v
»Mengeš je znan tudi po jaslicah, ki se postavljajo na božične praznike. Milan Kosec je izdelovalec lesenih jaslic, ki je znan po Sloveniji in tudi tujini.«
Slovesno odprtje Jelovškove ulice in dela Ropretove ceste
Mengeški tek tokrat v soncu in startom pred Kulturnim domom
Prireditev »Avsenik pri Avseniku« uspela
Prisrčno vabljeni na Božične koncerte:
Cerkev Sv.Modesta Kranj Zlato Polje, sobota,19. decembra 2015, ob 18.45
Cerkev Sv. Mihaela Mengeš, nedelja,27. decembra 2015,ob 18.45
Cerkev Sv. Petra Komenda, sobota,9.januarjs 2016, ob 18.45
NIZKE CENE
A M Z S
AVTO MOTO DRUŠTVO MENGEŠ
Trdirtov lr¡; Hr I L^.i-fl Ms?n¡¡tLí fi>i.. 01 7239 Ci2 I
MIREN EOZIC I N SBECNO VOŽNJO V NOVEM LETU
J*Š
- t^-Jm
Vft'.l HEI i AVTCi H OTO DRUŠTVO MENGEŠ
Moje mis(i Vam so svetfe in (epe, so odprte kot cvet, kije enak do vseh !h nikomur ne daje prednosti
Vstop v novo (eto naj bo (ep, čist kot vonj cvetov, (eto naj Vam prinese radosti, zadovoljstva notranjega miru.
Društvo Iskreni cvet
ZB NOB MENGEŠ
ŽELI OBČANOM IN ČLANOM ZB MENGŠA, DOBENA,
LOKE IN TOPOL
<
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2016
04 Občina
08 Intervju
11 Obvestila, oglasi
12 Mengeški utrip
22 Mengeški utrip - Dobeno
24 Zanimivo
26 Sport
32 Kultura
35 Obvestila, oglasi
36 Pisma bralcev
36 Politika
39 Križanka
SODELUJTE V MENGSANU
Priporočila za nenaročene prispevke o dogajanju v Občini Mengeš: članki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Potrebno jih je oddati v formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu članku) pošiljajte kot samostojne datoteke v .jpg formatu ter velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Hvala za vaš trud!
Prispevke in oglase oddajte do 31. decembra 2015.
MENGSAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ
Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www.menges.si; Odgovorni urednik: Edvard Vrtačnik, 041 490844, e-pošta: mengsan@menges. si; Uredniški svet: Matevž Bolta, Aleš Janežič, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Mirjan Trampuž, Matej Hribar, Tomaž Štebe; Uredniški odbor: Primož Hieng, Maša Skok, Štefan Markovič; Lektoriranje: Artline d.o.o.; Oblikovanje in prelom: Artline d.o.o., tel.: 01 7291190, artline.design@siol.net, www.artline.si; Tisk: Schwarz, d.o.o.; Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o. in Primož Kržan, tel.: 01 7237296; Oglasi in zahvale: Občina Mengeš, tel.: 01 7247106, e-pošta irena.podborsek@menges.si; Naklada: 3000 izvodov; Revija: izide enajstkrat na leto, je brezplačna in jo dobi drugi petek v mesecu vsako gospodinjstvo v Občini Mengeš, vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357.
Zgodba z naslovnice: Jaslice mengeškega rokodelca Milana Kosca. Foto: Edvard Vrtačnik.
Naslednja redna številka Mengšana izide 15. januarja 2016.
Kultura in človek
Narod brez kulture ne more preživeti. Edino kultura ima takšno moč, da ljudi združi in jih poveže. V vseh obdobjih zgodovine nas je ravno kultura ohranjala. Kultura ima velika krila, širi se in leti od vsakega posameznika z lepo besedo, srčno kulturo in občutkom za vrednote. Sem spada tudi likovna kultura, ki v nas vzbuja posebna občutja prijetnosti in je namenjena širšemu ljubiteljstvu lepega in plemenitega. In z ozirom, da mi je likovna kultura najbližja, vam lahko iz prve roke povem, da ni sama sebi namen, temveč je zapis časa v katerem živimo, ali pa odraz čustvenega stanja avtorja. Ta subtilni čut skladnosti, ki ga likovni umetnik prenese na platno, je predmet doživetja lepega in nas osrečuje, podobno kot glasba, ki jo zaznavamo kot posebno prijetna doživetja. Ob tem se kulturna društva tudi družimo, z namenom ustvarjanja in plemenitenja naših čustev. Umetnost je tudi obliž, po katerem pogosto sežemo in občudujemo umetnika, čigar ustvarjanje se zdi brezčasno. Vse to kaže na to, da je človek že od vsega začetka iskal načine, kako izraziti svoj notranji svet in ga preslikati na zunanjega. Umetniki so družbi dragoceni. To zlasti velja za današnji čas, poln družbenih protislovij, ki naravnost kličejo po kritičnem opazovanju in zaznavanju. Vsak odmik od splošnih vrednot v družbi umetnika prizadene, saj, ko tega odmika ne more ponotranjiti, se v njem sproži napetost, ki se sprosti šele v umetniški kreaciji. Mi vsi potrebujemo kulturo vsaj toliko, če ne še veliko bolj, kot smo jo v preteklosti, in če bomo znali ohraniti kulturo v naših srcih, ki nas spremlja in bogati, potem ni bojazni, da je ne bi ohranili tudi v bodoče, saj menim, da je kultura naša življenjska izbira, naša sopotnica in vodnica narodne samozavesti.
V teh prazničnih dneh premišljujte o življenju, pa tudi o kulturi in umetnosti! Naj vam to daje navdih in spodbudo za polno in srečno življenje!
Leonida Goropevšek, predsednica Likovnega društva Mengeš
HT Mengšan
OBČINA
Spoštovani
V času, ki ga živimo, smo medijsko izpostavljeni neljubim dogodkom, ki se kar vrstijo eden za drugim. V poplavi vseh slabih, velikokrat kar grozljivih novic, tisto dobro, ki je še omenjeno, kar zbledi in preide hitro v pozabo. Sam sem mnenja, da morajo dobre stvari najti prostor v našem vsakdanu, nam dati več upanja in optimizma za čas, ki prihaja. V času, ki je za nami, lahko samo še razpravljamo, ga analiziramo in skušamo izluščiti najboljše. Tudi v Občini Mengeš iz vsega tega, kar smo postorili, lahko izluščimo več dobrega kot slabega. Zaključili smo projekt vodooskrbe, ki je strateško oziroma življenjsko pomemben za občane, vendar imamo tudi v tem primeru različne poglede na tako pomemben projekt oziroma dosežek. Smo pač različno misleči.
Tudi letošnji december bo pester, saj nam društva pripravljajo zanimive in pestre dogodke. Tudi sveti Miklavž je ob takšni pomoči obiskal in obdaroval najmlajše. Tradicionalno predno-voletno srečanje, ki bo oziroma je že bilo na Mengeški koči z občinskimi svetniki, častnimi občani, predsedniki društev, člani delovnih teles občinskega sveta, predsedniki vaških odborov, g. župnikom, direktorji javnih zavodov ... je priložnost, da se vsem zahvalim za delo, ki so ga opravili v letu, ki se nezadržno izteka. Prav pred iztekom leta, na praznik dneva
in občanom želimo vesele bož enotnosti, v novem ietU- 2016 pa vam želimo z
samostojnosti in enotnosti, pa nam bosta Kulturno društvo Mengeška godba s svojim koncertom in Turistično društvo s podelitvijo priznanj polepšala praznične dneve. Ob zaključku leta vam želim lepo praznovanje božiča in praznovanje praznika samostojnosti in enotnosti, v letu, ki prihaja, pa veliko zdravja, zadovoljstva in uspehov ob vašem delu.
Franc Jerič, župan
Slovesno odprtje Jelovškove ulice in dela Ropretove ceste v Mengšu
V torek, 17. novembra 2015, je v Mengšu na Ropretovi cesti potekalo slovesno odprtje obnovljene Jelovškove ulice in dela Ropretove ceste.
Govorniki so skupaj z gospodom Andrejem Urbancem, ki je bil zadolžen za izvedbo obnove s strani Občine Mengeš, slovesno prerezali trak
Za veselo razpoloženje na slovesnosti so poskrbeli veterani Mengeške godbe s svojimi poskočnimi koračnicami. Govorniki so bili Franc Jerič, župan Občine Mengeš, Maja Avguštin iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj in Klemen Zajc, direktor podjetja Hidrotehnik d.d., ki je bilo izvajalec del. Na koncu slovesnosti so vsi trije govorniki skupaj z Andrejem Urbancem, ki je bil zadolžen za izvedbo obnove s strani Občine Mengeš, slovesno prerezali trak. Pogostitev za vse prisotne je bila organizirana v Gostilni Fani. V sklopu investicije se je obnovil vodovod, kanalizacija, javna razsvetljava in elektro-kabelska kanalizacija. Celotna vrednost del brez DDV je znašala 420.000 evrov. Obnova drugega dela Ropretove ceste je predvidena v letu 2016.
Besedilo in foto: Občina Mengeš
december 2015
Problematika poslovno-stanovanjske soseske v Mengšu
V sredo, 11. novembra 2015, je bil na Občini Mengeš sklican sestanek v zvezi s problematiko poslovno-stanovanjske soseske v Mengšu. Na sestanku smo bili prisotni gospod Omersa in gospod Nahtigal iz DUTB ter gospod Ekart iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Kranj.
V zvezi s tem sestankom podajam nekaj dejstev, in sicer, da je DUTB končno, po dolgotrajni sodni poti, pridobila v last in posest poslovno-stanovanjsko sosesko v Mengšu. Sklep o izročitvi in lastništvu sicer še ni pravnomočen, vendar pritožba več ne zadrži izvršbe, tako da bo DUTB v roku enega do dveh mesecev pravnomočni lastnik. Upoštevajoč dejstvo, da projekt omogoča dvofazno pridobitev uporabnega dovoljenja, bo tudi DUTB projekt reševala z dvofazno strategijo.
DUTB bo sedaj primarno oddala razpis za dokončanje in sanacijo del prve faze, kar jim bo omogočilo opraviti tehnični pregled. Hkrati bo DUTB oddala prodajno ponudbo s šestdeset dnevnim rokom za nakup celotnega projekta in ločeno trgovskega dela. V kolikor nobena ponudba za nakup celote ne bo vrednostno ustrezna, bo dokončanje nepremičninskega projekta vodila in financirala DUTB. Glede stanovanjskega dela bo DUTB oddala vlogo na Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije za spremembo projekta Kančeva hiša ter pripravila strategijo in popis del, potrebnih za dokončanje stanovanjskega dela kompleksa. Vesel sem, da ima DUTB končno v rokah »škarje in platno«
za razvoj in dokončanje nepremičninskega projekta poslov-no-stanovanjske soseske v Mengšu ter upam, da tega izpelje kar se da hitro ter v korist in zadovoljstvo občanov.
Besedilo: Franc Jerič, Župan Občine Mengeš
DUTB ima končno v rokah »škarje in platno« za razvoj in dokončanje nepremičninskega projekta
Občina Mengeš na podlagi 6. in 1. odstavka 47. člena Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, št.33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14-odl. US in
14/15 - ZUUJFO)
OBVEŠČA
OBČANE IN VSO DRUGO ZAINTERESIRANO JAVNOST, DA BO V ČASU OD 15. 11. 2015 DO VKLJUČNO 15. 1. 2016 SPREJEMALA POBUDE IN PREDLOGE ZA SPREMEMBE IN DOPOLNITVE OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE MENGEŠ (Uradni vestnik Občine Mengeš št. 5/2013).
1.
Pobude in predlogi za spremembe in dopolnitve OPN Občine Mengeš morajo biti ustrezno utemeljeni.
2.
V spremembah in dopolnitvah OPN Občine Mengeš bodo upoštevane le pobude in predlogi, ki izpolnjujejo pogoje glede skladnosti s cilji prostorskega razvoja občine, upoštevanja varstvenih in varovalnih omejitev v prostoru, ustreznosti z vidika urbanističnih meril in možnosti opremljanja zemljišč za gradnjo.
3.
Občina se bo do pobud in predlogov oddanih v razpisanem roku opredelila in bo sprejemljive pobude in predloge uvrstila v prve spremembe in dopolnitve OPN Občine Mengeš. Obravnavane bodo samo popolne pobude prispele v razpisanem roku.
4.
Pobude in predloge za spremembe in dopolnitve OPN Občine Mengeš posredujte na obrazcu Pobuda za spremembo OPN OM, ki je dostopen na spletni strani www.menges.si ali pa ga lahko prevzamete osebno v času uradnih ur na vložišču Občine Mengeš. Svoje pobude lahko oddate osebno v času uradnih ur na vložišču Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš ali po pošti na naslov. Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš.
5.
To obvestilo je objavljeno na spletni strani Občine Mengeš, glasilu Mengšan in Uradnem vestniku Občine Mengeš.
Številka: 3505-1/2015
Župan Franc Jerič
HT Mengšan
H OBČINA
Varnost je pravica vseh otrok
Mineva že drugo leto, odkar je Občina Mengeš pristopila v mednarodni projekt UNICEF-ovih Varnih točk za otroke. Projekt poteka že v štiriinsedemdesetih slovenskih krajih in se bliža številu šeststo varnih točk po Sloveniji. Varne točke so različni javni prostori, kot so knjižnice, zavarovalnice, lekarne, cvetličarne, mladinski centri, trgovine, vulkanizerski servisi in podobno, v katerih so ljudje, ki nudijo otrokom trenutno zaščito, pomoč ali zgolj nasvet v stiski.
Otroci lahko Varne točke prepoznajo po posebni nalepki, smejoči se hišici, ki je nameščena na vidno mesto ob vhodu. Varne točke se po večini nahajajo ob šolskih poteh, saj se tudi medvrstniško nasilje največkrat dogaja okoli šole in na poti v šolo, takrat ko je nadzor odraslih manjši. »Pomembno je, da se otroci zavedajo, da se v Varne točke lahko zatečejo po pomoč.« V občini Mengeš imamo šestnajst Varnih točk. Število otrok, ki se v Varne točke zateče z resnimi težavami, ni veliko, se pa otrokom zdijo pomembne. Na Unicefu zapisujejo le najbolj resne primere. V preteklem letu je bilo v UNICEF-ovih Varnih točkah triinšestdeset obiskov otrok, ki so se znašli v resnejših težavah, ko je bilo potrebno posredovanje strokovnih služb, saj so primeri zajemali medvrstniško nasilje, nadlegovanje, družinske spore. V vsaj sto dveh primerih pa so se otroci znašli v manjših težavah, nemalokrat pa otroci le preverijo, ali Varna točka deluje ali pa se oglasijo, da lahko pokličejo starše. In kdaj je otrok v stiski? Kadar ne more priti v stik s starši, se izgubi, otroku grozijo ali ga ustrahujejo, je priča žrtev nasilja in drugih kaznivih dejanj ... Urbanizacija močno vpliva na način življenja in vrednote prebivalcev, vključno z otroki
in mladostniki. Naloga nas odraslih je, da otroke poučimo prepoznati znak Varne točke in se o njem pogovarjamo. To ni samo "še ena" nalepka, ki je vidna na vhodnih vratih. Poučite otroke, da lahko tudi sami pomagajo sošolcu ali prijatelju, da mu svetujejo, kam naj se obrnejo na pomoč. Medvrstniško nasilje je danes na prvem mestu med najstniki. Ustrahovanje, izsiljevanje, zaničevanje - to je nedopustno! Otrok ni "špec kahla" če pove svojo stisko na glas. Zaščititi jih moramo pred vsemi oblikami telesnega ali duševnega nasilja, poškodbami ali zlorabami, zanemarjanjem ali malomarnim ravnanjem, trpinčenjem ali izkoriščanjem. Konvencija OZN o otrokovih pravicah je zgodovinsko določila, da ima otrok izvirne pravice, in ne njihovi starši ali skrbniki v imenu otrok. In to brez diskriminacije zaradi kakršnih koli osebnih okoliščin, kot so spol, jezik, veroizpoved, politično ali drugo prepričanje, narodno, etično ali družbeno poreklo, premoženje, invalidnost, rojstvo ali katera koli druga okoliščina otroka, njegovih staršev ali zakonitega skrbnika.
Besedilo: Katarina Zadnikar, lokalna koordinatorka UNICEFA
Koledar dogodkov in prireditev v Občini Mengeš - december 2015 in januar 2016
MESEC	I DATUM	I URA	I NAZIV PRIREDITVE	I KRAJ	I ORGANIZATOR
DECEMBER	12.12.2015	15.00	NOVOLETNO PRAZNOVANJE Z OBISKOM IN OBDAROVANJEM DEDKA MRAZA	KULTURNI DOM RADOMLJE	MEDOBČINSKO DRUŠTVO SOŽITJE
DECEMBER	12.12.2015	17.00	MEDGENERACIJSKI TURNIR V ROČNEM NOGOMETU	MLADINSKI CENTER MENGEŠ	DRUŠTVO AIA - MCM
DECEMBER	13.12.2015	17.00	MOVIE NIGHT RISANKA - ARTHUR CHRISTMAS	MLADINSKI CENTER MENGEŠ	DRUŠTVO AIA - MCM
DECEMBER	17.12.2015	10.00	SVETOVNI DAN ČEBEL	VRTEC MENGEŠ	ČEBELARSKO DRUŠTVO MENGEŠ IN VRTEC MENGEŠ
DECEMBER	19.12.2015	9.00	PREDSTAVITEV TD MENGEŠ NA TRŽNICI V MENGŠU V OKVIRU VESELEGA DECEMBRA	TRŽNICA MENGEŠ	TD MENGEŠ
DECEMBER	19.12.2015	17.00	BOŽIČNA PLESNA PRODUKCIJA	V DVORANI ŠD PARTIZAN MENGEŠ	DRUŠTVO AIA - MCM
DECEMBER	20.12.2015	/	POHOD NA POLHOGRAJSKO GRMADO	ZBOR PRED PROSTORI PD MENGEŠ	PD JANEZA TRDINE MENGEŠ (DAVID 040 236 690)
DECEMBER	20.12.2015	/	POHOD IZ PODGORJA NA GRAD ZAPRICE (AKCIJA PALČEK POHAJALČEK)	ZBOR PRED PROSTORI PD MENGEŠ	PD JANEZA TRDINE MENGEŠ (ERIKA 068 193 281)
DECEMBER	23.12.2015	/	ČAJANKA	LETNO GLEDALIŠČE MENGEŠ	DRUŠTVO TABORNIKOV RUP MENGEŠ
DECEMBER	26.12.2015	17.00	NOVOLETNI KONCERT MENGEŠKE GODBE	KULTURNI DOM MENGEŠ	KD MENGEŠKA GODBA
DECEMBER	26.12.2015	19.30	NOVOLETNI KONCERT MENGEŠKE GODBE IN PODELITEV TURISTIČNIH PRIZNANJ ZA LETO 2015	KULTURNI DOM MENGEŠ	KD MENGEŠKA GODBA IN TD MENGEŠ
DECEMBER	27.12.2015	17.00	NAZDRAVIMO NOVEMU LETU - GLEDALIŠKO PEVSKI VEČER V LOKI PRI MENGŠU	GASILSKI DOM LOKA PRI MENGŠU	KA ANTONA LOBODE LOKA PRI MENGŠU
DECEMBER	27.12.2015	18.45	BOŽIČNI KONCERT MEPZ SVOBODA MENGEŠ V CERKVI SV. MIHAELA V MENGŠU	CERKEV SV. MIHAELA V MENGŠU	MEPZ SVOBODA MENGEŠ
DECEMBER	29.12.2015	17.00	PREDSTAVITEV OBČINE MENGEŠ IN TD MENGEŠ NA BLEDU	BLED	TD MENGEŠ IN OBČINA MENGEŠ
DECEMBER	30.12.2015	17.00	SREČANJE VSEH ČLANOV IN VAŠČANOV NA PREDNOVOLENEM SREČANJU	KMEČKI TURIZEM BLAŽ	TD DOBENO, VAŠKI ODBOR DOBENO IN KT BLAŽ
JANUAR	9.1.2016	/	ZIMORAJANJE	LETNO GLEDALIŠČE MENGEŠ	DRUŠTVO TABORNIKOV RUP MENGEŠ
JANUAR	10.1.2016	/	POHOD TUNJICE - AKCIJA PRAVLJIČNI PALČEK	ZBOR PRED PROSTORI PD MENGEŠ	PD JANEZA TRDINE MENGEŠ (ERIKA 068 193 281)
JANUAR	16.1.2016	17.00	TEKMA 1. SNTL ČLANI NTS MENGEŠ - NTK KRKA 2	TELOVADNICA ŠD PARTIZAN MENGEŠ	ŠD PARTIZAN MENGEŠ
JANUAR	17.1.2016	10.00	KVALIFIKACIJSKI TURNIR ZA EKIPNO PRVENSTVO RS ZA MLADINCE	TELOVADNICA OSNOVNE ŠOLE MENGEŠ	ŠD PARTIZAN MENGEŠ
JANUAR	24.1.2015	/	SANKANJE - AKCIJA PALČEK POHAJALČEK	ZBOR PRED PROSTORI PD MENGEŠ	PD JANEZA TRDINE MENGEŠ (BOŠTJAN 041 602 296)
JANUAR	28.1.2016	18.00	PRIREDITEV KDOR VESELE PESMI POJE	KULTURNI DOM MENGEŠ	OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ
JANUAR	29.1.2016	17.00	SPOMINSKA SLOVESNOST POBOJA TALCEV	KULTURNI DOM MENGEŠ	ZDRUŽENJE BORCEV NOB MENGEŠ
JANUAR	30.1.2016	11.00	OBČINSKO PRVENSTVO MENGŠA V VELESLALOMU	KRANJSKA GORA (BRSNINA)	SMUČARSKO DRUŠTVO MENGEŠ
Mengšan f
december 2015
Direktorat za prostor, graditev in stanovanja pri Ministrstvu za okolje in prostor, Direktorat za energijo pri Ministrstvu za
infrastrukturo in Agencija RS za okolje s tem
JAVNIM NAZNANILOM obveščajo javnost o javni razgrnitvi v postopku priprave državnega prostorskega načrta za daljnovod 2 x 110 kV Kamnik-Visoko
I.
Javno se razgrinjajo:
-	osnutek državnega prostorskega načrta za (LUZ d.d., Ljubljana, št. projekta 7669, oktober 2015),
-	povzetek za javnost,
-	vloga za pridobitev okoljevarstvenega soglasja (Elektro Ljubljana d.d., 19. 6. 2015, dopolnitev 7. 10. 2015,),
-	poročilo o vplivih na okolje (Eranthis d.o.o., PVO 6/15, junij 2015, dopolnitve oktober 2015),
-	osnutek odločitve o okoljevarstvenem soglasju (št. 35402-22/2015-X, 17. nov. 2015) in
-	strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve osnutka državnega prostorskega načrta.
II.
Javna razgrnitev bo potekala od 21. decembra 2015 do 24. januarja 2016 v prostorih:
-	Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska 21, Ljubljana,
-	v prostorih Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, Mengeš,
-	v prostorih Občine Cerklje na Gorenjskem, Trg Davorina Jenka 13, Cerklje na Gorenjskem,
-	v prostorih Občine Šenčur, Kranjska cesta, Šenčur,
-	v prostorih Občine Komenda, Zajčeva 23, Komenda,
-	ter na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor in Agencije RS za okolje.
III.
Javne obravnave bodo potekale:
-	7. januarja 2016 ob 17.00 v prostorih Občine Mengeš, I. nadstropje, Slovenska cesta 30, Mengeš,
-	7. januarja 2016 ob 19.00 v sejni dvorani občine Komenda, Glavarjeva 104, Komenda,
-	12. januarja 2016 ob 15.30 v sejni sobi občine Cerklje, Trg Davorina Jenka, Cerklje na Gorenjskem,
-	13. januarja 2016 ob 15. 30 v sejni sobi občine Šenčur, Kranjska cesta 11 4208 Šenčur.
IV.
Agencija RS za okolje je v postopku presoje vplivov na okolje ugotovila, da je za nameravani poseg v okolje na podlagi točke D.IV.1, Priloge 1 Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14 in 57/15) in pridobiti okoljevarstveno soglasje.
Območje, na katerem nameravani poseg povzroča obremenitve okolja, ki lahko vplivajo na zdravje in premoženje ljudi, je določeno v Poglavju 8. in grafično prikazano v Prilogi 2 in 3 Poročila o vplivih na okolje in dopolnitvi tega poročila.
Za izdajo okoljevarstvenega soglasja in za posredovanje zahtevanih podatkov o nameravanem posegu v okolje je pristojna Agencija RS za okolje.
V.
Javnost ima v času javne razgrnitve, od 21. decembra 2015 do 24. Javnost ima v času javne razgrnitve, od 21. decembra 2015 do 24. januarja 2016, pravico dajati pripombe in predloge na razgrnjeno gradivo, in sicer:
-	pisno na mestih javne razgrnitve (na obrazcu za pripombe, ki je na voljo na mestih javne razgrnitve in na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor),
-	po pošti na naslov Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 47, Ljubljana,
-	na elektronski naslov gp.mop@gov.si, s pripisom »DPN za daljnovod 2 x110 kV Kamnik-Visoko«.
Pripombe, ki se nanašajo na gradivo v zvezi s postopkom presoje vplivov na okolje, se lahko v pisni obliki posredujejo tudi na naslov Agencije RS za okolje, Vojkova 1b, 1102 Ljubljana na elektronski naslov gp.arso@gov.si.
Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na zgoraj navedeni spletni strani in posredovano navedenim občinam. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.
Naslovni ministrstvi in Agencija RS za okolje obveščata javnost, da bodo v postopku upoštevana samo mnenja in pripombe javnosti, ki bodo prejeta na način in v roku, kot izhaja iz tega javnega naznanila.
VI.
Agencija RS za okolje vabi:
-	osebe, ki na območju, na katerem nameravani poseg povzroča obremenitve okolja, ki lahko vplivajo na zdravje ali premoženje ljudi, stalno prebivajo ali so lastniki ali drugi posestniki nepremičnin, in
-	nevladne organizacije iz prvega odstavka 153. člena Zakona o varstvu okolja,da podajo mnenja in pripombe o nameravanem posegu ter zahtevajo vstop v postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja. Te osebe položaj stranskega udeleženca pridobijo po predpisih o upravnem postopku, če Agencija RS za okolje ugotovi, da se nameravani poseg tiče njihovega pravnega interesa, in če v roku 35 dni od objave tega naznanila (od 21. decembra 2015 do 24. januarja 2016) vložijo zahtevo za vstop v postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja.
V primeru zahteve za udeležbo v postopku za izdajo okoljevarstvenega soglasja je treba v vlogi določno navesti pravni interes in, če je mogoče, predložiti tudi dokaze oziroma izkazati pravni interes.
Zahteva za vstop v postopek se lahko poda:
-	na mestih javne razgrnitve (na obrazcu za pripombe, ki je na voljo na mestih javne razgrnitve in na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor),
-	po pošti na naslov Agencije RS za okolje, Vojkova 1b, 1102 Ljubljana,
-	na elektronski naslov gp.arso@gov.si.
VII.
Direktorat za prostor, graditev in stanovanja pri Ministrstvu za okolje in prostor, Direktorat za energijo pri Ministrstvu za infrastrukturo in Agencija RS za okolje bodo v roku 60 dni po zaključku javne obravnave preučili pripombe in predloge javnosti in do njih zavzeli stališče. Ministrstvo za okolje in prostor jih bo objavilo na svoji spletni strani in jih posredovalo občinam.
Barbara RADOVAN
GENERALNA DIREKTORICA	Danijel LEVIČAR
DIREKTORATA ZA PROSTOR,	GENERALNI DIREKTOR
GRADITEV IN STANOVANJA	DIREKTORATA ZA ENERGIJO
HT Mengšan
Zakonca Milan in Rozi Kosec se imata še danes rada in zvesto skrbita drug za drugega že skoraj celo življenje. Ena od skupnih ljubezni je tudi izdelovanje jaslic, ki jih Milan izdeluje že triindvajset let. Pri tem ga podpira in mu pomaga tudi soproga Rozi. Milan je z roko umetniškega rokodelca izdelal že res veliko figuric, ki danes zagotovo štejejo med najlepše v Mengšu, če ne v Sloveniji. Unikatne, ročno izdelane figurice krasijo domove po domovini in tudi tujini.
Od kod izhajajo vajini rodovi? Sta oba Mengšana?
Rozi: Oba sva Mengšana. Sicer sem rojena v Tuhinju, oziroma v vasi Buč pri Tuhinju. Tam sta bila rojena tudi oba moja starša.
Milan: Jaz imam korenine v Mengšu, v Malem Mengšu številka 84. Včasih ni bilo ulic, samo hišne številke.
In kako ste, gospa Rozi, spoznali moža Milana?
Rozi: Milana sem spoznala na otvoritvi Mengeške koče. Tam sem bila priložnostna natakarica. Pravzaprav se je zgodilo takole. Bilo je leta 1954, ko sem bila stara sedemnajst let. Zaposlena sem bila v tovarni Trak v Mengšu, ko je bil direktor gospod Blejec. Rekel mi je, če bi prišla pomagat pri otvoritvi Menge-
ške koče. Seveda sem privolila, Milan pa je kot član planinskega društva tudi pomagal pri otvoritvi. Milan: Ko sva s prijateljem sedla na jaso pred Mengeško kočo, je Rozi prinesla pol litra vina in takrat sem jo prvič ugledal. Tudi naslednji dan se je veselica nadaljevala in tako se je najino druženje začelo. Nato sem hodil v vas, delat na njihovo kmetijo, da sem lahko ohranil stik in govoril z Rozi. Pomagal sem na njivi, nosil mrvo in podobno, le da sem bil z njo. 1958. leta sem prišel od vojakov in naslednje leto sva se poročila.
Milan, kaj ste po izobrazbi? Milan: Sem izučen avtoličar. Delal sem v Avtomontaži v Ljubljani. Danes tam stojijo znani Celovški dvori, saj tovarne že dolgo ni več.
Rezljanje je, glede na čudovite figurice pred vami, vaša strast. Kdaj ste odkrili svoj talent in ga začeli razvijati? Milan: Vedno sem imel veselje do rezljanja, pa čeprav nisem imel orodja. Moj stric Jakob Sitar je delal jaslice in jih je naredil tudi moji mami. Včasih sem kot otrok sedel pri njem in gledal, kako je ustvarjal. Potem pa nisem več imel časa. Poroka, gradnja hiše, zaposlitev, otroci ...
Torej je izdelovanje jaslic skoraj družinska tradicija. Je bil stric Sitar edini izdelovalec jaslic v Mengšu? Milan: V Mengšu so bili včasih štirje rezbarji: umetnik Tone Šuštar, mizar Franc Oražem, Pepe Janežič in moj stric Jakob Sitar. K njim smo otroci pogosto hodili gledat kako rezljajo jaslice.
Mengšan
december 2015
Kdaj ste sami začeli z rezljanjem? Milan: V pokoj sem šel leta 1992. Leto po tem sem spet obudil veselje do rezljanja. Najprej sem naredil jaslice za doma, še danes te prve jaslice krasijo dom hčerke Milene. Sestra Marta se je preselila v Avstralijo in sem tudi zanjo naredil jaslice. Tam ni navade, da bi ljudje imeli jaslice, zato je bila Marta teh jaslic še posebej vesela.
Koliko jaslic ste že naredili? Milan: Do danes sem naredil blizu trideset jaslic z različnim številom figuric.
In so vse jaslice enake ali vsake govorijo svojo zgodbo?
Milan: Nobene niso čisto enake. Vse figurice so različne, z različnimi motivi in sporočili.
Danes žal opuščam rezljanje, ker v rokah nimam več moči
Kateri motiv je vaš najljubši? Milan: Nimam najljubšega motiva - v vse sem dal del sebe.
Kako nastajajo vaše figurice? Milan: Na začetku malce skiciram in se nato lotim rezljanja. Potem pa imaš v roki kos lesa in počasi pobiraš les iz kosa. Nato pustiš delček tu in delček
tam. Večina figuric je iz enega kosa. Vse so na koncu nepobarvane in lakirane.
Kakšen les uporabljate pri izdelavi? Milan: Izključno lipov les, ki je najmeh-kejši. V Preserjah so mi nažagali deblo na širino osmih centimetrov, ki je osnova za izdelovanje figuric.
In koliko časa vam vzame ena? Milan: Včasih eno figurico delam cel mesec. Čas hitro leti in tudi ne moreš rezljati cel dan. Najtežje je narediti Je-zuščka, ker je tako majhen in zahteva previdno in natančno delo.
Koliko figuric sestavljajo ene jaslice? Milan: Običajno imajo jaslice okoli petnajst figur ali več.
Lično izrezljan V Mengšu je javne objave najavljal trški osliček razglaševalec z bobnom
Pri delu Kosec uporablja različno rezbarsko orodje prilagojeno natančnemu delu
Rezljate sami ali imate kakšno pomoč? Milan: Žena Rozi mi pomaga, predvsem pri rezljanju ovčk.
Ali ljudje cenijo ročno izdelane jaslice? Milan: Seveda, imam kar veliko povpraševanja, a žal ne morem več rezljati. Mogoče bom izrezljal še kakšno ovčko, a kaj več ne bo šlo. Pri rezljanju potrebujem mirno roko, ki pa je nimam več. Preprosto ne gre več, zmanjkalo mi je trdnega prijema.
Na katere ste najbolj ponosni? Milan: Moje jaslice so bile predlanskem predstavljene na televiziji Slovenija, v oddaji Obzorja duha. Cel mesec so krasile omizje. Zelo lepo so jih postavili in tudi poslikali ter posneli. Nanje sem res
Osnova vseh figuric je lipov les, ki je naj-mehkejši za obdelavo
ponosen. Ene so razstavljene v Mengeškem muzeju; te so med najlepšimi in so bile že večkrat razstavljene v Mežna-riji.
Bo kateri od vaših otrok nadaljeval tradicijo rezljanja jaslic? Milan: Imam dva sinova, starejši je Maks in mlajši Rok ter hčerko Mileno. Žal nobeden nima niti časa ali želje po rezljanju jaslic. Fanta pa nikoli nista pokazala zanimanja. Milena je včasih poskušala rezljati, a se je nekajkrat porezala in zaključila s poskusom.
Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik
Bistvo vseh jaslic je sveta družina z Jezuščkom, ki ga je najtežje izrezljati
/
OBVESTILA, OGLASI
Natančno delo se odraža v popolnosti likov in njihovih značajev
Vesel Božič in srečno v letu 2016!
GSM: 031316200 www.ac-skok.si
OBJAVA
Iščemo mentorja (prostovoljca) za dramsko skupino Zorana. Mentorje samostojen režiser, ki pripravi gledališko predstavo, ki se predstavi na odru Špas teatra (KD Mengeš).
Interesenti naj pišejo na fb zs društvo aia ali na e-mail dru-stvo.aia@gmail.com.
AIA - Mladinski center
	Avm AUDIO ^ VIDEO SERVIS SERVISNI PARTNER ZA SLOVENIJO Telefon: 01 729 13 03 Telefon: 01 729 13 04 E-pošta: avs.menges@siol.net Internet: www.sharp-servis.si Hribarjeva ulica 38, 1234 MENGEŠ
KENWOOD % BLAUPUNKT VESTEL HITACHI	
	Delovni čas: od 9.-12. in od 15.-18. ure
Mengšan
H MENGEŠKI UTRIP
Doživet Miklavžev večer v Loki
Miklavževanje v Loki je vedno nekaj posebnega. Letos je sv. Miklavž s svojim mogočnim spremstvom - angeli in sv. Antonom - prišel peš iz večernih meglic loškega polja ter skozi lepo razsvetljen srednjeveški most stopal poln svetosti in daril do parka, kjer so ga v soju luči in veselih obrazov pričakali otroci do sedmega leta starosti in njihovi starši.
Malo pred njim pa so v vas pricapljali tudi parkeljni in se prav pošteno krohotali. Toda obnašali so se kar lepo, menda jim je tako naročil sv. dobrotnik. O, tudi kakšen objokan obrazek je bil med otroki, morda zaradi veličastnega prihoda Miklavža ali zaradi črnih hudičkov z rdečimi jeziki, ki kljub miroljubni drži niso bili videti prav nič prijazni. No, res so podkurili tistim, malo večjim in pogumnejšim otrokom, a ne prehudo. Sv. dobrotnik je z otroki hitro navezal prijeten stik in se med njimi počutil lepo, vsaj tako jim je zatrdil. Vprašanja, odgovori, recitali in molitve so se v Miklavževem naročju vrstili drug za drugim in prijetno presenetili velikodušnega dobrotnika. »Ja, za vaše znanje vas pa moram nagraditi! Prav vsak izmed vas si je prislužil hranilnik, v katerem bo lahko skrbno čuval svoje prihranke in čisto čisto malo sladkarij,« je povedal otrokom in se z obljubo, da naslednje leto spet pride, urno odpravil naprej po vasi. Kam? Kdo ve?
Besedilo in foto: Jože Brojan
Obisk pri mengeških pritrkovalcih
V Vrtcu Mengeš smo se odločili, da bomo skozi šolsko leto odkrivali zanimivosti Mengša. Radi se sprehajamo in na naših sprehodih smo opazili zvonik oziroma "turn". Ko smo stali pod njim, nas je med drugim navdušil s svojo višino. Otroci so radovedno spraševali, kaj pa je tam notri, kako se pride tako visoko, ali se, ko si tam gor, daleč vidi... Za pomoč smo prosili Franca Blejca.
Že ko smo vstopili v zvonik, smo zagledali male zvonove, na katere smo prav vsi pritrkovali v ritmu pesmi "Bobe mamo". Povzpeli smo se do sobe pritrkovalcev, kjer smo oblekli modre jopiče in si nadeli slamnike. Po strmih stopnicah smo se vzpenjali vedno više proti vrhu. Na vsakem podestu nam je Franc Blejc, na otrokom razumljiv način, pripovedoval o »turnu« in zvonovih. Čisto na vrhu smo zagledali ogromne zvonove in ob pogledu nanje presenečeno vzkliknili. Prav vsak je lahko pozvonil na enega izmed štirih zvonov, pravemu zvonjenju pa smo prisluhnili s slušalkami na ušesih. Ob pogledu skozi line smo poiskali gasilski stolp, hiše, kjer so otroci doma, križišče in še
Preizkusili smo tudi, kako zvenijo največji zvonovi
kaj. Pri hoji navzdol so otroci pokazali ves svoj pogum in odločno prehodili vse zelo strme stopnice. O zvonovih so si veliko zapomnili, tudi to, kaj pomeni, če mali zvonček navček pozvoni enkrat, dvakrat ali trikrat. Na sprehodih po polju sedaj ne opazijo najprej gasilskega stolpa ampak zvonik. Izvedeli smo veliko novega in zanimivega in za to se moramo zahvaliti Francu Blejcu in Ani, ki sta nam med sprehodom po zvoniku pričarala zanimivo popotovanje skozi svet zvonov. Hvala obema.
Besedilo: Ksenija Grm, vzgojiteljica v vrtcu Mengeš Foto: Andreja Voler, pomočnica vzgojiteljice v vrtcu Mengeš
Akustični večer različnih stilov
AIA - Mladinski center Mengeš je po poletnem premoru zopet napolnil svoj oder z dobro glasbo in svežo energijo. Na sobotni večer, 3. oktobra 2015, so v Mengeš prišli odlični inštrumentalisti in vokalisti, uveljavljeni glasbeniki in tisti, ki si še utirajo svojo pot na slovensko glasbeno sceno. Večer je minil ob zvokih različnih glasbenih žanrov v akustični preobleki.
Večer je otvorila vokalistka Viktorija Hajduk, devetnajstletna študentka jazz petja, ki študira na Dunaju, kjer se vokalno še dodatno izpopolnjuje. Viktorija je čutno odpela nekaj svetovno poznanih hitov, ki jih izvajajo znane pop pevke. Navdušila nas je s svojo izjemno interpretacijo ter vokalno tehniko, ki ji jo lahko zavida marsikatera vokalistka. Pesmi je predstavila na drugačen, svoj način. Nato nas je zajelo rock'n'roll in blues vzdušje, saj sta se predstavila vokalist Jaša Šaban in kitarist Jure Demšar iz Ljubljanske skupine Top Stripper, ki deluje od leta 2010 in ima za seboj že vrsto uspešnih koncertov na večjih odrih (Cvetličarna, Schengen fest). Uživali smo ob čudovitih priredbah znanih rock'n'roll in blues uspešnic, ki so bile začinjene s pridihom country glasbe. Predstavila sta tudi avtorske uspešnice skupine Top Stripper. Naslednja nas je na odru razveselila komaj štirinajstletna pevka Rebeka Satler, ki se je nagibala v smeri popularne glasbe. Na klaviaturah jo je spremljal pianist, producent in glasbeni ustvarjalec Roman Sarjaš. Rebeko smo spoznali v oddaji Slovenija ima talent ter na Mini Emi 2015. Z veseljem pa se je odzvala povabilu tudi na naš malo manjši oder ter očarala poslušalce. Prepričala nas je z iskrenim in čutnim nastopom ter seveda s svojim angelskim glasom. Za konec pa nas je navdušil še znani pevec z močnim vokalom in z intenzivno ustvarjalno, avtorsko in umetniško žilico, Omar Naber. Tudi Omar se je z veseljem odzval našemu povabilu ter s tem pokazal podporo manj uveljavljenim glasbenikom, ki so nastopali na ta sobotni večer. Omar je z veseljem zaigral
Top Stripper
svoje starejše in novejše uspešnice, ki so bile publiki dobro poznane. Na odru se mu je pridružil tudi pevec Alex Volasko s katerim sta zapela nekaj pesmi v duetu. Kljub svojemu dolgoletnemu stažu na slovenski glasbeni sceni nas je Omar prepričal s svojo preprostostjo in prijaznostjo ter z izjemnim glasbenim nastopom, ki se ga bomo še dolgo spominjali.
Besedilo: Nina Zupan Foto: Anže Lustek
Bralni večer v knjižnici
V Društvu za študije kontemplativnih tradicij smo v torek, 24. novembra 2015, v knjižnici Mengeš pripravili sedmi bralni večer, da bi poglobili razumevanje vrlinske etike. Nadaljevali smo z branjem del stoiških filozofov Marka Avrelija in Aneja Lucilija Seneke.
Seneka v 18. pismu izpostavi vprašanje praznovanj. Pravi, da je bil december nekoč mesec, sedaj pa je iz meseca postalo leto. Sprašuje se, ali naj spremenimo vsakdanje navade ali pa se še mi veselo gostimo ..., da ne bi nasprotovali vse splošnemu običaju. Kaj pa, če je ravno to čas, da dokažemo svojo trdnost duha in se ne damo zapeljati temu, kar je mikavno in nas zavaja v razkošje - danes bi rekli v kupovanja,
razpuščenost in ne-mir. Njegovo razmišljanje na zastavljeno dilemo je iskanje zmernosti, ki jo vidi v tem, da praznujemo, delamo enako, vendar ne na enak način, kajti praznični dan se lahko obhaja tudi brez obilnih gostij. Mark Avrelij v svojem Dnevniku piše zabeležke oziroma opominjanja (gr. hypomnemata), ki predstavljajo njegovo dnevno prakso. V osnovi je Dnevnik pisal zase in ni bil namenjen bralcem. Prebrali smo citat, ki govori o tem, h kakšni drži naj v življenju stremimo: »Misli vsako uro živo na to, da moraš kot Rimljan in kot mož opravljati svoje vsakdanje delo z vestno, neprisiljeno dostojnostjo, s človekoljubjem, svobodo in pravičnostjo!« (Dnevnik cesarja Marka Avrelija). Prijazno vabljeni na naslednji bralni večer, ki bo, 15. decembra 2015, ob 19.30, v knjižnici Mengeš.
Besedilo in foto: Društvo za študije kontemplativnih tradicij
HT Mengšan
MENGEŠKI UTRIP
Moja pot iz depresije v življenje
V	torek, 3. novembra, nas je v AIA - Mladinskem centru Mengeš obiskala Barbka Špruk, gostja mnogih televizijski oddaj in časopisnih medijev. Zaupala nam je, kako je zbolela za depresijo, se zdravila z zdravili in kaj je na koncu ugotovila oziroma kako je prišla do tega, kaj je tisto, kar ti res lahko pomaga, da premagaš depresijo. Predstavljamo vam njeno zgodbo.
V	psihiatrično bolnico sem leta 2003/2004 prišla prostovoljno po manjšem sporu s starši ter zaradi osebnih stisk v srednji šoli, saj sem občasno doživljala hude depresije. Ko sem prišla na zaprti oddelek psihiatrične bolnice Ljubljana Polje, se mi je prav vse skupaj zdelo zelo zabavno, vse dokler ni prišla ura, ko je sestra rekla: »Gremo v vrsto, zdravila so na vrsti.« Ker sem bila »novinka«, sem zdravila zavrnila, saj se mi je zdelo, da imam vso pravico, ker sem v psihiatrično bolnico prišla prostovoljno. Ker so me še vseeno prosili, naj vzamem in sem jih znova odklonila, so se name »spravili« medicinski tehniki in medicinske sestre in me z jermeni privezali za roke in noge na posteljo. Žal sem videla priveze tudi drugih mojih »soborcev« psihiatrije, slišala nešteto žalostnih zgodb ... Tam na postelji sem bila privezana najmanj tri dni. Prisilili so me v jemanje psihiatričnih zdravil, po katerih sem se počutila omamljeno oz. »zadeto«. Ker sem bila tako omamljena, niti staršem, ki so prišli na obisk v bolnico, nisem povedala o privezu, saj sem bila zelo omotična. Do leta 2008 sem bila hospitalizirana najmanj dvajsetkrat, saj se mi je moje zdravstveno stanje pod psihiatričnimi zdravili zelo poslabšalo. Ob jemanju psihiatričnih zdravil mi je slina tekla iz ust, včasih mi je oči obrnilo v nebo, roke so se mi tresle, trzala sem z nogo, dobila sem izcedek iz prsi ... Nekaj let kasneje sem se pod psihiatričnimi zdravili zredila tudi do petnajst kg, ob jemanju nekih zdravil nisem mogla premakniti ne rok ne nog, sčasoma pa so prišli tudi hudi glavoboli, zastajanje blata ... Bila sem tudi v psihiatrični bolnici Pohorski dvor v Mariboru, kjer sem videla žensko, zaprto v mreži, v Psihiatrični bolnici Idrija pa so ženske ponoči tako kričale, da sem si morala s prsti zatiskati ušesa, ker nisem vedela, kaj jim delajo. Najhuje je bilo, ker sem imela pod antidepresivi pospešene misli na samomor in zelo nasilne misli (to piše tudi v navodilih tablet). Starši so na začetku verjeli psihiatrom, kasneje ne več, ker so videli moje počasno propadanje. Oče mi je sam rekel, naj zdravila vržem proč, saj sem mislila, da se mi bo od tablet zmešalo. Leta 2008, po hujšem poskusu samomora, ko sem se najedla antidepresivov in uspaval, so me komaj rešili, zato sem počasi "svoje življenje prijela v svoje roke.« Psihiatri so me navadili tudi na pomirjevala in uspavala, zato je bila moja odločitev, da se postavim na noge, zelo težka. Pojavili so se resni odtegnitveni simptomi, štirinajst dni nisem zaprla oči, tresla sem se, mislila sem, da se mi bo zmešalo, imela sam hude napade panike in tesnobe. A nekje v daljavi sem verjela, da mi bo uspelo to premagati in zmagati ta boj, ponoči sem molila in prosila Boga, naj mi pomaga, čez dan sem tekla, pospravljala, pomagala mami in očetu na njivi, na polju ... Psihiatri so takšnemu stanju ponavadi rekli, da se ti je poslabšalo, a to je laž, saj gre za resne odtegnitvene simptome, kar piše v navodilih vseh psihofarmakov. Priporočam knjigo "Psihiatrija je lahko nevarna za vaše zdravje", psihiatra Williama Glasserja in knjigo Tanje Lamovec ''Ko rešitev postane problem in zdravilo postane strup''.
Sčasoma je najhujša kriza minila. Zame je bil to čudež, doma nisem takoj povedala, kaj se mi je dogajalo, saj sem bila še prestrašena od teh zdravil. Počasi sem si našla službo, delala sem kot pomožna mizarka, komisionarka, v podjetju z vrednostnimi papirji. A nikdar nisem pozabila, kako hudo so mi psihiatrična zdravila poškodovala um in telo. Kadar me je poklical kakšen znanec iz psihiatrije in je rekel, da je spet en »naš soborec« naredil samomor, sem takoj pomislila, da se mu je zmešalo od vseh tistih zdravil. Leta 2011 sem se preselila v Maribor, kjer sem bila zaposlena kot animatorka, čistilka, na koncu kot vodja animatorjev. Februarja 2013 sem se zaradi poškodbe roke preselila v Ljubljano in istega leta decembra odprla svoje podjetje. Vodila sem promocije za avtomobilsko podjetje, pod seboj sem imela okoli petdeset študentov. V času »zdravljenja« (danes temu rečem pohabljanja) na psihiatriji pa bi mi skoraj vzeli opravilno sposobnost, saj sem bila pod psihiatričnimi zdravili tako omamljena, da sem bila nesposobna za delo. Oktobra 2014 sem prvič spregovorila za revijo Jana, potem so me povabili še na intervju za revijo Naša Žena (zdaj Ženska), povabili so me na intervju na portal Za.misli.si, kjer danes prostovoljno intervjuvam žrtve psihiatrije. Predvsem pa sem zelo vesela povabil, da predavam o svoji zgodbi po celi Sloveniji, kjer se pogumno izpostavijo še vsi ostali in povedo svoje izkušnje in razmišljanje. Gostja sem bila tudi v oddaji Zvezdana, povabili so me tudi na mednarodno konferenco o deinsticionalizaciji, ki opozarja na zastarel in nevaren način zdravljenja ljudi, ki so v stiski. Danes svetujem ljudem o depresiji, imam individualna svetovanja in motivacijska predavanja po celi Sloveniji ter opozarjam ljudi, da naj pazijo na svoje zdravje, naj se posvetujejo o stranskih učinkih zdravil, ki bi mene lahko pognali v grob, če se ne bi sama postavila na noge. Ljudi učim, da so sami odgovorni za svoje življenje, učim jih, naj najdejo stik s samim seboj in s svojim stvarnikom oziroma vesoljem (narava, kozmus), predvsem pa je zelo pomembno, da povedo vse, kar jim leži na duši, in da se naučijo razmišljati bolj pozitivno in optimistično. Živimo danes, današnji dan je pomemben. Preteklosti nihče ne more spremeniti. Treba je odpustiti in živeti dalje. Učim in predavam tudi razumevanje o zakonu privlačnosti, ki je najmočnejši zakon v vesolju, in ki deluje, ali verjameš ali ne, meni je življenje popolnoma spremenil. Še v Svetem pismu piše, evangelij po Marku 11:24: »Karkoli prosite v molitvi, verjemite, da ste to že dobili in imeli boste.« Torej, kar boš verjel, to boš dobil. Naj bodo naše misli čim bolj hvaležne in pozitivne, ker potem življenje postane eno veliko zabavno potovanje. Na kocu moram povedati, da sem zelo hvaležna Bogu za to, da mi leta 2008 ni odpovedalo srce, več kot en dan se nisem nič zavedala. Zelo hvaležna sem moji mami za to, da je na koncu verjela meni, ne več psihiatrom, hvala tudi očetu, sestram in bratoma, ki so me v najhujših stiskah skušali razumeti. Vem, da sem izgubila veliko let, in da med nami nikdar ne bo več isto kot pred vstopom na psihiatrijo, a se trudim, da bi bila med nami spet harmonija. Hvaležna sem tudi vsem mojim prijateljem, vsem ljudem po celi Sloveniji za tolikšno podporo, saj sem načela eno izmed najbolj varovanih skrivnosti za zidovi psihiatrije.
Besedilo in foto: Barbka Špruk
Mengšan IT
december 2015
Vključite se v shemo kakovosti Srca Slovenije za rokodelske in prehranske izdelke
Razvojni center Srca Slovenije želi kvalitetne rokodelske izdelke ter pridelke in prehranske izdelke z območja Srce Slovenije nagraditi z znamko kakovosti. Posebna oznaka - srček kakovosti bo na izdelkih Srca Slovenije predstavljal dodano vrednost, ki lahko zgradi trajno zaupanje potrošnika v naše izdelke. Označba kakovosti bo potrošniku olajšala nakup, saj bo zagotavljala, da je izdelek, ki ga iščejo, kakovosten.
Pri pripravi sheme kakovosti izdelkov Srca Slovenije sodeluje ekipa priznanih zunanjih strokovnjakov:
•	kuharski mojster svetovnega kova chef Janez Bratovž,
•	etnolog dr. Janez Bogataj,
•	strokovnjakinja na področju turizma dr. Tanja Lešnik Štuhec. Na uvodni predstavitveni delavnici, ki je potekala 25. novembra 2015 v Dolskem, je bilo ugotovljeno, da Srce Slovenije nadaljuje v smeri vzpostavitve kolektivne tržne znamke, saj so predstavniki rokodelcev in pridelovalcev pridelkov ter proizvajalcev prehranskih izdelkov podali pozitivno mnenje za pridobitev pravice do uporabe znamke Srce Slovenije in izrazili interes za oce-
njevanje svoje ponudbe. Tržna znamka bo izražala, da določen izdelek prihaja z območja Srce Slovenije, hkrati pa bo morala zagotavljati najvišjo in dosledno kakovost ob vzpostavljenem sistemu zagotavljanja kakovosti ter sistemu razvoja izdelkov, embalaže, etiket in zgodb ter celovite promocije in prodaje. Razpis za pridobitev pravice do uporabe kolektivne tržne znamke Srce Slovenije za rokodelske izdelke bo objavljen na: www.razvoj.si in www.srce-slovenije.si, predvidoma v januarju 2015, za pridelke in prehranske izdelke pa v marcu 2015. Prvo ocenjevanje rokodelskih izdelkov, ki bo za ponudnike brezplačno, bo potekalo predvidoma v februarju 2016, za pridelke in prehranske izdelke pa v aprilu 2016. Vabljeni k sodelovanju, sporočite nam svoj interes! Dodatne informacije:
Rokodelski izdelki: Mija Bokal, tel.: 051 312 738, mija.bokal@ razvoj.si., pridelki in prehranski izdelki: Branko Hostnik, tel.: 01 89 72 104, branko@jarina.si.
Besedilo: Ana Savšek
Za podjetnike: nova pomoč na VEM točkah Srca Slovenije
Na VEM točkah Srca Slovenije ste lahko odslej ustanovili podjetje in pridobili številne informacije. Zdaj vam podjetniški strokovnjaki tu pomagamo tudi pri pridobivanju kreditov za mala podjetja in obrtnike, pri vzpostavitvi lastnega računovodstva in vodenju poslovnih knjig ter pri mediaciji, ki lahko prepreči dolgotrajne sodne postopke.
Pomoč pri pridobivanju kreditov in nepovratnih sredstev
Ko kot manjše podjetje ali obrtnik iščete pravo izbiro financiranja naložb ali dejavnosti, se soočite z zelo različnimi pogoji, ponudbami, cenami bančnih storitev. Pri presoji primernih možnosti morate upoštevati tudi tveganja in omejitve zaradi različnih oblik zavarovanja (hipoteke, menice, depoziti, itd.) Podobno velja pri prijavi na različne razpise za pridobitev podjetniških sredstev, kakršne npr. omogočata Slovenski podjetniški sklad in Ministrstvo za gospodarstvo. Pri odločanju o tem, kako primerna je posamezna možnost za vas, vam zdaj lahko pomagamo strokovnjaki na Razvojnem centru Srca Slovenije.
Vodenje poslovnih knjig
Manjša podjetja in obrtnike, predvsem pa podjetnike začetnike, ki še nimate vzpostavljenega lastnega računovodstva, lahko napake pri lastnem vodenju poslovnih knjig drago stanejo. Zelo različne so tudi cene in kakovost storitev računovodij in računovodskih servisov. Da bi bilo vodenje vaših knjig strokovno, smo v Srcu Slovenije vzpostavili mrežo ponudnikov tovrstnih storitev po konkurenčnih cenah. Na VEM točki lahko dobite nasvet o pravi izbiri računovodskih storitev tako za enostavno kot dvostavno knjigovodstvo in za normirane odhodke.
Mediacija
To je metoda reševanja sporov na različnih področjih, tako med podjetniki kot tudi npr. naročniki in kupci. Mediator je nepristranska oseba, s pomočjo katere pride do sporazumne rešitve, pri čemer pa je potrebno soglasje obeh strank. Mediacija se torej prične pred začetkom sodnega postopka. Prednosti mediacije so v hitrosti reševanja spora, ceni in lasten po strankah samih oblikovan sporazum. Izvršljivost je zagotovljena z overitvijo sporazuma po sodniku.
Za več informacij nas kontaktirajte: Razvojni center Srca Slovenije, d. o. o., Kidričeva 1, 1270 Litija, telefon 051 312 728, vem@razvoj.si.
Besedilo: Ana Savšek
2^ Mengšan ^	marec 2016
MENGESKI UTRIP
Martinovanje v Sv. Martinu na Muri
Sveti Martin na Muri v Medžimurju na Hrvaškem, kjer reka Mura priteče iz Slovenije in kjer se hribovita pokrajina prelevi v mursko ravnico, je gostil mengeške folklornike in pevce z Dobrove.
pridno zalivali, da je nastala okusna kombinacija, ki smo jo s ponosom prinesli pred strogo komisijo. Hkrati smo na stojnici predstavili turistične in kulturne znamenitosti Mengša in Dobrove. Ob izvirnih in veselih stojni-čarjih je bilo ves čas zelo zanimivo in se je kar trlo ljudi, ki so imeli kaj videti in spoznati. Dobro voljo smo nato ponesli na osrednji prireditveni prostor, kjer smo se v kulturnem programu predstavili mladinska in članska folklorna skupina iz Mengša ter fantovski zbor Dobrova. Da je slovenska narodna glasba priljubljena tudi onstran meje, smo se prepričali v zaključku, ko so ob zvokih našega ansambla in ubranem petju trg v trenutku napolnili plesalci z vseh strani.
Besedilo in foto: Boštjan Svete
Gneča na martinovanju
Martinovanje v kraju, ki nosi ime po priljubljenem svetniku, mora biti res nekaj posebnega. Martinje, kot prazniku rečejo domačini, zajema različne prireditve skozi celoten martinov teden in prav vsak dan je tam videti in srečati marsikaj zanimivega.
V soboto, 7. novembra, se je začelo že pred poldnevom, saj ta dan poteka golažijada, kjer se preko štirideset ekip poteguje za laskavi naslov naj »Martinski vinski gulaš«. Tudi mi smo se pridružili številnim ekipam, zakurili ogenj, narezali čebulo, prepražili meso, dodali začimbe, kuhali in ves čas
Predstavitvena mengeška stojnica
Pred novoletna delavnica za mamice v enoti Sonček
V torek, 24. novembra 2015, smo v vrtcu Gobica, enoti Sonček povabili k izdelovanju adventnih venčkov mamice Sončkovih otrok.
Mamice in vzgojiteljice smo na prednovoletno delavnico prinesle raznobarvno blago, svečke, mah, bršljan, orehove lupinice, brezovo vejo, storže, smrekove vejice, posušeno sadje ter božično okrasje. Tako so počasi, v prijetnem vzdušju in predprazničnem druženju, nastajali krasni adventni venčki. Nekateri iz blaga, mahu, orehovih lupinic z dekoracijo pomarančnih kolobarjev, spet drugi iz smrekovih vejic, okrašeni z božičnim okrasjem in svečkami.
Nad izdelki smo bili navdušeni, njihov izkupiček pa je bil namenjen za sklad vrtca Mengeš.
Besedilo: Mateja Stražar Foto: Mateja Zrnec
Mengšan
Nastali so prekrasni adventni venčki
Zdrava prehrana
V skupini Čebelice iz enote Gobica, Vrtca Mengeš, smo mesec november namenili zdravi prehrani, ki je bila rdeča nit vseh naših aktivnosti.
Najprej so otroci spoznali prehransko piramido s tem, česa lahko pojejo veliko in česa manj. Otroci so v zvezi s tem v revijah iskali sličice različnih vrst hrane in jih nalepili v ustrezen del piramide. Tako je pred njihovimi očmi postopoma nastajala prehranska piramida. Kar nekaj energije in spretnosti pa so otroci potrebovali pri striženju izrezkov iz revij. Od prehranske piramide je rdeča nit naših aktivnosti zavila k pripravi domačega zeliščnega čaja z medom. Otroci so se najprej preko fotografij seznanili z različnimi vrstami zelišč in s samim postopkom njihovega sušenja. Iz posušenih listov čokoladne mete, ananasovega žajblja in citronke smo pripravili odličen čaj. Zelišča so zrasla na vrtu našega vrtca. Sledila je izdelava sadnih smoothijev. V posodi smo šest različnih vrst sadja zmešali skupaj s sadnim sokom. Prav vsi smo uživali v našem vitaminskem napitku. Vitamine pa smo uporabili tudi pri našem likovnem izražanju oz. navdihu - otroci so s temperami naslikali košaro s sadjem. Njihove likovne rešitve postavitve sadja v košari in s tem dojemanja prostornine so prvinske. Obiskali smo tudi knjižnico, kjer nam je prijazna Barbara prebrala pravljico o škratu Brokolinu. Iz knjižnice smo odnesli tudi veliko torbo s knjigami o zdravi prehrani, ki smo jih prebrali v vrtcu. Najbolj pa so se otroci veselili izdelave pizz in zelenjavnih muffinov. Najprej smo skupaj zamesili testo za pizze in ga pustili, da vzhaja. Med tem časom smo pripravili zmes za muffine, v katero smo dodali različne vrste zelenjave. Kasneje je vsak otrok dobil svoj kos testa, iz katerega je oblikoval mini pizzo. Po želji vsakega posameznika so pod njihovimi rokami nastajale različno obložene pizze.
Najbolj so se otroci veselili izdelave pizz in zelenjavnih muffinov
V času, ko so otroci počivali, so nam naše kuharice spekle muffine in pizze, ki so jih otroci odnesli domov. Čeprav smo veliko govorili o zdravi prehrani, pa smo malo tudi grešili. V mesecu novembru kar šest otrok iz naše skupine praznuje rojstni dan, tako da smo se tudi malce posladkali z bomboni in drugimi dobrotami.
Aktivnosti novembra smo uspešno zaključili, končali pa smo ga s pridihom prazničnega decembra. Zadnje dni meseca smo iz gline oblikovali novoletne okraske za smrečico vrtca. Tako smo vstopili v čas, ki se ga otroci še posebej veselijo - čas pričakovanj, obdarovanj, pozornosti, topline in odlične potice.
Besedilo in foto: Mojca Zupančič
Po svež kruh in ostale sestavine za peko k Horaciju
Na Grobeljski cesti 38 je družinsko podjetje Top mlini d.o.o. odprlo novo specializirano trgovino z živili, imenovano Horacij - pekovski magazin. Ime je dobila po sv. Horaciju, ki je bil zavetnik pekov v Franciji.
V trgovini vam poleg prijazne postrežbe in svetovanja ponujamo vsak dan svež domač kruh in pecivo ter vse za peko, od najrazličnejših vrst mok (pšenična, ajdova, koruzna, ržena, pirina, Kamut® polnozrnata moka), zdrobov, kaš, semen in kosmičev. Po zelo ugodnih cenah lahko kupite olje, sladkor in testenine, za bolj sladkosnede pa tudi domače krofe in buh-teljne, piškote, med in marmelade. V pekovskem magazinu lahko pričakujete samo najboljšo kakovost po poštenih cenah in pakiranja od enega kilograma do petindvajset kilogramov. Sodelujemo samo s slovenskimi dobavitelji (kjer je to mogoče) in brez posrednikov. Za nas so to partnerji v pravem pomenu besede. Naše pravilo je »pridelano in predelano v Sloveniji« in tega se bomo držali tudi v prihodnje pri dodajanju novih izdelkov.
V teh prazničnih dnevih ki prihajajo, le zavijte k Horaciju po domač kruh ali moko, da bo zadišalo v vsakem domu po pecivu in domačih piškotih.
Besedilo in foto: Martin Mirtič, Top mlini d.o.o.
Pričakujete lahko samo najboljšo kakovost po poštenih cenah
H MENGEŠKI UTRIP
Na kmetiji pri Perovih
V petek, 27. novembra 2015, so učenci tretjih razredov OŠ Mengeš obiskali kmetijo pri Perovih (pri Kovačevih), ki je ena redkih kmetij, ki še delujejo v Mengšu. Sprejel jih je mladi gospodar Boštjan Per. Najprej jim je razložil poslanstvo kmetije in delo, ki ga je potrebno opraviti, da kmetija lahko deluje. Otroško veselje je bilo pozneje največje, ko so si lahko ogledali hlev s kravami in telički ter celo pobožali kravice. Pri vsem tem pa so pozorno spremljali besede gospodarja, ki jim je predstavil tudi kmečko orodje za delo na polju in na splošno o kmetiji. Tudi brez gnojil ter hlevskega gnoja danes na kmetiji ne gre.
Najbolj pa jih je presenetila gospodinja, Boštjanova mama Jožica, ki jim je pripravila vroče mleko in svež domači kruh. Lonec z mlekom se je hitro praznil, saj je bilo res prijetno piti toplo mleko v mrzlem dopoldnevu tega petka. Učiteljice pa je s svojim predlogom presenetil stari gospodar Janez Per, ki je dal pobudo, da bo najboljši spis o obisku pri njih na kmetiji nagradil. Z veseljem so sprejeli izziv, mi pa se zavežemo, da bomo tudi to objavili v Mengšanu - tako spis, kot tudi, kdo je to napisal.
Besedilo in foto: Jože Vahtar
Kros v vrtcu
Jesenskemu krosu Vrtca Mengeš je zelena luč zasvetila 10. novembra 2015, ko se nam je sonce že nekaj časa nasmihalo iz oblakov.
Že pred 10. uro, ko se je kros pričel, so prišli otroci v starosti tri do šest let iz vseh skupin na malo nogometno igrišče, kjer jih je že čakala pripravljena proga. Ob spremljavi prijetne glasbe so se ogreli in počasi pripravili na start. Pričele so deklice letnika 2012, nadaljevali dečki ter po starosti od najmlajših do najstarejših prav vsi uspešno pritekli na cilj. Zaradi dolgotrajnega deževja in meglenih juter je bil
Start najmlajših

teren precej razmočen, zato je blato letelo na vse strani, pa tudi kakšno obuvalo je zapustilo nogo. Mali tekači so imeli ves čas glasno spodbudo ostalih otrok, vzgojiteljev, staršev in ostalih navijačev, ki so si ta dogodek prišli ogledat. Nekateri otroci so tekli kot strele, drugim je tik pred ciljem zmanjkalo moči, da bi si pritekli medaljo, pojavila pa se je tudi kakšna solza razočaranja. A za rast so potrebne tako zmage kot porazi, zato je pri tem športnem dogodku vsakdo nekaj pridobil. Ko so se po končanem teku otroci odžejali, je sledila slavnostna podelitev diplom. Otroci, ki so v svoji kategoriji dosegli prvo do mesto, so stopili na čisto ta prave stopničke. Ob močnem aplavzu jim je ravnateljica Mateja Hribar Sicherl podelila medaljo in diplomo, z diplomo za sodelovanje pa so domov odšli tudi vsi ostali udeleženci krosa.
Besedilo: Andreja Voler Foto: Jernej Ogorevc
december 2015
Kako razvijati samozavest, neodločnost in neustrašnost
Konec novembra smo v AIA - Mladinskem centru Mengeš gostili predavatelja Andreja Pešca, univ. dipl. politologa. Spregovoril je o tem, kako razvijati samozavest, neodločnost in neustrašnost in nam podal svoje življenjske izkušnje in ugotovitve, do katerih je prišel.
Zaradi napačnih predpostavk v življenju zelo trpimo. Svet je preplavljen s strahom, terorjem in neznanjem, ki kreira civilizacijo prestrašenih, neodločnih in nedejavnih posameznikov. Kadar nas je strah, odpove naša inteligenca, tako je potrebno biti zelo selektiven, čemu vse se izpostavljamo. Zelo pomembno je, v kakšni zavesti spočenjamo otroke in kako delamo z njimi od maternice naprej, saj vse to vpliva na vse naše nadaljnje življenje. Na našo zavest vplivajo čas, hrana, pijača, okolica, zvok in življenjska filozofija, tako nam poznavanje vseh ugodnih in neugodnih vplivov bistveno poenostavi vsakdanje življenje. Dokler nisem začel spoznavati naravnih zakonov, sem bil tako poln strahu, da sem omedleval na javnih nastopih, danes pa komaj čakam dneve, ko dobim priložnost predaje znanja drugim. Hrana, ki vsebuje adrenalin in energijo nasilja, vzbuja v nas podobne občutke, posebej intenzivno pa na naše počutje vpliva zvok. Pred leti je ameriški botanik izvajal eksperimente na rastlinah tako, da se je z njimi pogovarjal in ravnal zares skrbno in ljubeče. Ko je enemu od kaktusov tedne zagotavljal, da se nima česa bati, in da ne potrebuje bodic, je uspel vzgojiti kaktus brez bodic. Zato ne pozabite izjemne moči spodbudnih, prijetnih in pozitivnih besed. Samozavesti nam primanjkuje, ker ne verjamemo v lastne sposobnosti in se navadno bolj osredotočamo na to, česa nimamo in česa ne znamo, namesto na to, kaj znamo in kaj vse imamo. Najbolj si škodujemo s tem, ko delujemo nevestno, in ko se ne držimo lastnih zaobljub ter se ne zavedamo, da življenje v vseh pogledih poskrbi za vsakega, ki si pošteno, vztrajno in nesebično prizadeva za obče dobro in vzvišen cilj v življenju. V ogromno pomoč so nam ljudje, ki v nas vedno iščejo dobro ter nam pomagajo razkrivati naš potencial in odpirati možnosti, kar je eno od področij, ki mu namenjam največ časa. Vsak od nas je individuum s speci-
Predavatelj: Andrej Pešec, foto: Anže Lustek
fičnimi kvalitetami in talenti. Skrbi in nizka samopodoba sta simptoma pomanjkanja jasne življenjske usmeritve in narobe zastavljenih ciljev. Uspeh predstavlja en odstotek talenta in devetindevetdeset odstotkov truda, kdor pa se bolj znoji na treningu, manj krvavi v vojni, danes pa želi večina nas obirati dobre sadove, ne da bi si za to pošteno iz dneva v dan prizadevali. Izjemen vpliv na našo odločnost ima okolica, naša družba in aktivna življenjska filozofija, ki nam je najbližja. Neprecenljiv naravni vir entuziazma in odločnosti je jutranje sonce, ki nas napolni z radostjo in močjo. Vsi uspešni ljudje imajo skupno točko v tem, da zelo zgodaj vstajajo. Odločnost uničuje kritiziranje, obrekovanje in odsotnost zdravega ravnovesja v življenju. Nikar ne zaupajte svojih namenov in načrtov nikomur, posebej ne tistim, ki niso vaši dobronamerniki, saj tako izgubljate veliko moč in volje. Uspešnim spodleti neštetokrat, medtem ko neuspešnim spodleti samo enkrat in takoj odnehajo. Ne dajte se! Odločnost je veščina, o kateri je treba poučiti že mlade, predvsem fante, v rani mladosti z veliko odrekanja, discipline in trdega dela. Razvoj odločnosti zelo ovira uživaštvo ter neprimerna vzgoja. Najbolj se bojimo prenehanja obstoja, kar pa vse največje svetovne duhovne kulture označujejo za nesmisel. Samo kdor natančno proučuje naravne ali božje zakone, lahko postane zares samozavesten in neustrašen. Dokler se ne bomo naučili reda in odgovornosti, nege odnosov, medsebojnega služenja in spoštovanja, ne bo konec deviacij, svet pa bo poln neodločnih, razvajenih in prestrašenih ljudi, ki ne upajo in ne znajo razmišljati s svojo glavo. Vsi iščemo in potrebujemo le ljubezen, ki je najboljše zdravilo za vse; če to zdravilo ne deluje, preprosto povečajte dozo. Več o temi in avtorju na www.znanjezazivljenje.si.
Besedilo in foto: Andrej Pešec, univ. dipl. pol.
TT Mengšan
MENGEŠKI UTRIP
Vietnam - zanimivo popotovanje v Mladinskem centru Mengeš, drugič
S severa Laosa sva z letalom priletela v glavno mesto Vietnama, Hanoi. Takoj, ko zavijemo z letališča, postane očitno, da sva pristala v precej drugačni državi, kot je Laos ...
Široke avtoceste, polno prometa, vsi trobijo kot nori, skratka daleč od aoškega miru ... Hanoi šteje sedem milijonov prebivalcev in je prava metropola. Razdeljen je na dva dela, Old Quarter - stari del mesta in novi del mesta. Stanujeva v Old Quarterju, kjer se tudi največ dogaja ... , predvsem na ulici, med ljudmi, motorji, avtomobili, stojnicami s hrano z omamnimi vonjavami iz woka in po drugi strani ostrimi vonjavami odplak, ki odtekajo v bližnje jezero. Večina pomembnejših znamenitosti je v bližini, tako se na raziskovanje odpraviva kar peš, kar pa je včasih lahko kar velika avantura. Prvo pravilo v prometu v večini azijskih metropol je, da se nikoli ne ustavi, ne ko si peš, ne ko si na motorju ali v avtu, saj je tako najbolj varno. Tudi semaforji so včasih tam zgolj za okras in jih skoraj nihče ne upošteva. Ko enkrat spoznaš sistem, je prav zanimivo.
En cel dan v hrupnem in prenatrpanem Hanoiu je bil za naju povsem zadosti, zato se že naslednje jutro odpraviva v eno izmed sedmih čudes sveta - Ha Long Bay. Visoki kraški stožci, pravijo jim otoki, poraščeni z bujnim rastjem, so posejani po zalivu pred mestom Ha Long, ki je že dolga stoletja pomembno pristanišče za trgovske ladje. To kraško območje je staro petsto milijonov let, okrog dva tisoč otočkov, ki tvorijo Ha Long Bay pa je nastalo pred približno dvajsetimi milijoni let. Zaliv sva si ogledala z ladje, na kateri sva enkrat tudi prespala. Ha Long Bay je res fascinanten, vendar pa se bojiva, da s trenutnim obsegom turizma prav kmalu ne bo več tako. Iz pristanišča vsak dan med otočke odpluje petsto križark. Te so sicer res bolj majhne (do največ osemdeset gostov), ampak jih je še vedno petsto! Kar precejšnja obremenitev za ta edinstven in krhek ekosistem.
Za pot iz Hanoja v mesto Hoi An, ki leži na sredini države, sva letela z njihovim nizkocenovnikom VietJet, saj je bila cena le deset evrov več (petinsedemdeset evrov), kot če bi potovala z vlakom, kot sva sprva načrtovala. Tako sva namesto sedemnajstih ur na vlaku za pot potrebovala le uro. Običajno bi za pot raje izbrala vlak, kjer resnično doživiš pravi stik z domačini, vendar sva se raje odločila za dodaten dan v Hoi anu. Odločitev je bila prava, saj nama je bilo mestece takoj všeč. Je pravo nasprotje vrveža iz Hanoja, mesto je majhno s starim jedrom, kjer so vse hiše pobarvane rumeno. Zvečer
Eno izmed sedmih čudes sveta - Ha Long Bay. Visoki kraški
stožci, poraščeni z bujnim rastjem
prižgejo še lanterne in mestece zaživi v posebnem vzdušju ... Naslednje jutro zgodaj vstaneva, saj sva se odločila za obisk majhne vasice, kjer sva v bambusovi košari veslala po ozkih kanalih med kokosovimi palmami, lovila ribe in potem z domačinko spoznavala vietnamske kuhinjske skrivnosti ... Čez dan je na ulicah Hoi Ana dokaj mirno, zvečer pa se na ulice zgrne ogromno turistov, ki so se čez dan potepali po okolici. Večina turistov so domačini, ki poleti, v času počitnic, veliko potujejo po državi.
Zopet naju je čakala težka odločitev. Osemnajst ur poti z vlakom ali ena ura leta z letalom do Ho Chi Minha, nekdanjega Saigona, ki leži na jugu Vietnama. Tudi tokrat se odločiva za letalo. Če sva mislila, da je promet v Hanoiu neznosen, sva tu samo obstala in se čudila. V mestu živi devet milijonov ljudi, na cestah pa je vsak dan štiri milijone motorjev in občutek imaš, da so vsi naenkrat prav na ulici, ki jo imaš namen prečkati. Ponovno obvelja pravilo, samo hodi in se ne ustavljaj, ki deluje. Prostor si delijo nizke, stare hiše in novi visoki stekleni nebotičniki, med njimi pa je kar precej zelenih parkov, v katerih domačini zjutraj telovadijo, v nekakšnih paviljonih pa imajo plesne urice, kjer se zbere mlado in staro. Obiščeva nekaj znamenitosti, muzej neodvisnosti, katedralo, mestni muzej in Muzej spomina na vietnamsko vojno. Ta še posebej pretrese, saj so prikazane slike posledic ameriških bomb in kemičnega orožja, grozno! Odpraviva se tudi v znamenite tunele iz vietnamske vojne, Cu Chi. Človeška ustvarjalnost in izprijenost nima meja ... Preko dvesto petdesetih km rovov je med seboj povezanih v pravi labirint, vmes pa vse polno pasti, ki si jih sploh ne moreš zamisliti. In nobena ni prijetna ..., ne bi hotel biti v ameriških hlačah, ko si naletel, na katero izmed njih. Iz tunelov skočiva še na ogled templja Cao Dai, ki je verski objekt dokaj mlade religije Caodaizem (nastala je leta 1921), ki temelji na osnovi Budizma, Taoizma in Konfucionizma ter šteje preko štiri milijone vernikov. Zanimivo je, da so prav vsi pripadniki te vere vegetarijanci.
Iz Vietnama odletiva še na kratek oddih na rajski tajski otoček Koh Phangan, kjer si napolniva baterije za pot domov in nove pustolovščine, ki so še pred nama ...
Besedilo in foto: Uroš Krmelj
Stojnicami s hrano, omamne vonjave iz woka ...
Talenti v živo v AIA - Mladinskem centru
V soboto, 20. novembra, smo gostili glasbeno skupino Beer Belly, to je petčlanska zasedba slovenskih glasbenikov, ki ga »žgejo« po irsko z veselimi in žalostnimi skladbami. Z njimi so nas razveseljevali od 20.30 pa vse do 23. ure in to brez premora.
Godli so z instrumenti, kot so violina, kontrabas, različne piščali, bendžo, kitara in tudi žlice, ob tem pa so nam po irsko-škotsko tudi zapeli. Zanimivo je bilo igranje z žlicami med prsti, kar je prava posebnost in veščina, ki jo dosežeš z vztrajnostjo in ogromno vaj ter jo redko vidiš. Večer je bil še posebej čaroben, saj so v tem letu praznovali svojo deseto obletnico obstoja. Za njimi je ogromno število nastopov, skupaj okrog sedemsto. Njihovi nastopi nimajo meja, tako so nastopali tudi po sosednjih državah, vse tja do Škotske, Irske, Anglije in tudi Amerike. Ne glede na to, koliko glasbenih kilometrov imajo za seboj ter njihove zasedenosti, so se bili ob našem povabilu takoj pripravljeni predstaviti mladim v MC Mengeš. Med skladbami so s humorjem poskrbeli za smeh in dobro voljo nas poslušalcev, ki smo si vzeli čas in jih prišli poslušat. Glasbenikom skupine Beer Belly se zahvaljujemo in ob tej priložnosti vabimo glasbenike in skupine, ki bi se radi predstavili mladim, da nas obiščejo v MC Mengeš. Vidimo se na naslednjem glasbenem dogodku v okviru projekta Talenti v živo. Informacije o tem dobite na naši spletni strani https://www.facebook.com/drustvo.aia.
Besedilo in foto: Toni Ogrinc, vodja projekta Talenti v živo
Zanimivo je bilo igranje z žlicami med prsti, kar je prava posebnost in veščina
Prenovljen Mercator
27. novembra so odprli prenovljen Market Mercator Mengeš. najdejo, kar potrebujejo.
Večji je oddelek s svežim sadjem in zelenjavo, večja je tudi ponudba pakiranega mesa. Pestra ponudba na delikatesi vabi tudi s samopostrežno možnostjo izbire predpakiranih sirov, salam in delikatesnih solat, v novi pekarnici pa diši svež kruh in v trgovini pečeno pekovsko pecivo. V Mercatorjevem marketu Mengeš verjamejo, da bodo kupci še bolj zadovoljni s priročnim nakupovanjem.
Besedilo in foto: Tanja Durin
zdaj lepša in preglednejša, da kupci lažje in hitreje
DOBENO
Napad na buče, pri Blažu na Dobenu
Na Dobenu smo v sodelovanju TD in KT Blaž v soboto zvečer, 31. oktobra, na predvečer noči čarovnic, v veliko veselje malih in velikih otrok prvič pripravili družabni večer izrezovanja buč.
Običaj izrezovanja buč na noč čarovnic se je k nam razširil predvsem iz ZDA, tja pa so ga prinesli priseljenci z Irske in Škotske, le da so ti »svetilke« izrezovali iz repe in se ob njih spominjali umrlih duš, ujetih v vicah. V ZDA so izrezovanja buč prvič zapisali že l. 1837, vendar so takrat to počeli ob času žetve, šele v 19. stol. so to povezali z nočjo čarovnic, ko so verjeli, da s takimi svetilkami preganjajo zle duhove.
Pri nas v Sloveniji se to dogaja na praznik reformacije, ko se spominjamo Primoža Trubarja, očeta prvih slovenskih knjig. Čez petintrideset let bomo praznovali petstoto obletnico izdaje prve slovenske knjige ... Naslednji dan je 1. november, dan spomina na mrtve, ko se spominjamo naših pokojnih sorodnikov, prijateljev in znancev ...
In smo Slovenci povezali uvožen običaj in naša dva državna praznika v zanimiv, a ne homogen šopek, da je za vsakega nekaj. Tako se je ob 17. uri »pri Blažu« zbralo kar lepo število otrok, ki so jih spremljali starši, dedki in babice pa tudi »firbci« so prišli. Primož je pripravil velike, čvrste buče in otroci so se pod budnimi očmi in pomočjo njihovih varuhov podali v ustvarjanje umetnin iz buč. Nastali so zelo različni obrazi: veseli, žalostni, grozljivi, vsekakor pa je nastala pestra zbirka bučnih umetnin v veselje, pa tudi razočaranje njihovih izdelovalcev. Ker je bila prireditev letos prvič, dogodek ni bil izveden kot tekmovanje temveč v smislu važno je sodelovati, zato smo bili zmagovalci vsi!
Besedilo in fotografije: Tone Vidrgar
Nastali so zelo različni obrazi: veseli, žalostni, grozljivi, zanimivi...
december 2015
Za prijazno Dobeno
Prizadevni člani turističnega društva in vaškega odbora smo v sodelovanju s KT Blaž in nekaterimi sovaščani s prostovoljnim delom v zadnjem času izvedli kar nekaj uspešnih akcij za bolj urejeno in prijazno Dobeno, tako za prebivalce kot tudi za obiskovalce našega kraja.
V prizadevanju za varno, urejeno, prijetno in čisto naselje se je VO v letošnjem letu v prostorih občine, in sicer 23. aprila in 30. septembra, sestal tudi z županom Francem Jeričem in odgovornim za vzdrževanje objektov in infrastrukture Borisom Kavčičem, kjer smo predstavili problematiko prebivalcev in obiskovalcev, v zvezi s prometno in požarno varnostjo, čistočo in urejenostjo kraja ter ponudili tudi svojo pomoč. Dana je bila obljuba, da si bo občina še naprej prizadevala za plodno sodelovanje in zadovoljstvo vseh občanov, tudi Dobencev. Posredovano nam je bilo tudi nekaj odgovorov, na večino njih in konkretna dejanja pa še čakamo, v upanju, da bodo te obljube tudi realizirane.
Tako smo vaščani postavili pred KT Blaž okrasni kozolček z oglasno desko in ob njem zasadili gabrovo živo mejo. Ta bo na južni strani varovala ekološki otok s kontejnerji pred
Zamenjali so dotrajani klopi in uredili plato
soncem in tako zmanjšala širjenje neprijetnih vonjav. Na spodnji cesti, proti vasi Rašica na Zg. Dobenu, smo zamenjali dotrajani klopi z ličnima novima in uredili plato. Na razglednem mestu pri »vili«, na zgornji cesti proti domu na Rašici, pa smo uredili nov plato, nanj postavili novo klop in koš za odpadke. Tako bodo lahko domačini in obiskovalci uživali v prelepem razgledu na dolino.
Besedilo in slike: Tone Vidrgar
Aotearoa je obiskala Dobeno
18. novembra je bilo v organizaciji TD na Dobenu, v prostorih KT Blaž, zelo zanimivo potopisno predavanje o Novi Zelandiji, Aotearoa jo imenujejo Maori, prvotni prebivalci te dežele, kar pomeni dežela dolgega belega oblaka - čudoviti deželi Oceanije, ki jo obliva Pacifiški ocean in jo sestavljata severni in južni otok.
Prostor je bil skoraj premajhen za vse obiskovalce, bilo jih je preko petdeset, ki so želeli spoznati to daljno deželo, ki jo je odkril Nizozemec Abel Tasman leta 1642. Deželo, ki je uvrščena na vrh svetovne lestvice (2007) po kvaliteti življenja, kjer živi skoraj štiri in pol milijonov prebivalcev, od tega je oseminsedemdeset odstotkov priseljenih - Evropejcev, petnajst odstotkov pa avtohtonih prebivalcev - Maorov.
Predavanje je pripravil in odlično izvedel naš sovaščan Janez Smerdelj. Skupaj z ženo Špelo in prijateljema Viktorijo in Francetom Vehovec so spomladi letos, na skoraj mesec dni trajajočem popotovanju, prepotovali Novo Zelandijo in Fidži. Janez je slikovito nanizal obilico zanimivih podatkov o deželi, o delu in življenju prebivalcev ter jih podkrepil z lepimi fotografijami. Tako smo udeleženci potopisnega predavanja izvedeli veliko novega in zanimivega. Za dobro uro in pol smo se z Janezom preselili v od Dobena dobrih 18.000 km oddaljeno deželo. Sprehajali smo se po prostranih travnikih in pašnikih, ki prekrivajo kar polovico dežele, opazovali gozdove, vinograde, močno razčlenjeno obalo, se iz oči v oči spogledali z goro Mount Cook, občudovali številne termalne vrelce in slapove, bili smo v neposredni bližini še delujočih vulkanov ... Z našimi popotniki smo počivali in se krepčali na prelepo urejenih počivališčih in ob tem uživali v prekrasnih razgledih. Zadnji del predavanja je Janez začinil še s predstavitvijo Fidžija, čudovitega otoka s prelepimi peščenimi plažami in slamnatimi senčniki.
Da bi bilo podajanje doživetega še bolj zanimivo in dinamično, smo si na koncu ogledali nekaj kratkih filmčkov s prikazom Maorskih običajev in njihovih starodavnih plesov. V enem od plesov sta se preizkusila tudi Janez in France, priznati moramo, da sta se res trudila!
Naše popotnike so domačini povabili tudi na ogled lokalne šole, kjer so jim pripravili pravo plesno predstavo, pripravljeno samo za njih. Res zelo prijazna in gostoljubna dežela, je zaključil Janez! Na koncu je sledilo še kar nekaj vprašanj poslušalcev, na katera so odgovarjali vsi štirje udeleženci potovanja in očitno je bilo, da so bili prav vsi obiskovalci več kot zadovoljni s slišanim in videnim, TD Dobeno pa je vse prisotne počastilo s pijačo.
Besedilo in foto: Meta Selan in Tone Vidrgar
Za dobro uro in pol so se z Janezom preselili v od Dobena dobrih 18.000 km oddaljeno deželo
ZANIMIVO
Zdravstveni dom Domžale in državni program DORA skupaj za zgodnje odkrivanje raka dojk
V Zdravstvenem domu Domžale je pričela z delovanjem enota državnega presejalnega programa za raka dojk DORA. Tja bodo v okviru programa na presejalno mamografijo povabljene ženske med 50. in 69. letom s stalnim prebivališčem v Domžalah in okoliških občinah. Strokovnjaki Onkološkega inštituta Ljubljana in programa DORA ženskam svetujejo, da se vabilu odzovejo - s presejalno mamografijo je namreč mogoče odkriti začetne rakave spremembe, ko jih ženska ali njen zdravnik še ne moreta zatipati in znaki bolezni še niso vidni. Če raka odkrijemo zgodaj, je zdravljenje zelo uspešno.
Nova lokacija programa DORA za ženske iz Domžal in okolice
V	četrtek, 5. novembra 2015, se je v Zdravstvenem domu Domžale pričelo slikanje žensk v okviru državnega programa DORA. Na to lokacijo bodo na presejalno mamografijo vabljene ženske med 50. in 69. letom iz občin Domžale, Lukovica, Moravče, Trzin, Dol pri Ljubljani, Komenda, Mengeš in Vodice.
V	Domžalah tako ne bo več delovala mobilna enota DORA vsaki dve leti, kot doslej, temveč bodo ženske presejalno mamografijo opravile v ZD Domžale. Slikanje bo opravljalo usposobljeno osebje Onkološkega inštituta, in sicer na začetku dva dni na teden. Slikanje bo potekalo celo skozi celo leto.
Izvajanje programa DORA v Zdravstvenem domu Domžale je skladno z Načrtom širitve programa DORA 2015-2020, v katerem je tudi opredeljeno, da bo program DORA do konca letošnjega leta pokril celotno območno enoto ZZZS Ljubljana.
Velika odzivnost žensk iz Domžal in okolice na vabilo na slikanje dojk; na pregled se ženske lahko naročijo tudi same
Do sedaj je program DORA na presejalno slikanje ženske iz Domžal in okolice vabil na dve leti v mobilno presejalno enoto DORA, ki je ob ZD Domžale delovala pred dvema in pred štirimi leti. Ženske so bile povabljene v prvi in v drugi krog presejanja. Udeležba je bila dobra, saj se je na vabilo na slikanje dojk odzvalo več kot sedemdeset odstotkov žensk. To je pogoj za uspešnost in doseganja cilja programa - to je zmanjšanje umrljivosti žensk za rakom dojk za petindvajset do trideset odstotkov med ciljno populacijo. Kot do sedaj bodo ženske prejele pisno vabilo z Onkološkega inštituta Ljubljana, na katerem bosta že določena datum in ura pregleda, ki ga bodo ženske od sedaj opravljale v ZD Domžale. Za sodelovanje v programu DORA ženske ne potrebujejo napotnice. Na presejalno slikanje v ZD Domžale v okviru programa DORA
se ženske iz Domžal in okoliških občin lahko naročijo tudi same, in sicer preko klicnega centra DORA na tel. št.: 080 27 28, vsak dan od 9.00 do 12.00, ali pišejo na elektronski naslov: dora@ onko-i.si.
Strokovnjaki priporočajo sodelovanje v programu
Strokovnjaki Onkološkega inštituta Ljubljana in državnega programa DORA priporočajo: ženske, naredite korak za svoje zdravje, odzovite se vabilu na pregled in se s tem vključite v program DORA.
Sodelovanje žensk v organiziranem državnem presejalnem programu za raka dojk DORA je v interesu žensk, saj jim zagotavlja večjo kakovost kot dosedanje presejanje v diagnostičnem sistemu.
O državnem programu DORA
Uvedba presejalnega programa za zgodnje odkrivanje raka dojk v Sloveniji je smiselna, saj letno zboli za rakom dojk okoli 1200 slovenskih žensk, polovica med njimi pa pride prvič k zdravniku, ko je bolezen že razširjena.
Državni presejalni program za raka dojk DORA omogoča ženskam med 50. in 69. letom pregled dojk z mamografijo na vsaki dve leti. S preprosto preiskavo - presejalno mamografijo - lahko zgodaj odkrijemo začetne rakave spremembe v dojki, ko jih ženska ali njen zdravnik še ne moreta zatipati in znaki bolezni še niso vidni. Če raka odkrijemo zgodaj, je zdravljenje zelo uspešno.
Besedilo: mag. Amela Duratovic Konjevic, Služba za odnose z javnostmi, Onkološki inštitut Ljubljana tel.: 01 5879 625, e-naslov: aduratovic©onko-i.si)
»i
' ■ \ tf» iV 1-, V
v t
r
¿3 ¿i* '-j-, '•'»'! 4
jyp mm
(SMO)
! • iki if-Ht-
Vsem občankam in občanom Občine Mengeš čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti in vam želimo vesele božične praznike ter srečno in uspešno leto 2016!
SMO - Skupaj za mengeško občino, skupaj zmoremo več
december 2015
Na podlagi 41. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/2007 — uradno prečiščeno besedilo in 47/13), izdaja Okrajna volilna komisija 11. volilnega okraja 4. volilne enote
SKLEP O DOLOČITVI VOLISC IN OBMOČIJ VOLISC
za izvedbo zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki bo v nedeljo 20. decembra 2015.
VOLIŠČE 4.11.19 - GASILSKI DOM TOPOLE Topole 21
Topole
VOLIŠČE 4.11.20 - OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ I Šolska ulica 11, Mengeš
Mengeš: Aljaževa ulica, Čopova ulica, Dragarjeva ulica, Drno-vo, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Glavarjeva ulica, Glavni trg 8 in 9, Gorenjska cesta, Gostičeva ulica, Jalnova ulica, Jama, Japljeva ulica, Jurčičeva ulica, Kamniška cesta, Kolodvorska cesta vsa, razen št.: 2a, 2b in 2c, Kopitarjeva ulica, Krekova ulica, Lavričeva ulica, Levstikova ulica, Medvedova ulica, Novakova ulica, Prelovškova ulica, Prešernova cesta, Sadnikarjeva ulica, Staretova ulica, Steletova ulica, Svetčeva ulica, Valvazorjeva ulica, Veselovo nabrežje, Zavrti št.: 45 in 47 in Zupanova ulica. Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.11.21 - OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ II Šolska ulica 11, Mengeš
Mengeš: Balantičeva ulica, Detelova ulica, Glavni trg ves, razen št.: 8, 9, 13, 15 in 17, Janševa ulica, Jarška cesta, Kersnikova ulica, Linhartova cesta št. 33, Mehletova ulica, Ogrinovo, Slamnikarska ulica št. : 1, 1a, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 13a, 15, 17, 19 in 21, Slovenska cesta od št. 1 do 57, Šolska ulica, Šubljeva ulica, Trdinov trg št. 18 in Zavrti od št. 1 do 32 in št. 34. Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.11.22 - DOM POČITKA MENGEŠ Glavni trg 13, Mengeš
Mengeš: Glavni trg št.: 13, 15 in 17, Kolodvorska cesta št.: 2a, 2b in 2c, Levčeva ulica, Slamnikarska ulica št.: 2, 2a, 4, 6, 8, 10, 12, 14 in Zavrti št. : 33, 35, 36, 37, 39, 41 in 43. Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.11.23 - GLASBENA ŠOLA MENGEŠ I
Trdinov trg 8, Mengeš
Mengeš: Dalmatinova ulica, Glasbilarska ulica, Grobeljska cesta vsa razen št. 100, Jelovškova ulica št.: 2, 2a, 11, 13 in 15, Linhartova cesta št. 24, Liparjeva cesta št. : 2, 3, 4, 4a, 5, 6, 7, 7a, 9, 11, 13 in 15, Slovenska cesta št. : 38a, 40, 42, 44, 46, 48, 50, 52, 59, 61, 63, 65 in 67, Stara pot, Šubičeva ulica, Trdinov trg ves, razen št. 18, Trubarjeva ulica št. : 4, 6 in 8, Vodnikova ulica in Zoranina ulica.
VOLIŠČE 4.11.24 - GLASBENA ŠOLA
MENGEŠ II
Trdinov trg 8, Mengeš
Mengeš: Baragova ulica, Cankarjeva ulica št. : 2, 4, 6, 8, 8a, 10, 12, 14, 16, 16a, 16b, 18, 21 in 23, Glavičeva ulica,
Gregčeva ulica, Jelovškova ulica vsa, razen št.: 2, 2a, 11, 13 in 15, Koblarjeva ulica, Linhartova cesta št.: 1, 1a, 2, 2a, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 20 in 22, Liparjeva cesta št.: 8, 10, 12, 14, 16, 16a, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 22a, 22b, 22e, 22f, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 32a, 33, 34, 35, 36, 38, 40 in 60, Muljava, Pristava, Rašiška cesta,
Ropretova cesta, Slovenska cesta št. : 54, 56, 56c, 56d, 58, 60, 60b, 62, 64, 66, 68, 70, 72, 74, 76 in 78 in Trubarjeva ulica št. : 1, 3, 5, 7, 9 in 11.
VOLIŠČE 4.11.25 - VRTEC SONČEK Zoranina 5, Mengeš
Mengeš: Cankarjeva ulica št. : 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17 in 19, Grobeljska cesta št. 100, Hribarjeva ulica, Liparjeva cesta št.: 37, 39, 41, 43, 45, 47, 49, 51, 53, 55, 57, 65, 66 in 70, Maistrova ulica, Murnova ulica, Slomškova ulica, Slovenska cesta št. : 69, 71, 73, 75, 77, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 90, 92, 94, 96, Ulica dr. Zajca in Zadružniška ulica. Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.11.26 - GASILSKI DOM LOKA PRI MENGŠU Gasilska cesta 46, Loka pri Mengšu
Loka pri Mengšu: Gasilska cesta, Grajska cesta, Na gmajni, Pot na Dobeno, Testenova ulica, Trzinska cesta, Za Pšato.
VOLIŠČE 4.11.27 - KMEČKI TURIZEM BLAŽ Dobeno 9, Dobeno
Dobeno.
VOLIŠČE 4. 11.901 - DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale
Predčasno glasovanje. Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4. 11.970 - DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale
Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja.
Volišče je dostopno invalidom.
REPUBLIKA SLOVENIJA OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA 11. VOLILNEGA OKRAJA 4. VOLILNE ENOTE
Številka: 042-6/2015 Datum: 11. 11. 2015
PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE ANITA JANJOŠ, univ. dipl. prav.
Mengšan ^25
H ŠPORT
Mengšani z državnega prvenstva odnesli kar tri odličja
Že vse od regijskih tekmovanj so se naša dekleta in fantje, ki so dosegli najboljše rezultate v svojih regijah, veselili vrhunca zimskega semestra - Sankukai državnega prvenstva za otroke. Mlade tekmovalke in tekmovalci iz cele Slovenije so se 15. novembra 2015 zvrstili v prostorni Športni dvorani Komenda, s seboj pa seveda pripeljali tudi svoje zveste navijače.
S spodbudnim in jedrnatim nagovorom vsem zbranim sta prvenstvo uradno odprla podpredsednik Sankukai karate zveze Dean Levačič in župan občine Komenda Slavko Poglajen. Vzeli smo si čas, da prisluhnemo himni in si pogledamo prikaz nekaterih karate tehnik s strani domačega Sankukai karate kluba Komenda, nato pa so se odprla borišča. Prvi borci so morda
nanje stopili še z nekaj treme, a se je ta hitro skrila za njihovim pogumom, vztrajnostjo in dobro pripravljenostjo. Karateistke in karateisti so se imeli priložnost pomeriti v borbah, katah in ippon kumiteju v različnih kategorijah, oblikovanih glede na spol, starost in telesno težo. Gledalci so si na štirih boriščih lahko ogledali kar nekaj tehnično dovršenih kat in napetih borb s tesnimi končnimi izidi, saj so se prav vsi tekmovalci dobro izkazali. Na stopničke pa so se seveda povzpeli le tisti, ki so bili v svojih kategorijah najboljši, med njimi tudi Mengšani. V kategoriji kadetov do 45 kg smo dobili državnega prvaka, ki je navdušil s svojo tehniko - Jana Keržiča! Tudi med kadeti nad 60 let smo na stopničke z aplavzom pospremili Nika Čelana, ki si je zaslužil naslov državnega podprvaka, med starejšimi dečki 40-45 kg pa si je bronasto medaljo priboril Aljaž Kuhar! Izkupiček državnega prvenstva je bil za Mengšane vsekakor uspešen. Veselimo se z Janom, Nikom in Aljažem ter jim iskreno čestitamo. Fantom in tudi vsem ostalim tekmovalcem pa želimo veliko uspehov na nadaljnji športni poti.
Besedilo in foto: Saša Voler
Katarina trikrat na stopničkah v Varaždinu
Od 13. do 15. novembra je bilo v Varaždinu 44. odprto prvenstvo v namiznem tenisu, na katerem je nastopilo preko dvesto tekmovalcev in tekmovalk iz štiriinštiridesetih klubov nekdanje Jugoslavije. Na turnirju je tudi tokrat uspešno nastopilo trinajst tekmovalk in tekmovalcev NTS Mengeš.
Tekmovanje je potekalo ekipno in za posameznike v kategorijah mlajši kadeti in mlajše kadetinje, kadeti in kadetinje, mladinci in mladinke. Tudi tokrat so bile Mengšanke zelo uspešne.
V ekipnem tekmovanju kadetinj sta se v finalu pomerili ekipi Mengeš 1 (Katarina Stražar, Nika Kobetič) in ekipa Mengeš 2 (Sara Stražar in Vita Kobetič). Prva ekipa je osvojila 1. mesto, druga pa 2. mesto. Uspešno je tekmovala ekipa mladink (Ana Tofant in Aleksandra Vovk), ki sta osvojili 2. mesto, fantje v kategoriji mladincev (Nejc Erjavec in Tim Pavli) pa 5.-8. mesto.
Mengšanke so blestele tudi v posamičnem tekmovanju. Pri kadetinjah se je ponovil mengeški finale, Katarina Stražar je osvojila 1. mesto, Nika Kobetič pa 2. mesto. Vita Kobetič se je pomerila s sestro Niko Kobetič za vstop med osem najboljših in zasedla končno uvrstitev med šestnajstimi najboljšimi. Med mladinkami so nastopile Aleksandra Vovk, Ana Tofant in Katarina Stražar. Katarina Stražar je osvojila 2. mesto, Aleksandra Vovk 5.-8. mesto, Ana Tofant pa se je uvrstila med šestnajst najboljših.
Mengšan
Tako je bila Katarina Stražar najuspešnejša tekmovalka, osvojila je dvakrat 1. mesto in enkrat 2. mesto. Čestitke vsem tekmovalkam in tekmovalcem, trenerjem Davidu Orešniku, Žigi Zupanu in Ožbeju Popelarju.
Besedilo: Mlaj Foto: Žiga Zupan
Uspešne Mengšanke na stopničkah
.......»i«' | lil ¡iiiinrriir--	m ........
	
	
	
Aleksandra in Katarina v Bratislavi do bronastega odličja v ekipnem tekmovanju
V Bratislavi so se zbrali mladi upi v namiznem tenisu z vsega sveta. Tekmovanje je potekalo od 29. oktobra do 1. novembra. Slovenijo so zastopale Katarina Stražar, Aleksandra Vovk in Nika Kobetič iz NTS Mengeš.
Naši najboljši tekmovalki Aleksandra Vovk in Katarina Stražar sta ponovno potrdili, da sodita v sam vrh evropskega namiznega tenisa.
V	predtekmovanju sta premagali ekipo Slovaške B in Estonijo, v finalnem delu tekmovanja pa najprej Poljsko B s 3 : 1, v četrtfinalu pa domačo ekipo Slovaška A z rezultatom 3 : 0.
V	polfinalu sta nato izgubili s kasnejšima zmagovalkama iz Tajpeha in osvojili končno 3. mesto in bronasto odličje. Uspešna je bila tudi Nika Kobetič, ki se je s soigralko Martino Novakovo iz Češke uvrstila med šestnajst najboljših ekip. Med posameznicami se je Aleksandra Vovk uvrstila med osem najboljših, Katarina Stražar pa je imela manj sreče pri žrebu, saj se je za uvrstitev med osem najboljših, srečala se je s Tsai Yu Chin iz Tajpeha in izgubila z rezultatom 1 : 3. Blizu bronastega odličja pa sta bili Aleksandra in Katarina tudi v igri dvojic, saj sta dokaj nesrečno izgubili boj za bronasto odličje z Belgijkama, ki sta ju prej v ekipnem tekmovanju gladko premagali, tokrat pa sta bili srečnejši Belgijki. Toda uvrstitev na 5. do 8. mesto predstavlja za Mengšanki lep uspeh. Tekmovalke je na tekmovanju spremljal klubski trener David Orešnik. Čestitke vsem.
Besedilo: Mlaj Foto: Sandi Vovk
Katarina in Aleksandra s trenerjem Davidom Orešnikom
Nogometni turnir trojk
V soboto 20. novembra je AIA - Mladinski center Mengeš na igrišču športnega društva Partizan organiziral nogometni turnir trojk. Kljub temu, da je bilo oblačno in hladno vreme, je bilo na igrišču zelo vroče.
Turnirja v nogometnih trojkah se je udeležilo šest ekip: Sveta trojica, Klošarji, Dule Savič, Mirze, Luzerji in Kamnik Gheto. Ekipe so si izbrale izvirna imena, prav tako pa so tudi na igrišču pokazale izvirno igro. Igrali so po sistemu vsak z vsakim in nato najboljše štiri ekipe za priznanja in nagrade. Do konca je bilo napeto in gledalci smo bili navdušeni nad prikazano igro. Za presenečenje je ponovno poskrbela ekipa Sveta trojica, ki je v finalu ponovno premagala starejše tekmovalce iz ekipe Klošarji. 3. mesto je osvojila ekipa Dule Savič, 4. Mirze, 5. Luzerji in 6. Kamnik Gheto. Največ zadetkov je dosegel Elvedin iz drugo uvrščene ekipe, ki je dosegel dvajset golov. Ne glede na to, kdo je zmagal, pa so v naših očeh vse ekipe zmagovalne, ker so se udeležile turnirja in pokazale pravo borbenost.
Ja, v AIA - Mladinskem centru Mengeš se pa res dogaja! Zato tudi vabljeni na prosto druženje, ki je vsak dan od 17. do 22. ure, razen v primeru dogodkov, kjer se prav tako lahko pomerite v nogometu, ampak namiznem! Prav iz te discipline
pa pripravljamo naslednji športni turnir 12. decembra, na katerega lepo povabljeni. Tokrat bo turnir medgeneracijski, zato vabimo tudi starejše navdušence ročnega nogometa. Zahvaljujemo se vsem prostovoljcem, ki so izpeljali turnir, ekipam, ŠD Partizanu in obiskovalcem, ki so burno navijali. Do naslednjega turnirja pa en športni pozdrav in vabljeni k sodelovanju!
Besedilo in foto: Muhamet Islami Največ zadetkov je dosegel Elvedin iz drugouvrščene ekipe
Ajr z & 3 »
1 ■UPL'^
m mm, i
H ŠPORT
Lanišek prvič na stopničkah med svetovno elito
Nova sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih se je začela odlično za Slovenijo. Na uvodni (moštveni) tekmi v Klingenthalu so namreč naši skakalci 21. novembra navdušili z drugim mestom, pri čemer so za nemškimi zmagovalci zaostali le za 20,4 točke. Ob bratih Prevc - Domnu in Petru ter Juriju Tepešu je pomemben delež k uspehu slovenske ekipe prispeval tudi Anže Lanišek iz SSK Mengeš.
»Uvrstitve na zmagovalni oder sem bil zelo vesel. Če ne bi vsi 'oddelali' svojega, je ne bi dosegli. Vzdušje v ekipi je bilo zelo dobro, fantje smo se odlično ujeli,« je devetnajstletni Domžalčan, ki ga pravzaprav vsi kličejo »žaba«, po vrnitvi v domovino podoživel svoje prve stopničke v svetovnem pokalu. Na posamično tekmo, ki je bila na 140-metrski napravi v areni Vogtland dan po ekipni preizkušnji, ni imel tako lepih spominov, saj je s 35. mestom zaostal za svojimi pričakovanji in sposobnostmi. Zamujeno priložnost v Klingenthalu je Lanišek obžaloval toliko bolj, ker ga je od preboja v finale in osvojitve točk za svetovni pokal ločilo pičle 1,8 točke. (Naj)mlajši varovanci trenerja Aleša Selaka medtem (še) čakajo na prve tekme na snegu v sezoni 2015/16, vendar pa to še zdaleč ne pomeni, da počivajo. Treninge imajo tako rekoč vsak dan, ob ponedeljkih v telovadnici osnovne šole v Mengšu, preostale dni pa bodisi na skakalnicah na Zalokah pod Gobavico bodisi z rolerji po novem pri zdravstvenem domu v Kamniku.
Anže Lanišek (desno) je prispeval pomemben delež k drugemu mestu Slovenije na moštveni tekmi za pokal narodov v Klingenthalu.
Vmes so pobrali kopico nagrad na novembrski podelitvi priznanj najboljšim smučarskim skakalcem gorenjske regije v minulem poletju pokala Cockte, v katerem skorajda ni bilo kategorije, da med vodilnimi tremi v skupnem seštevku ne bi bilo vsaj enega tekmovalca iz SSK Mengeš. Na najvišjo stopnico sta se povzpela Benjamin Bedrač (do 10 let) in Alen Pestotnik (do 9 let), drugi mesti sta osvojila Taj Ekart (do 12 let) in Igor Teodor Herbstritt (do 11 let), na tretjih mestih pa sta pristala Anja Kukar (do 9 let) in Nik Bergant Smerajc (do 9 let).
Marljivi kakor mravlje pa so bili prejšnji mesec tudi starši, ki so vnovič visoko zavihali rokave in pod vodstvom predsednika kluba Matije Šarca postavili trdne temelje za streho nad zabojnikom, ki pomeni precejšnjo pridobitev za SSK Mengeš. Z njo so otroci dobili nov suh prostor za preoblačenje v primeru dežja ali sneženja in se jim tako poslej ne bo treba več stiskati pod strehico brunarice. Vsi, ki bi sem jim radi pridružili in se prav tako preizkusili v tem prelepem športu, so prisrčno vabljeni. Prva dva meseca vadbe sta pri SSK Mengeš (tel.: 041 688-893) brezplačna z opremo vred.
Besedilo in foto: Miha Šimnovec
Memorial Alojzija Jagodica
Šahovsko društvo Mengeš-Trzin je organiziral Memorial Alojzija Jagodica. Turnir se je izvedel v prostorih Kmečkega turizma Blaž na Dobenu v soboto, 21. novembra 2015. Igralo se je po pravilih FIDE z dodatkom za pospešeni šah, sedem kol po švicarskem sistemu, dirigirana varianta po ratingu. Otvoritev turnirja je bila ob deveti uri v igralni dvorani. Pred pričetkom turnirja se je objavil turnirski pravilnik na oglasni deski. Vseh devetindvajset igralcev in igralk je potrdilo pravilnik z nastopom. Igralni čas je bil petnajst minut na igralca oz. igralko, razpon igralcev pa od letnika 1936-2010, kar pomeni, da so se odvile zelo zanimive igre.
Zaključku tekmovanja po končanem zadnjem kolu je sledila razdelitev pokalov, medalj, diplom, zlatih figur, čokolad in sponzor-skih daril. Zahvalili bi se Zavarovalnici Triglav, ki nas je ponovno razveselila s sponzorskim materialom. Kot naročeno so igralci dobili pripomoček za čiščenje avtomobila. Zahvaljujemo se tudi podjetjem: Bearlitz d.o.o., Modri val d.o.o., Eurokontakt d.o.o, Arpa d.o.o., Peter Zebec s.p., Zeleni Val Štruklec k.d., Veneticom d.d., Slaščičarana Flere Mengeš ter občini Mengeš in Trzin. Najboljši so se razveselili kovine in tako je zlati pokal osvojil Dušan Čepon, srebrnega je dobil Jože Skok in tretji pokal je pripadal Borisu Skoku. Podelili smo pokal najboljše uvrščeni ženski, ki ga je osvojila Klara Vidmar na osmem mestu, pokal za najboljše uvrščene/ga vaterana/nke je dobila Pavla Košir, ki se je uvrstila na deveto mesto. Pokal za najboljšega domačina je pripadal Marjanu Ocepku. Razdelili smo tudi medalje za najbolje uvrščene osnovnošolce, najboljše uvrščeni je bil Domen Tisaj, ki je sicer v skupnem seštevku osvojil zelo visoko sedmo mesto, in je poleg vseh nagrad prejel tudi pokal za najboljšega osnovnošolca. Drugo
Mengšan
mesto je pripadalo Janu Ocepku, ki je dosegel dvanajsto mesto, tretje mesto pa Jerneju Zidarju. Nato so sledili še preostali osnovnošolci.
Po objavi rezultatov in razdelitvi nagrad je sledilo zelo okusno kosilo, za kar se zahvaljujemo Kmečkemu turizmu Blaž, ki nam je omogočil tudi prostor. Vsem igralcem se zahvaljujemo za udeležbo in se veselimo ponovnih takšnih dogodkov.
Besedilo in foto: Simona Pirc Jenko
Nagrade je pomagal deliti najmlajši igralec na turnirju, petletni Luka Kolenc iz vrtca Trzin.
i^yuJTi^Aii
fvir-m (3 t i
Bojan Tokic obiskal igralce NTS Mengeš v ŠD Partizanu
V torek, 17. novembra, je namiznoteniška sekcija NTS Mengeš gostila uglednega gosta, trenutno najboljšega slovenskega igralca namiznega tenisa Bojana Tokica.
Štiriintridesetletni Bojan Tokic, ki trenutno igra za Saarbrucken v nemški 1. ligi in je že več kot petnajst let stalni član slovenske članske reprezentance, se je odzval povabilu vodstva kluba. Idejo za obisk je dal Miha Markič, sicer Bojanov nadrejeni v slovenski vojski. Da je »preskočila iskra« med Miho in Bojanom, so zaslužni mladi Markiči, Gašper, Živa in Brina, ki že dobro leto pridno trenirajo v klubu. Bojan se je takoj odzval povabilu, saj se je glas o kvalitetnem delu mengeškega kluba že razširil preko meja Slovenije. Bil je prijetno presenečen in sodeloval na naših treningih vseh treh vadbenih skupin.
Takoj na začetku ga je pozdravilo šestnajst mladih nadobudnih namizno tenisačev, ki so ravno končali z ogrevanjem. Prve udarce so budno spremljali trenerji Boštjan Guček, Ožbej Popelar in David Orešnik, Bojan pa je mladim delil nasvete in z vsakim odigral nekaj točk. Ura treninga je prehitro minila in skupina se je zamenjala. Med menjavo smo izkoristili priložnost za predstavitev Bojana. Osvojil je tri bronaste medalje na evropskih prvenstvih (2009, 2011), srebrno medaljo na Mediteranskih igrah (2001), uvrstil se je med dvaintrideset najboljših na dvojih olimpijskih igrah (London ter Peking) in na svetovnem prvenstvu. Že več kot deset let naš »prvi lopar« sodi med sto najboljših igralcev sveta, najvišja uvrstitev pa je 25. mesto na svetovni lestvicah. Po predstavitvi so mladi igralci in starši postavljali vprašanja, Bojan je odgovore kar stresal iz rokava. Pravi, da so Kitajci preprosto najboljši, ker vse vlagajo v ta šport. Milijoni so pripravljeni življenje podrediti namiznemu tenisu in tako upajo, da bodo nekoč postali svetovni in olimpijski prvaki. Zase pravi, da bo še nekaj let aktivno igral in mu je naslednji cilj OI 2016 v Riu. Vsem
Bojan Tokic je že več kot petnajst let stalni član slovenske članske reprezentance
mladim je zaželel obilo uspehov in veselja pri igranju, hkrati pa jih je pozval, naj marljivo trenirajo, saj le delo in zagnanost prine-seta dolgoročne uspehe. Po pogovoru je Bojan delil avtograme in vrsti kar ni bilo videti konca. Nekateri so ponudili vizitke, drugi torbe, brisače, loparje, majice in etuije. Sledil je trening druge tekmovalne skupine in loparje je vihtelo dvajset mladih. Bojan je zopet delil nasvete in odigral z vsakim nekaj atraktivnih točk. Presenečen je bil predvsem nad znanjem in številčnostjo. Dvorana je kar pokala po šivih, saj je istočasno trenirala tudi članska moška ekipa. Andraž Avbelj, Klemen Jaz-bič, trener Gregor Gostiša in predsednik kluba Dušan Osolin so Tokica poznali že od prej in so se z njim sešli kot stari znanci. Ob 18. uri je pričela trening je prva tekmovalna skupina s petnajstimi igralci in igralkami. Šestnajsti je bil Bojan! Še preden pa je prekrižal lopar z našimi najboljšimi igralci in igralkami, je bil deležen pozdrava mengeškega župana Franca Jeriča in predsednika ŠD Partizan Jožeta Mlakarja. Oba sta mu izročila spominska darila.
Formalnemu delu je sledil neformalni del z zanimivimi vprašanji igralcev, staršev in župana. Bojan je ponovno podaril fotografije s svojim podpisom. Gaji, ki je praznovala rojstni dan, pa je podaril svojo tekmovalno majico s podpisom. Da pa nismo samo »lepo govorili«, je kmalu »zapela« bela žogica. Uro in pol je Bojan aktivno treniral in na koncu dejal, da bo zopet kdaj prišel na trening k nam.
Kaj je lahko še boljša pohvala kot ta obljuba in izjava, da še nikoli v življenju ni (v Sloveniji ali tujini) videl toliko talentiranih mladih namiznoteniških igralcev pod eno streho. Hvala, Bojan! Mi bomo marljivo trenirali še naprej in se vidimo kmalu.
Besedilo: David Orešnik Foto: Lojze Popelar
Šesti memorial Branka Hribarja
28. novembra je bil odigran že šesti šahovski turnir v spomin na našega mnogo prezgodaj preminulega šahista. Turnir je bil odigran v gostišču Tavčar v Loki pri Mengšu.
Tekmovanja se je udeležilo šestnajst igralcev, žal letos malo manj, ker je termin sovpadal z ligaškim tekmovanjem, vendar je bil turnir kljub temu na izredno visokem nivoju.
Rezultati:
1. Čepon Dušan, 2. Mazi Leon, 3. Trussevich Sergey (Rusija) Najboljši veteran: Košir Pavla Najboljši domačin: Anžlovar Matjaž Najboljši mladinec: Kmetič Val
Turnir je odlično in brez zapletov sodil Kmetič Andrej. Za odlično pogostitev je kot vedno poskrbela Tavčarjeva Sonja, posebna zahvala pa gre tudi Pekarni Jurček za vse slaščice.
Besedilo in foto: Matjaž Anžlovar, ŠD Loka
TT Mengšan
ŠPORT
Mengeški tek tokrat v soncu in startom pred Kulturnim domom Mengeš
V soboto, 7. novembra 2015, je v Mengšu na sončen in že zjutraj jasen, jesenski dan potekal drugi tek Občine Mengeš. Udeležilo se ga je skoraj dvesto tekmovalcev. Najboljši čas petkilometrske proge je v moški kategoriji dosegel Rok Podbregar, med ženskami pa Nina Pavlič Hren. Desetkilometrsko progo je v ženski kategoriji najhitreje pretekla Natalija Mašera, med moškimi pa Janez Mulej. Največja skupina prijavljenih udeležencev je bila iz Centra zdravja in zabave Mengeš, najhitrejši par pa sta bila Tanja in Miha Koncilija. Organizator Primož Jeretina, predsednik Kolesarskega društva Mengeš, je vse udeležence prijazno pozdravil: »Po lanskih poplavah, ko smo morali traso teka spremeniti, smo drugi tek Občine Mengeš izvedli po prvotni trasi. Novost je bilo tudi organizirano ogrevanje in raztezanje pred Kulturnim domom Mengeš, ki ga je vodila Maja Sršen iz Centra zdravje in zabave Mengeš.« Franc Jerič, župan Občine Mengeš, ki je bila glavni pokrovitelj teka, je pozdravil vse udeležence in jim čestital: »Rečem lahko, da smo imeli udeleženci idealne pogoje. Vesel sem, da nas je vreme letos, po lanskih poplavah, razveselilo in da se je dobra organizacija skozi dobro voljo videla tudi pri udeležencih. Letošnji tek je ponovno organiziralo Kolesarsko društvo Mengeš, spremljajoče aktivnosti, merjenje časa, ogrevanje in raztezanje, malico za vse udeležence ..., so izvedle organizacije in podjetja iz občine Mengeš. Tek je priložnost za druženje vseh športnih navdušencev iz naše in bližnjih Občin, zato vas že danes vabim na tretji tek Občine Mengeš.« Večina udeležencev je bilo iz občine Mengeš in bližnjih občin, prijavljeni pa so bili tudi iz Škofje loke, Mosta na Soči...
V sredo, 4. novembra 2015, so se zaključile predhodne prijave prek spletnega portala www.prijavim.se, kjer je bilo prijavljenih skoraj sto petdeset udeležencev. Na dan teka se jih je ob prevzemu startnih številk prijavilo še petdeset. Prijavna ekipa, ki je skrbela za prijave in prevzem startnih številk, je bila iz Kolesarskega društva Mengeš in jo je vodila Saša Jeretina. Uigrana ekipa, ki je organizirala prijave tudi na Veliki kolesarski dirki Mengša, je smeje sprejela vse udeležence.
Hitrost udeležencev je merilo podjetje AZ net, Mengeš. Tudi letos so bili čipi za merjenje časa na startnih številkah. Od jutra je bila aktivna tudi ekipa na terenu, člani Kolesarskega društva Mengeš in člani Gasilskega društva Loka. Pripravila je okrepčilo v Loki in pregledala progo. Proga je potekala po trasi, ki je bila predvidena v lanskem letu, vendar v zadnjem trenutku spremenjena zaradi poplav dan prej. Razgibana proga je bila speljana po Gmajnici, mimo bajerja in lovske koče, po ulicah
Loke, do gradu Jable. Lahko rečemo, da so si tekači ogledali naravne, stvarne in kulturne znamenitosti Mengša. Drugi tek Občine Mengeš se je začel z otroškim tekom. Šeststo metrov dolga trasa je potekala po Športnem parku Mengeš. Vsi otroci so prejeli medalje in sladke nagrade sponzorjev. Start in cilj proge na pet in deset kilometrov je bil pred Kulturnim domom Mengeš. Tek se je začel z vodenim ogrevanjem Maje Sršen, vodje Centra zdravja in zabave Mengeš. Ogrevanje je zaključila z motivacijsko pesmijo »Danes je moj dan« in dvignila energijo vseh navdušencev. Pok pištole je najprej označil start za tekačice in tekače na deset km, nato pa še za tekačice in tekače na pet km. Prvi je v cilj pritekel Rok Podbregar (KGP Papež) s časom 21:29, med ženskami pa Nina Hren Pavlič (AK Domžale) s časom 22:48.
Na pet kilometrov je bilo pet kategorij, do 20 let, od 20 do 40 let, od 40 do 60 let in nad 60 let. V kategoriji do 20 let je bila
30^ Mengšan
december 2015
H ŠPORT
najhitrejša Nina Hren Pavlič (AK Domžale) s časom 22:48, med moškimi Rok Podbregar (KGT Papež) s časom 21:29. V kategoriji od 20 do 40 let je bila najhitrejša Mary Pavlic s časom 25:02, med moškimi Marko Frlek (tek.si) s časom 22:11.
V	kategoriji od 40 do 60 let je bila najhitrejša Urša Urankar Totter (Kolesarsko društvo Mengeš) s časom 26:45, med moškimi Grega Varlec s časom 24:43. V kategoriji nad 60 let je bil med moškimi najhitrejši Štefan Lešnik s časom 23:42, žal ženska kategorija ni imela predstavnic.
Na 10 kilometrov je bilo več kategorij, do 20 let, od 20 do 30 let, od 30 do 40 let, od 40 do 50 let, od 50 do 60 let in nad 60 let. V kategoriji do 20 let je bila najhitrejša Katarina Japelj (Center zdravja in zabave Mengeš) s časom 1:09:06, med moškimi Jure Reven s časom 44:57. V kategoriji od 20 do 30 let je bila najhitrejša Eva Capuder (ŠD Lek) s časom 52:45, med moškimi Dino Grbic (Kavarna Bazen) s časom 36:01. V kategoriji od 30 do 40 let je bila najhitrejša Natalija Mašera s časom 48:54, med moškimi Janez Mulej (AD Hitrost) s časom 34:24, oba najhitrejša na 10 kilometrski progi.
V	kategoriji od 40 do 50 let je bila najhitrejša Milena Muc (ŠD Kvadratek) s časom 51:35, med moškimi Andrej Trojer (ŠD Nanos) s časom 36:46. V kategoriji od 50 do 60 let je bila najhitrejša Darja Vavpetič s časom 50:18, med moškimi Lado Kveder (ŠKD Mekinje) s časom 37:58. V kategoriji nad
	□j	ÜBE
lHMHÄrl ■ ^■■.■WftVr. ¿¿t j	Mb	JyC
J ™ ■ jHVA		
¿23		
Del ekipe, ki je v Kulturnem domu Mengeš urejala prijave na pet- in desetkilometrsko progo. Foto: Janina Drolc		
60 let je bila najhitrejša Marjeta Rink (Felixi Trzin) s časom 1:02:34, med moškimi pa Zdravc Ručigaj (AK Domžale) s časom 48:28.
Pokale so prejeli najhitrejša na 10 kilometrov, med moškimi je bil Janez Mulej (AD Hitrost) in med ženskami Natalija Mašera in najhitrejši par Tanja in Miha Kancilija (ŠD Suhadole). Posebni spominski pokal za najštevilčnejšo skupino je tudi na drugem teku Občine Mengeš prejela skupina Center zdravja in zabave Mengeš, za celotno skupino ga je prevzela vodja centra Maja Sršen.
Pokale in medalje so podeljevali Primož Jeretina, predsednik Kolesarskega društva Mengeš, Franc Jerič, župan Občine Mengeš, in Bogo Ropotar, podžupan Občine Mengeš. Celotno prireditev je spretno moderirala Špela Močnik. Na koncu se je zahvalila vsem sponzorjem: glavnemu pokrovitelju Občini Mengeš, Pleksi izdelkom - pokali in medalje, Trgovini Ha-ni Mengeš, studiju RP design, podjetju PUBLICA, podjetju LGM, Slikopleskarstvu Stopar, Avtohiši Vič, Fructalu, Klučavničar-stvu Gogala Vladimir, Centru zdravja in zabave Mengeš, Trdinovemu hramu in JKP Prodniku. Na koncu še zahvala vsem udeležencem, organizatorjem in prostovoljcem ter seveda povabilo na tretji tek Občine Mengeš v naslednjem letu.
Besedilo: Tina Drolc
Najhitrejše v četrti kategoriji na petkilometrski progi. Foto: www.prijavim.se
KULTURA
Dve razstavi v Mestni hiši
V sredo, 25. novembra 2015, je potekalo v Mestni hiši v Ljubljani odprtje kar dveh razstav hkrati, in sicer razstava 35. Slikarsko-kiparskega ex tempora Podoba Ljubljane in razstava likovnih del članov Društva likovnikov Ljubljane ob 45-letnici društva. Pokrovitelj obeh razstav je župan Zoran Jankovič, ki je številno občinstvo tudi nagovoril, izrazil velike pohvale za razstavljena dela in ustvarjalce povabil k sodelovanju tudi v prihodnjem letu, ko bo Ljubljana zelena prestolnica Evrope. Spregovoril je tudi predsednik organizatorja razstav Društva Likovnikov Ljubljana Rajko Bogataj.
Na 35. slikarsko- kiparski ex tempore Podoba Ljubljane se je izmed petinštiridesetih prijavljenih slikarskih del uvrstilo petintrideset slik na razstavo ter dva kipa. V imenu strokovne komisije za izbor del je zbranim spregovoril umetnostni zgodovinar dr. Damir Globočnik, ki je trem nagrajenim slikam podal tudi likovno kritiko. Kar dva izmed treh sodelujočih članov Likovnega društva Mengeš sta se uvrstila na razstavo v zgodovinski atrij ljubljanske mestne hiše. Lojze Burja, vsestranska umetniška duša, je eden redkih kiparjev, ki že vrsto
let sodeluje, letos s svojim kipom iz varjenega železa Maratonec, za katerega je prejel priznanje za uvrstitev na razstavo Irena Gorenc, letos že četrtič sodeluje na Podobah Ljubljane in je za svojo sliko v akrilni tehniki Trnovo prejela priznanje za uvrstitev na razstavo. To je že tretje priznanje, ki ga je prejela za uvrstitev na razstavo Podoba Ljubljane. Obe razstavi bosta na ogled vsak dan do 7. januarja 2016.
Besedilo in foto: Binca Lomšek
Druga fotografska razstava
Foto sekcija Likovnega društva Mengeš je pripravila svojo drugo fotografsko razstavo pod mentorstvom likovnega pedagoga, slikarja in fotografa Lojzeta Kalinška. Odprtje razstave je bilo 4. novemra 2015 v preddverju Kulturnega doma Mengeš. O razstavi je spregovorila predsednica Likovnega društva Mengeš Leonida Goropevšek, spregovorila pa je tudi Nataša Vrhovnik Jerič, predsednica Zveze kulturnih organizacij Mengeš. S svojo prisotnostjo je počastil razstavo tudi Pavle Pevec, predstavnik JSKD Domžale.
Razstava Spomini na poletje nudi pisan mozaik spominov šestnajstih članov, saj je na ogled več kot sto fotografij. Vsako oko doživlja trenutke drugače, vsak jih občuti po svoje. Fotografija je dvodimenzionalni zapis svetlobe, ujeti trenutek, ki bo neponovljiv, pa je pogojen z vztrajnostjo in potrpežljivostjo. Vsak avtor je našel svoje trenutke navdiha, morda ob morju, na potovanju, v odkrivanju detajlov, na vrtu, izletu v tihoti mestnih ulic, vsaka fotografija predstavlja avtorjevo občutje in izpoved. Ta raznolikost daje razstavi posebno dinamiko in čar.
Razstava je privabila številne obiskovalce, odprta pa je bila do 9. decembra.
Besedilo in foto: Binca Lomšek
december 2015
Zlata Leonida, srebrna Binca in bronasto Likovno društvo
Zveza likovnih društev Slovenije je 14. novembra 2015 v Trbovljah pripravila zaključno razstavo likovnih del in podelila priznanja zlate, srebrne in bronaste palete 2015 avtorjem s pridobljenimi certifikati v letošnjem letu.
Prvič so bile poleg zlate podeljene še srebrne in bronaste palete najuspešnejšim posameznikom, trem najuspešnejšim društvom pa je prvič podelilo zlato, srebrno in bronasto plaketo, s čemer želi ZLDS spodbuditi društva in posameznike k večji ustvarjalnosti in kulturni zavesti. Likovno društvo Mengeš je bilo letos zelo aktivno. Tri članice so v projektu Zlata paleta 2015 prejele kar pet certifikatov kakovosti. Na zaključni razstavi likovnih del je razstavljena risba Irene Novak z naslovom »Žabica«, Leonida Goropevšek je prejela za grafiko »Flaše« zlato paleto, razstavljeno pa je še njeno delo »Sanje«. Binca Lomšek je za fotografijo »Kje si, zombi?« prejela srebrno paleto, razstavljena pa je še njena risba »Zapeljivke«.
Letos prvič je ZLDS točkovala uspešnost posameznih društev glede na oddana in nagrajena likovna dela po posameznih tematikah in deset najuspešnejših društev objavila, prvim trem pa podelila zlato, srebrno in bronasto plaketo. Likovno društvo je tudi tukaj presenetilo, prejelo je bronasto plake-
to, doseglo 1270 točk, le 10 točk manj od drugouvrščenega društva Gal iz Rečice ob Savinji.
Letos je bilo oddanih rekordno število del (648) in sodelovalo rekordno število avtorjev (244), tako je imela strokovna komisija za posamezne tematske razstave zelo zahtevno delo. Podelila je 177 priznanj in 59 certifikatov kakovosti. Dela, ki so pridobila certifikat v letu 2015, so na razstavi v Delavskem domu Trbovlje do 6. decembra 2015. V društvu smo izjemno zadovoljni z doseženim uspehom, to nam daje nove energije za nove izzive.
Besedilo in foto: Binca Lomšek
Na sprehodu skozi objektiv
12. novembra 2015 je v Kava baru Maja v Domžalah Helena Testen postavila na ogled svoje fotografije z naslovom »Na sprehodu«, pa tudi kar nekaj svojih domačih izdelkov. Prostor je bil kar premajhen za številne obiskovalce, ki so uživali v prijetnem domačem okolju.
Helena je že vrsto let članica aktivna Likovnega društva Mengeš in je zelo ustvarjalna na več področjih. Že njen oče jo je navdušil nad slikanjem, tako zelo rada slika različne motive na platna, slika pa tudi na steklo. Preprosto je združila svoje sanje, navdušila in naučila jo je mami - nabira in suši zelišča, ki jih shranjuje v lično poslikane kozarčke, pripravlja domačo ognjičevo kremo, stekleničke napolni z žajbljevim likerjem - seveda v vse svoje domače izdelke da svojo ljubezen.
Zadnje leto pa je tudi nadvse navdušena nad fotografijo. S to razstavo želi pokazati, kako na svojih sprehodih vidi drobne posebnosti, mimo katerih večina ljudi hiti. Njeni sprehodi pa so pomirjujoči, neke vrste meditacija z naravo, z njeno lepoto in skrivnostmi. To se vidi tudi na razstavljenih fotografijah.
Besedilo in foto: Binca Lomšek
2^ Mengšan ^	marec 2016
KULTURA
II C:
Prireditev »Avsenik pri Avseniku« uspela
Mesec november za godbo navadno ne prinaša posebnih izzivov, toda letošnji je bil zelo pester, saj smo igrali v oddaji Dobro jutro ter ob dnevu slovenske narodno-zabavne glasbe pripravili posebno prireditev, s katero smo se poklonili Slavku Avseniku.
V petek, 6. novembra, smo gledalcem oddaje Dobro jutro na TVS 1 pripravili prijetno budnico. Ker je bilo govora o godbe-ništvu, smo za uvod v živo zaigrali skladbo Janeza Pera, Pozdrav Mengšu. Kdor je naš nastop zamudil, si posnetek lahko ogleda in posluša na našem Youtube kanalu. Kljub nizkim temperaturam in skorajšnji zimi smo v nedeljo, 22. novembra, uspešno izpeljali prireditev »Avsenik pri Avseniku« v Trzinu. Ideja o dogodku se je godbenikom porodila po otvoritvi trzinskega Spara pred dobrim mesecem, ko so se po nastopu ustavili pri Šuštarjevih oz. gospodu Francu Kurentu, ki ga mnogi poznajo tudi pod vzdevkom »Avsenik«. Ker je gospod velik ljubitelj Avsenikove glasbe ter nam je rade volje odstopil prostor, smo se odločili, da prireditev izpeljemo pri njem doma. 26. november je namreč rojstni dan Slavka Avsenika. Mnogi si že dolgo prizadevajo, da postane tudi dan slovenske naro-dno-zabavne glasbe, ki bi ga z veseljem počastila tudi naša godba. Začetnih pobud za ta praznični dan se takole spominja naš godbenik Lado Kosec, nekdanji predsednik godbe ter organizator več prireditev Pod mengeško marelo: »Trije Gorenjci, na čelu z Marjanom Črnkovičem, so v začetku leta 2010 prišli do mene, če bi podprl pobudo o dnevu slovenske narodno--zabavne glasbe ter kako bi jim lahko pomagal. Napotil sem jih do prof. Ivana Sivca in 27. januarja 2010 je nastal članek v Slovenskih novicah. Tudi sam Slavko Avsenik je idejo takoj podprl. Nešteto prošenj predsedniku države ter parlamentu ni obrodilo sadov. Od začetka 2010, ko je nastala prva ideja, je bilo tokrat v Trzinu z Mengeško godbo prvo praznovanje dneva slovenske narodno-zabavne glasbe. Morda malce sramežljivo, toda začetki so vedno težki.«
Ideji Mengeške godbe sta se pridružila tudi ansambla Slovenski muzikantje in Mladi Stoparji. Primož Kosec je prevzel strokovni del ter pripravil program, celotno organizacijo pa je vodil naš predsednik Gašper Skok. Glavno vlogo na prireditvi je imela Mengeška godba, s katero je zapel tudi tercet v sestavi Darja Kosec, Beti Stopar in Jože Šarc. Prisotne je nagovoril mag. Ivan Sivec, avtor knjige Viharnik vrh gora, v kateri opisuje spomine na Slavka Avsenika, prireditev pa je povezoval Franc Pestotnik - podokničar. Nedeljsko popoldne same Avsenikove glasbe je hitro minilo. Hvala družini Kurent, nastopajočim ter vsem ostalim, ki so s svojim prostovoljnim delom pripomogli, da smo dogodek uspešno izpeljali.
Bliža pa se Božično-novoletni koncert Mengeške godbe v soorganizaciji s TD Mengeš. V soboto, 26. decembra, bosta v Kulturnem domu v Mengšu kar dve prireditvi, in sicer ob 17. uri (koncert bo malo krajši in bo primeren tudi za mlade družine) ter ob 19.30, ko bomo obeležili dan samostojnosti in enotnosti ter podelili priznanja TD Mengeš. Vstop bo možen le z brezplačnimi vstopnicami, ki so od 1. decembra na voljo v Melodiji Mengeš (Trdinov trg 4D, Mengeš). Kdor se prireditve kljub prevzemu vstopnic ne bo mogel udeležiti, naj vstopnice vrne v Melodijo Mengeš ali uro pred prireditvijo v KD Mengeš, da jih bomo predali naprej. Vljudno vabljeni na pester koncert z Mengeško godbo, zborčkom OŠ Mengeš ter kakšnim presenečenjem!
Besedilo: Maja Keržič Foto: Ana Per
PREDLAGANJE KANDIDATOV ZA SODNIKE POROTNIKE - POZIV
Okrožno sodišče v Ljubljani je v Uradnem listu Republike Slovenije št. 81/15 objavilo poziv za predlaganje kandidatov za sodnike porotnike Okrožnega sodišča v Ljubljani. Poleg predstavniških organov občine lahko kandidate predlagajo tudi interesne organizacije, ki so kot društva ali združenja registrirana in delujejo na območju Okrožnega sodišča v Ljubljani. Po določbi 1. odstavka 45. člena Zakona o sodiščih politične stranke ne morejo neposredno predlagati kandidatov.
Zato pozivamo vse zainteresirane, da predlagajo kandidate za sodnike porotnike.
Prijava mora vsebovati najmanj naslednje podatke: ime in priimek kandidata, datum in kraj rojstva, naslov, kjer dejansko prebiva, naslov sedeža
pravne osebe, pri kateri je zaposlen, telefonsko številko, kandidatovo izjavo, da pristaja na kandidaturo ter da izpolnjuje pogoje iz 42. člena Zakona o sodiščih. Potrebno je priložiti še potrdilo o državljanstvu, zdravniško spričevalo ali izjavo kandidata in mnenje predlagatelja.
Izjavo kandidata za sodnika porotnika lahko prevzamete na Občini Mengeš ali na spletni strani Občine Mengeš. Na naslov Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, jo lahko oddate najkasneje do 28. decembra 2015.
Številka: 700-1/2015 Datum: 1.12.2015
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Robert Ručigaj
34^ Mengšan ^
OBVESTILA, OGLASI
KM
Lista za ObCino MbngeS
Vsem občankam in občanom želimo vesele božične praznike in čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti. V letu 2016 želimo vsem veliko zdravja, dobrega počutja in osebne sreče.
Lista za Občino Mengeš
Če se v naših srcih skriva iskreno voščilo, smo v popolnosti izpolnjeni tako sami, kot tisti, ki naše voščilo sprejema.
Tako želimo vsem ljudem dobre volje ZDRAVJE, VESELJE IN SPOŠTOVANJE.
MIR IN SREČNO za božič in vse dni leta 2016.
OO SLS MENGEŠ
Spoštovane Mengšanke in Mengšani! Civilna iniciativa Mengeš vsem občankam in občanom želi blagoslovljene Božične prazni ke in usp ešno leto 2016. Čestitamo sb dnevu svmostojnorpl i n enotnosti.
da lnlait I □, brž ha h d d . ib vsoluj bo premagana
»Naših šVvjenjjt konec s dnem, ko smo tiho o pomembnih stvareh! Kdor moUi, najpneccojo tudjkopsdico molkaleDr. Montrn Luohno Kingj.
Id vam bo v z n arn enje: naili boste dele, povita in položeno v jjnili.
Vimenu obiirskc-iga odbora H a v* Slavenije vsemobionotn vaifim bla^ os lov I je-ne bolitne pnrn ikt in zdravja Eer rado vol ji t m v leta
Matevl Bol!* Pnwt w«ifiih OO ml MmpS
* t M/-.
'i Mit
Na podlagi 37. člena Statuta Zveze kulturnih društev Občine Mengeš (ZKDOM) in na podlagi sklepa Izvršnega odbora ZKDOM objavljamo JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za podelitev priznanj na področju ljubiteljske kulture v letu 2015.
1.	Predlagatelji po tem razpisu so lahko kulturna društva, ki delujejo v Občini Mengeš, za svoje člane ali sekcije, in posamezniki, ki lahko predlagajo enega ali več občanov Občine Mengeš, ki delujejo na kulturnem področju občine.
2.	IO ZKDOM bo zbiral predloge za:
•	ZLATO priznanje za izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti - nad 25 let dela na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti ali za življenjsko delo (podeljeno bo eno priznanje);
•	SREBRNO priznanje za izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti - od 10 do 25 let dela na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti (podeljeno bo eno priznanje);
•	BRONASTO priznanje za 10-letno uspešno delo na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti (podeljeno bo eno priznanje).
3.	Priznanje ZKDOM lahko prejmejo posamezniki ali skupine, predvsem za izjemne dosežke ustvarjalnega in poustvarjalnega dela na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Priznanje je lahko podeljeno tudi za izjemne dosežke pri organizacijskem delu, pri razvijanju novih oblik in vsebin delovanja, pri delu na področju kulturne vzgoje in izobraževanja, pri raziskovalnem delu, pri organiziranju strokovno svetovalnega in mentorskega dela, pri razvijanju kulturnega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu, pri publicističnem delu in pri ohranjanju nacionalne kulturne dediščine.
4.	Predlog za podelitev priznanj mora vsebovati naslednje:
•	podatke o predlagatelju;
•	podatke o kandidatu;
•	utemeljitev.
5.	Vloge za podelitev priznanj je treba nasloviti na ZKDOM, Zavrti 2, 1234 Mengeš, do 15. januarja 2016.
IO ZKDOM Predsednica: Nataša Vrhovnik Jerič
ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV OBČINE MENGEŠ
NAPOVEDNIK AIA - Mladinski center Mengeš: december 2015
MLADINC je odprt vsak dan od 17.00 do 22.00 ali glede na dogodke drustvo.aia@gmail.com, T:070-732-070
KAJ SE DOGAJA
*	Vidim prihodnost - pogovorno srečanje SPOZNAJ POKLIC KONDICIJSKEGA TRENERJA, v torek, 1. decembra, ob 18.00, v Mladincu, poklic nam bo iz prve roke predstavil kondicijski trener Jan Kovačič, začetnik Reset gibanja (Alenka Z.)
*	Zanimiva popotovanja - NEBEŠKI TENERIFI, v torek, 8. decembra, ob 19.00, v Mladincu , predval bo novirnar, avanturist in popotnik Izidor Furjan.
*	Medgeneracijski turnir V ROČNEM NOGOMETU (pari), v soboto, 12. decembra, ob 17.00, v Mladincu (Muhamet I.)
*	Movie night risanka - ARTHUR CHRISTMAS, v nedeljo, 13. decembra, ob 17.00, v Mladincu (Sara P.)
*	BOŽIČNA PLESNA PRODUKCIJA, v soboto, 19. decembra, ob 17.00, v ŠD Partizan (Sanja T.).
PLES IN USTVARJANJE
*	HIP HOP, torek in četrtek, od 18.00 do 19.00 - pionirska skupina, v torek in četrtek, 19.00 - 20.00 - mladinska skupina, v četrtek, 17.00 - 18.00 - hip hop plesne urice za mlajše (za predšolske), v plesni dvorani Mladinca (Sanja T.)
*	DELAVNICE KVAČKANJA, v ponedeljek, ob 16.00, za mlade in malo manj mlade, v Mladincu (Dari K.)
*	LIKOVNE USTVARJALNICE (slikarstvo, kiparstvo, arhitektura), vsako sredo od 15.00 do 16.30 za otroke od 5 do 11 let starosti, od 17.00 do 19.00 od 11 let dalje,v Mladincu (Vilma K.)
ZDRAVJE IN LEPOTA
* Telovadba za mlade in mlade po srcu 'MIGAJ ZDRAVO ZA ZABAVO!', v ponedeljek, 19.00-20.00 in v sredo, 19.30-20.30, začetna skupina; v ponedeljek, 20.00-21.00, v sredo, 20.30.-21.30, nadaljevalna skupina, v Mladincu (Ajda S.)
UČENJE IN ZAPOSLITEV
* BREZPLAČNA UČNA POMOČ, v četrtek, 16.00 - 21.00, za mlade od 10. leta dalje, dijake in študente, v Mladincu, termin po predhodnem dogovoru, v Mladincu, (koordinatorka Blanka T.)
ANIMACIJE
* ROJSTNODNEVNE ZABAVE ZA VAŠE OTROKE IN NJIHOVE PRIJATELJE, v
soboto in v nedeljo, 10.00 - 13.00 ali 13.30 - 16.30, ali po dogovoru, izkušeni animatorji poskrbijo za prijetno in igrivo vzdušje, v prostorih Mladinskega centra (Sanja T.)
TT Mengšan ^35
PISMA BRALCEV
NSi
Voda, voda in še enkrat voda!
Ni moj namen komurkoli oporekati njegovega razmišljanja, zato tudi osebno ne bom nikogar imenoval. Se mi pa zdi že malo posiljeno pisati leta in leta o vodi, ki je res zelo pomembna stvar za življenje, vendar na našem področju spet ne toliko, kot se piše v Mengšanu iz meseca v mesec. Mene osebno prav malo briga, odkod priteče v moj dom, da le priteče in je čista, in da jo imam vsaj zaenkrat v izobilju. Ne glede na to, ali je to z Mengeškega polja ali s Krvavca!
Od vekomaj so ljudje govorili, da je voda dobra za pitje že, ko priteče čez devet kamnov. Zato kar naprej ponavljati, kje in katera je bolj onesnažena in kje ima priokus, je že prav smešno. Mi vsi, ki živimo na tem majhnem koščku mengeške občine, dobro vemo, da kakšnega hujšega pomanjkanja vode in onesnaženja ni bilo nikoli. Vsi tisti, ki prisegate na »boljšo« in »kakovostnejšo« vodo s Krvavca, se ozrite malo naokoli, pa ni treba daleč in boste videli, da je pri nas oskrba z vodo odlična. Glede opo-rečnosti pri nas na Mengeškem polju in na pobočjih Krvavca pa ni dosti razlike. Tako pri nas kot na Krvavcu so kmetijske površine in seveda nikjer ne manjka pesticidov. Vsak, ki misli, da na Krvavcu na višini 2000 metrov teren ni onesnažen, se hudičevo moti. Toliko kot v zimskem času na krvavških južnih strminah zaradi utrjevanja smučarskih prog posipajo smučišča z umetnimi preparati, jih nikjer drugje v Sloveniji. Pa tudi pašna skupnost na krvavških zelenicah je mnogo močnejša od mengeških kmetov. Zato menim, da je naša voda z Mengeškega polja bolj neoporečna in še kako pitna. Lepo bi bilo ljudem pisati in pripovedovati resnico. Če smo obstali mi, bodo zaradi vode obstali tudi zanamci! Mene bolj skrbi, kakšno govorico, kulturo in vero bomo zapustili našim otrokom in vnukom. To je vprašanje sedanjosti in prihodnosti! In meni mnogo pomembnejše!
Besedilo: Jože Brojan
Nagradni kviz
Vsi ki so pravilno odgovorili na vprašanje našega kviza, so že dobili nagrado, kot je bilo obljubljeno. Presenečeni pa smo, da sta se dve osebi za to tudi zahvalili. Na sliki je predsednica Švice in zunanja ministrica, ki je bila pred časom na obisku v Sloveniji, in se je s svojo sliko zahvalila za vse to, kar se je dogajalo v našem časopisu.
Besedilo: Uredništvo
Družina naj ostane družina
Preden vstopimo v praznovanje božiča, za katerega vemo, da ni le krščanski praznik, ampak je praznik družine, je pred nami pomembna naloga. Družino, vrednoto velikega dela družbe, moramo zaščititi. In to lahko storimo le z udeležbo na referendumu in glasovanjem »proti«.
Marsikdo reče, da je referendum tako ali tako stran vržen denar. Res bo stran vržen denar, če se ga ne bomo udeležili, če ne bomo verjeli, da vaš, naš, tvoj glas lahko naredi spremembo. Vsak izmed nas se mora odločiti in jasno izraziti svojo voljo. To nam omogoča in zagotavlja referendum. In ta referendum nam omogoča, da se izjasnimo, da je družina lahko le skupnost očeta, matere in otrok. Z glasovanjem »proti« noveli zakona bomo zaščitili naš ideal družine. Zagotovo imamo vsi v življenju stiske, težave tudi v družini, a zaradi tega ne bomo preimenovali družine. Ob besedi družina se nam vsem sedaj jasno porodi slika očeta, mame, otrok. Večino spremlja dober, prijeten občutek. Če se na referendumu odločimo za, se odpovedujemo temu. Morda bo kdo rekel, da nam družine ne morejo vzeti. Nam je ne morejo, našim otrokom pa lahko. Zavzeti se moramo, da bo tudi v prihodnje naši družbi jasno, kaj predstavlja beseda družina. Zato se moramo 20. novembra odpraviti na referendum in glasovati »proti«.
Besedilo: Matevž Bolta, predsednik OO NSi Mengeš
december 2015
Resnica o ekonomski situaciji ali kam nas pelje politika?
Kot mladinec sem delo preko študentskega servisa opravljal že pri štirinajstih. Po letih in letih trdega dela sem uspel priti do lastnega podjetja. Kljub uspehom in upoštevanju vseh zakonov so zaradi politike inšpektorji najbolj množični gostje v mojem podjetju. Pa moram reči, da je prišel čas, ko nimam več kaj ponuditi zaposlenim. Zaradi inšpektorskih navodil imam namreč nelikvidno podjetje, upad prometa za več kot 33 odstotkov, vse zaradi nezainteresiranosti odgovornih, da bi zadevo pošteno rešili ter »ljudje s poznanstvi« ne bi zahtevali neutemeljene zahteve od inšpektorjev ...
In potem pravijo v javni upravi: »Če niste sposobni, zaprite.«. Javna uprava pa je na primer samo ta mesec v Vrtcu Gobica dovolila napredovanje tridesetim zaposlenim. Mislite, da jaz v mesecu decembru ne bi rad nagradil svojih zaposlenih? Z veseljem bi jih. Lahko pa pričakujem le nove obiske inšpektorjev. Posloval bi pozitivno, če bi bil državni sistem zasnovan, kot je recimo v sosednji Avstriji, vendar zaradi poplačila socialnih prispevkov in davka državi sebi in ostalim domačim, ki vsi pomagajo, da podjetje uspeva, že večino časa ne morejo imeti plač, saj je davčna uslužbenka rekla, naj takoj ko imamo nakazane plače, te vrnemo podjetju. Koliko časa bi še trajala recesija, če bi javni uslužbenci vračali svoje plače nazaj državi? Da o kreditih niti ne govorim. Pod trenutnimi pogoji ne dobim niti tisoč evrov kredita. Potlej pa bodi pošten Slovenec in plačuj tisoč in en davek. Kako že pravijo za zdravniške vrste? Ob samoplačilu storitev čakalnih vrst skoraj da ni. Zakaj preko prispevkov plačujemo zdravstveno zavarovanje?
V občini Mengeš z županom Jeričem na čelu je občina prepla-čala obnovo mrliških vežic za več kot sto tisoč evrov. Verjetno bom v občini ponovno deležen posmeha, ker opozarjam na take »nezavestne« kršitve. Da o vsakoletnih izdatkih v osnovno šolo sploh ne govorim. Županu priporočam celovit pristop k obnovi vzhodnega in severnega prizidka k osnovni šoli, a odziva ni. Kaj je ostalo generaciji med tridesetim in štiridesetim let starosti? To so leta, ko naj bi »cveteli« in si ustvarili temelj za življenje (družina, gradnja hiše ...). Zaradi takih občinskih veljakov in nikoli nič krivih županov se najbolj aktivni ljudje vračajo v otroške sobe, saj postajajo zaradi aktualne politike tehnološki višek. Zaradi vse večjih dnevnih stresov imajo mladi probleme z zanositvijo, alkoholizmom, drogami ... In ponovno vladajoča klika reče: »Mi nismo krivi - politika je v Ljubljani!« Pošten narod si ne zasluži takih politikov in županov. Tudi sam sem kandidiral za župana, da bi pomagal ljudem, na koncu pa sem zaradi podtikanj uradnikov izgubil skoraj vse, vključno z zdravjem. Hvala vsem za podporo, ki se skupaj z menoj borite proti umazanim igram, ki Slovenijo so in jo porivajo v popolno bedo.
Ne pozabite se udeležiti letošnjega novoletnega koncerta v Mengšu. Slišali boste vsakoletne besede župana. Komu želi sreče in veselja, če so ljudje zaradi razmetavanja z denarnimi sredstvi iz proračunov lačni in na hladnem?
Kljub vsemu vam sporočam, da bomo zmogli! Skupaj zmoremo! Želim vam vesel božič in srečno novo leto!
Besedilo: Matej Hribar, predsednik OO SDS Mengeš
POLITIKA
Neverodostojno, sporno, celo lahko kazensko odgovorno županovo vodenje Občine Mengeš
Žalostno in sramotno je, da se dogajajo take stvari in da se moramo z njimi ukvarjati v tem prazničnem, spokojnem in veselem božično-novoletnem času. Prostor tu je omejen, zato nas spremljajte na www.facebook.com/CivilnaIniciativaMenges.
Naštel bom le nekaj stvari, ki kar kličejo po javnem, medijskem odzivu, resnih nadzorih in celo preiskavah:
1.	Občinski svet ni bil obveščen, da je JKP Prodnik, upravljavec vodovodnega sistema v Občini Mengeš, zaprl oz. prekinil dotok alpske vode izpod Krvavca, to je iz Medobčinskega vodooskrbnega sistema Krvavec. Osma seja sveta je bila 26. 11. 2015, obvestilo o zaprtju pa je bilo posredovano upravljavcu Krvavškega sistema 11. 11. 2015. To obvestilo sem moral poiskati, dobiti, izven občine. Svetniki nismo niti toliko vredni, da bi nas o tem sramotnem, žalostnem, za zdravje, varnost, zanesljivost in gospoodarnost oskrbe slabem in spornem 'dosežku' naših odgovornih sploh obvestili. Depalo vas in Trzin so od Krvavškega sistema odklopili že pred desetletji, v času nekdanje Občine Domžale. To, da se je Občina Mengeš - kot največji solastnik in upravičenec do vodnih pravic - sama odpovedala svoji alpski vodi in izvedla odklop oz. opustitev oskrbe, je unikum v svetovnem merilu. Na najslabši način s(m)o 'proslavili' 50 let oskrbe iz Izvirov pod Krvavcem. Še posebej nespodobno in nespoštljivo so s takim (ne)umnim dejanjem odgovorni ravnali do naših mengeških predhodnikov, graditeljev in upravljavcev skupinskega vodovoda 'Izviri pod Krvavcem-Komenda-Vodice-Men-geš1, katerega odprtje se je zgodilo v Mengšu 27. julija 1964. Ob takem ravnanju je 'normalno, da niso obvestili niti nas uporabnikov, ki bomo sedaj oskrbovani s slabšo vodo, z bistveno več kontaminanti (strupi), večinoma iz vodnjakov domžalskega vodovoda (na Mengeškem polju);
2.	Obnova poslovilnega objekta za pogrebne slovesnosti je bila glede na projektno vrednost v resnici presežena za dvakrat - iz skoraj sto na skoraj tristo tisoč evrov! Ob tem se je po domače (beri prijateljsko) 'poslovalo' le z naročilnicami. Župan, najbolj odgovoren za to sramoto, si je ob priznanju o nezakonitostih, dovolil predlagati, da Svet občine namesto njega sprejme ukrepe!
3.	Popravek proračuna za leto 2015 ni bil izglasovan zaradi prej navedene zadeve, slabe priprave in nedorečenosti pri obnovi šole, neutemeljenih postavkah sofinanciranja, ki še niso dokočno odobrena oz. izplačana, ipd.
4.	Župan je želel dobiti kritje Občinskega sveta za podpis pogodbe za arheološka izkopavanja v vzhodnem podaljšku šole v letu 2015, kot postavko v proračunu za 2016, ki ga ni niti predlagal. Še ena nezakonita akrobacija oz. nestrokovnost upravljanja!
5.	Občina Mengeš po dolgih letih začenja leto brez proračuna, ker niti osnutek še ni bil predložen, lani pa župan ni niti predlagal dvoletnega proračuna, kar je že dolgo običajna praksa.
Lahko bi še našteval. Če že župan ne obvladuje pravil in zakonodaje ter gospodarnega poslovanja in delovanja v javno dobro, pričakujem, da to obvlada, na primer, (so)odgovorna direktorica uprave, saj je njena plača najvišja med vsemi javnimi subjekti v Občini Mengeš (3.384 EUR, maj 2015), kjer je bistveno več zaposlenih z veliko večjim obsegom poslovanja (šola, dom počitka).
Besedilo: mag. Tomaž Štebe, civilnainiciativamenges@gmail.com, tomaz.stebe@gmail.com
Mengšan ^37
Dan odprtih vrat v Leku, članu skupine Sandoz, v Mengšu
v soboto, 9. januarja 2016, ob 10. uri
(Kolodvorska 27,1234 Mengeš)
Že 70 let se razvijamo in rastemo. Smo odgovoren delodajalec, tvoren član skupnosti in ena vodilnih gospodarskih družb v Sloveniji. Na naši lokaciji v Mengšu imamo pomembno vlogo v razvoju in proizvodnji izbranih farmacevtskih učinkovin visokih vrednosti in podobnih bioloških zdravil.
Smo med pomembnejšimi zaposlovalci v regiji. V Mengšu zaposlujemo več kot 850 sodelavcev.
Smo tesno vpeti v življenje lokalne skupnosti. Že vrsto let podpiramo številna društva in organizacije.
lek
Zavedamo se svoje odgovornosti do okolja.
Tudi v Mengšu stalno vlagamo v napredne okoljske tehnologije. Pri tem dajemo poudarek zmanjševanju emisij v zrak in večanju energetske učinkovitosti.
Vljudno vabljeni!
polni certifikat
član skupine Sandoz
<§> Q
a
Najuglednejši Delodajalec
Družini prijazno podjetje
a>
>
o m <o
C
jO .o
to
C\l
10
I--LO ca
Š ^
s £
ca
.Q
"O
S
ca
S o
S
E
KRIŽANKA
mengšan glasilo obíine mengeš
kdor kaj spre-
obraCa
kdor je aretiran
glasbenik žgur
reka v švici, avstriji, nemčiji
mesto na honšuju, tudijao (iz irk oka)
indijski
bog ognja in
domaČega ognjišča
avtor štefan markovič
mešana solata
KRAJ V SREDNJE-AFRIŠKI REPUBLIKI (iz trk EDO)
tenorist (janez)
športna obutev
ivan tavčar
OLIMPIJSKE IGRE
anorej žnidaršič
otto hahn
pristaš osvodil-ne fronte
holmij
igralka rina
rodnost
robert redford
hrib pri varaždinu
jap. nogom tamada
vprežne živali
ibsenova drama
krušni oče
rastlina primerna za presajanje
grški otok v dodeka-nezu, tudi kassos
francoski skladatelj (jacques, 1890-1962)
IZRASTEK NA GLAVI
prvotno ime rimskega cesarja avgusta
reka v prekmur.
PRAOČE ČLOVEŠTVA
keltski bog, ler
število prevoženih kilometrov
slavilna pesem
SKLADATEL. (FRANCE)
kdor je nesmrten
JAPONSKA UTEi. ENOT.
antično računalo, abak
anton novačan
DELI rozg
publicist (andrej)
talna obloga
igralka bancroft
nekdanja glasbena skupina,
tudi sorodnice
skala v morju
datljeva palma
okrasna roža
švic. dram. (johannes)
DUHOVNIK [SLABŠALNOJ
rajko naht1gal
pisatelj (umberto)
dirigent cuderman
pevka mo-rissette
položaj telesa, lega
pogosta predpona v irskih in škotskih priimkih (iz irk cam)
zasilni prehod
stik roke strupom
željko mavrovič
antični egipčanski
vezir (v obe smeri enako)
mestno gledališ. ljubljansko (kratica)
turški ve likaš
SODAVI-čARJI
nalet vozil
indijski hrast
rado lorbek
literarni teoretik, kulturnik kmecl
zoran erceg
ODISEJEV OČE, LAERT
avtooznak. benetk
filmska zvezda
kmetijska usmerjenost gospodarstva
krtina (narečno)
ameriški filmski igralec (james)
čE(L)CE
povzročitev negib-nosti, okame-nitve
odreditev
poostreš. (narečno)
osnovna šola
stara azijska država ob reki tigris
grški bog vetrov
mestece in jezero v kanadi (iz irk era)
tkanina za vezenje gobelinov
ciril škerjanc
SREČNO 2016
kevin venta
Pomoč: AAL, AČKO, AGRARIZEM, CAAN, GLAJT, KEIJI, NATALITETA
Rešitev novemberske križanke je JESEN.
L» \ É
BOZIČNO-NOVOLETNI KONCERT
■fe
26. decembra 2015 v Kulturnem domu Mengeš
ob 17.00
(samo koncert)
ob 19.30
(koncert in podelitev priznanj TD Mengeš)
n<_ *
V
Z vami bomo:
MENGEŠKA GODBA
in dirigent Dimitrij Lederer z gosti

lr4
VLJUDNO VABLJENI!
*Vstop možen le z brezplačnimi vstopnicami, ki so na voljo v MELODIJI MENGEŠ
(Trdinov trg 4D, Mengeš)

T~ mf r