langobardi. Ker jih njihova domovina ni mogla več prehranjevati, so se pod božjim vods- tvom izselili. Primordialno dejanje, prva preiz- kušnja, pa naj bo to prehod čez morje ali veliko reko, kot so Ren, Laba, Donava, ali pa zmagovita bitka nad nadmoćnim sovražnikom - velikokrat pa oboje skupaj - je ustvarilo predpogoje za le- gitimnost tradicijskega jedra in za nastanek no- vega, številčno močnega - ker pač atraktivnega - ljudstva75. To novo branje starih virov ni zaobšlo niti alp- sko - jadranskega, pogojno rečeno širšega slo- venskega prostora. Zlasti po zaslugi Henviga Wolframa, ki je svoje tozadevne raziskave sinte- ziral v knjigi o najstarejši zgodovini avstrijskega (in širšega) prostora76 in njegovega učenca Wal- terja Pohla, ki je na teh novih izhodiščih skušal razložiti fenomen Avarov77 in pri tem pokazal, da so nekatere lastnosti skupne vsem zgodnje- srednjeveškim ljudstvom (plemenom), ne glede na to, ali jih štejemo med germanska, slovanska ali pa stepsko - nomadska. Ob ugotovitvi, da zgodnjesrednjeveška plemena niso bile skup- nosti istega porekla, temveč so to bile polietnič- ne skupnosti, ki jih v celoto ne povezuje ista kri ampak skupna tradicija in običaji, se je pokaza- lo, da so tudi Avari tvorili polietnično zvezo, ki je bila zmeraj odprta novim prišlekom in ki je po- leg ostalih ljudstev panonskega bazena zaobje- mala Gepide, Bolgare, Kutrigure in predvsem Slovane. Pod imenom Avari je torej živela nadre- gionalna politična skupnost, ki je bila precej ne- stabilna in podvržena nenehnim spremembam in katere tradicijsko jedro je tvorila skupina okrog kagana. Polietnično pa je bilo tudi pleme oz. ljudstvo Karantancev. Brez dvoma so bili slo- vansko pleme - kar pomeni, da je bilo njihovo tradicijsko jedro znotraj polietnične zveze slo- vansko opredeljeno, sestavljeno iz dveh skupin Slovanov, ki so se konec 6. stoletja naselili v pro- stor vzhodnih Alp s severa in iz juga ter še iz Hr- vatov in Dudlebov in domačih romanskih staro- selcev. Ne gre pa izključiti možnosti, da so se med njimi nahajali tudi avarski, bolgarski in ger- manski drobci. To med drugim pomeni, da so morda obstajali tudi Karantanci, ki so imeli po- ševne oči (tako kot poznamo slovanske Ava- re)78! Izhodišče, da so zgodnjesrednjeveška ljudstva skupnosti, ki jih v celoto povezujejo skupno tra- dicijsko jedro, in da je etnična identiteta katego- rija, ki je podvržena precejšnjim spremembam, pa je, kar se starejše slovenske zgodovine tiče, pripeljalo še do ene pomembne ugotovitve. Po propadu avarske nadregionalne in polietnične skupnosti konec 8. stoletja je na ruševinah avar- skega kaganata prišlo do velikega preslojevanja in oblikovati so se začele nove etnogeneze, kar se je odrazilo tudi v terminologiji virov. Name- sto splošne oznake Sciavi se sedaj na obrobju kaganata pojavijo številna slovanska plemenska (gentilna) imena, med njimi leta 820 tudi Kar- niolci, ki jih zgodnjesrednjeveški viri jasno razli- kujejo od Karantancev. V Posavju se je konec 8. in v začetku 9. stoletja začelo oblikovati poseb- no pleme - ljudstvo, ki je bilo slovansko deter- minirano in ki je - tako kot Karantanci - svoje ime dobilo po pokrajini, kjer je bivalo: po Kar- nioli. Na slovanskem naselitvenem prostoru v Vzhodnih Alpah sta se tako izoblikovali dve ljudstvi in dve etnični identiteti: Karantanci in Karniolci, gentilna kneževina Karniolcev je bila poleg Karantanije druga slovanska gentilna kne- ževina tega prostora79. Pod novo frankovsko ob- lastjo sta obe kmalu izgubili svojo staro plemen- sko ureditev in njuni identiteti sta ugasnili, pora- jati pa so se začele nove. V nasprotju z mitologijo o venetski monofiliji Slovencev in o njihovi vzdržnosti in nespremen- ljivosti skozi tri tisoč let imajo Slovenci - tako kot vsi ostali narodi - celo vrsto prednikov: od antičnih staroselcev preko Slovanov, Hrvatov, Avarov, Karantancev, Karniolcev, Nemcev do Uskokov in še mnogih drugih. Če je tako, se bo kdo vprašal, zakaj se potem tako močno izpo- stavlja pomen Slovanov za slovensko zgodovi- no (oz. zgodovino Slovencev), ki se kaže v dejs- tvu, da se njen prikaz v zgodovinskih delih po- navadi začenja prav s slovansko naselitvijo v 75 Herwig WOLFRAM, Razmatranja o Origo gentis, Etno- geneza Hrvata Cur. Neven Budak) (Zagreb 1995) 40 si. 76 Die Geburt Mitteleuropas. Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378 - 907 ((Wien 1987). 77 Die Awaren. Ein Steppenvolk in Mitteleuropa 567 - 822 n. Chr. (München 1988). 78 Gl. Peter ŠTIH, Plemenske in državne tvorbe zgodnjega srednjega veka na slovanskem naselitvenem prostoru v Vzhodnih Alpah, Slovenci in država, SAZU, Razprave 1/17 (1995) 21 si. 79 Peter ŠTIH, Kranjska (Carniola) v zgodnjem srednjem veku, Zbornik Brižinski spomeniki, SAZU, Dela 11/45 (1996) 13 si. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 79 Vzhodne Alpe. Preprosto zato, ker je prav slo- vanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka, dala prostoru, na katerem živijo Slovenci, tisto jezikovno identiteto, ki jo ima ta prostor še danes. Predvsem zaradi tega lahko danes reče- mo, da so Slovenci Slovani, čeprav so se razvili tudi iz drugih korenin. Zusammenfassung EJ KO GOLTNEŠ DO TU-LE, UDARI PO KONJIH " Über autochthonistische und ähnliche Theorien bei den Slovenen und in Slovenien Autochthonistische und ähnliche Theorien über Herkunft und Ursprung der Slovenen haben eine ganz überraschend lange Tradition, man trifft sie bereits in einigen Texten der slovenischen Protestanten des 16. Jahrhunderts an. Bei Primus Trüber kann ein Widerhall der autochthonistischen Sichtweise vermutet wer- den, daß die Illyrer Slaven gewesen seien, während ein anderer slovenischer Protestant, Adam Bohorič, die Slaven mit den Venetern und den Vandalen gleichsetzte. Nach dem 18. Jahrhundert, als insbesondere Marko Pohlin seine Überzeugung von der Slavizität der illyrischen Sprache zum Ausdruck brachte, war besonders das 19- Jahrhundert diejenige Epoche, in der - zur Zeit der Romantik und der nationalen Wiedergeburt - die autochthoni- stischen Theorien bei den Slovenen recht viele Anhänger und Verehrer fanden, die Geschichte vor allem als Mittel zur national-politischen Affirmation verstanden. Zu ihnen gehörten Jakob Zupan, Anton Krempl, Matevž Ravnikar- Poženčan, Peter Hitzinger, Matija Sila und insbesondere Davorin Trstenjak, der mit dem Umfang seines Werkes, seinem Durchhalte- vermögen und des Echos, das er hervorrief, unter ihnen hervorragte. Trstenjak, der nicht nur den Beweis führte, daß die Slovenen schon seit jeher auf ihrem jetzigen Grund und Boden gesiedelt hatten, sondern auch, daß in früherer Zeit die unterschiedlichsten Völkerschaften auf allen drei Kontinenten der alten Welt zu den Slaven gehört hatten, zeigte im Alter soviel Anstand und Mut, wenigstens indirekt seine autochthonistische Theorie zu widerrufen. Die Übersetzung einer venetischen Schrift von Matej Bor. Reihe slovenischer Autochthonisten setzte sich im 20. Jahrhundert mit Davorin Žunkovič und Henrik Tuma fort. Danach folgte eine längere Pause, bis Ende der sechziger Jahre in Triest Franc Jeza zu beweisen versuchte, daß die Slovenen aus dem Norden (aus Skandinavien) stammen. Dann begann sich eine Theorie um den slovenischen Charakter der Etrusker und schließlich zum slovenischen Ursprung der Etrusker zu entwickeln, eine Theorie, die Matej Bor aufbrachte, und der Ivan Rebek und Anton Berlot folgten. Mitte der achtziger Jahre stellten Matej Bor, Jožko Šavli und Ivan Tomažič eine neue, die venetische Theorie, vor, die noch jetzt ganze Leserbrief-Rubriken in der slovenischen Presse füllt. Die These dieser "Venetologen" lautet, die Träger der archäologischen Lausitzer Kultur aus der zweiten Hälfte des zweiten Jahrtausends v. Chr. seien Veneto-Slaven gewesen. Diese hätten sich dann bis zum ersten Jahrtausend v. Chr. in ganz Europa angesiedelt, von dem sie gute zwei Drittel eroberten. Davon zeugen angeblich die Häufigkeit des vene- tischen Namens und die archäologische Kultur der Brandgrabstätten, deren Träger Veneter bzw. (Ur)Slaven bzw. Westslaven gewesen seien. Diese Veneto-Slaven hätten dann als Bauernbevölkerung in den Bergen, in den Ostalpen, zunächst die keltische, dann die römische Besatzungszeit überlebt, dann endlich Widerstand geleistet, die verhaßten römischen Städte verbrannt und das Joch der römischen Herrschaft, der Kultur und des christlichen Glaubens von sich geworfen und hätten in Karantanien ihren eigenen Staat gegründet, der bis zur Ankunft der Franken seine Selbständig- keit bewahrte. Die Kritik an diesen autochthonistischen Theorien ist nicht ausgeblieben, sie meldete sich schon von der zweiten Hälfte des 19- Jahrhunderts an zu Wort, besonders lautstark wandte sie sich gegen die jüngste, die vene- tische Theorie, deren Autoren häufig anstatt auf die Argumente der Kritik mit Klagen gegen die Paralyse der slovenischen Gesellschaftswissen- schaften (vor allem der Geschichtsschreibung) antworteten, entsprechend den Ideologien, denenzufolge - im Dienste verschiedener Regi- mes und Ideologien -, keine freie Erörterung über den Ursprung der Slovenen möglich war. An einer ganzen Reihe slovenischer Historiker und vor allem ihrer Werke - von den letzten Jahrzehnten des 19. Jahrhunderts, als die Geschichtsschreibung sich bei den Slovenen als VSE ZA ZGODOVINO 80 ZGODOVINA ZA VSE Wissenschaft zu festigen begann, bis heute - ist es nicht schwer zu zeigen, wie unberechtigt sie sind. In sprachwissenschaftlichen Fragen warf die Kritik den autochthonistischen Theorien vor allem ihre Methode vor, Wörter anhand ihrer äußerlichen Ähnlichkeit zu vergleichen, eine Vorgehensweise, die in der vergleichen- den Sprachwissenschaft schon lange als über- holt galt und zu völlig falschen Schlüssen führen konnte. Was die Archäologie betrifft, auf die vor allem die venetische Theorie sich berief, so ging sie methodologisch davon aus, daß sich die archäologischen Kulturen aus einzelnen Völkerschaften bzw. ethnischen Identitäten zusammensetzten. Heute ist dieser theoretische Ansatz bereits völlig überholt, denn es ist nicht möglich, nur auf der Grundlage materieller Überbleibsel die ethnische Zugehörigkeit ihrer Träger festzustellen; diese Frage können nur Daten aus schriftlichen Quellen lösen. Von den Fragen, mit denen sich die Geschichtsschrei- bung im Zusammenhang mit den autochtho- nistischen Theorien befaßt, sind sicher die- jenigen am wichtigsten, die mit der Frage der Kontinuität bzw. Diskontinuität zwischen der Antike und dem frühen Mittelalter befassen. Trotz der Kontinuität auf einzelnen Gebieten der geschichtlichen Entwicklung ist der heutige Stand der Forschung in den geschichtswissen- schaftlichen Forschungen der, daß es un- zweifelhaft ist, daß Diskontinuität über Kon- tinuität dominierte, was mit der Ankunft einer neuen Völkerschaft mit einer neuen Lebens- weise erklärbar ist, die mit einer neuen Wirt- schaft und neuen Göttern in den slovenischen Raum kam, wovon auch schriftliche Quellen zeugen, die gerade Ende des 6. Jahrhunderts erstmals Slaven in Verbindung mit dem Ost- alpenraum erwähnen. Historische, archäolo- gische, philologische und andere Gründe spre- chen klar für die Unhaltbarkeit der autochhto- nistischen Theorien. Sie sind ein Geschichts- mythos, welcher der nationalen Geschichte eine Gestalt verleihen möchte, die ihr nicht entspricht. Die Slovenen haben sich in dem Raum, in dem sie heute leben, erst allmählich im Zuge einer langen geschichtlichen Entwicklung herausgebildet, hauptsächlich ab dem 16. Jahrhundert. In diesem Sinne sind die Slovenen wirklich autochthon: Nicht als ursprüngliche Bewohner dieses Raumes, sondern als Frucht einer Entwicklung, die zu ihrer Herausbildung in diesem Raum führte, in dem durch die Epo- chen der Geschichte verschiedene Identitäten belegt sind, von denen die slovenische nur eine (die letzte) ist! Im Gegensatz zu dem Mythos von der venetischen Monophilie der Slovenen und von ihrer Unveränderlichkeit durch drei- tausend Jahre, haben die Slovenen - so wie alle übrigen modernen Völker - eine ganze Reihe von Vorfahren: von den antiken Altsiedlern über Slaven, Kroaten, Avaren, Karantaner, Karnioler, Deutschen bis zu den Uskoken und noch vielen anderen. Dabei ist die slavische Besiedlung zu Beginn des frühen Mittelalters deshalb so außerordentlich wichtig, weil der Raum, in dem die Slovenen leben, ihnen die sprachliche Identität gegeben hat, die dieser Raum noch heute hat. Vor allem deshalb können wir sagen, daß die Slovenen Slaven sind, wenn sie sich auch aus anderen Wurzeln entwickelt haben mögen. VSE ZA ZGODOVINO