IZDELAN POSNETEK STANJA ZA DEL STARE UUBUANE
Neizkoriščena podstrešja
Nekatera manjša mesta v Sloveniji so se že pred Časom lotlla načrtne prenove starih mestnih predelov, v Ljubljani pa smo se odločall le za prenovo posameznlh stavb (na primer Hrenova 17, Gornjl trg 9 in 11). Zavod za družbenl razvoj Ljubljane TOZD Urbanlzem pa Je pravkar Izdelal pregled sedanjega stanja med Strltarjevo ulico in Trančo ter Mestnlm trgom In Ljubljanlco.
Podatkl, zbranl na tem prelzkusnem območju, bodo služili kot izhodlšče za prelzkusno metodo Izdelave načrtov pre-nove, zato da bl se tudl v Ljubljanl lahko strokovno priprav-Ijenl In ustrezno organlziranl lotili kompleksnega reševa-nja prenove starlh zgradb.
Zavod za družbeni razvoj Ljubljane TOZD Urbanizem je v tem elaboratu upošteval namembnost posameznih prostorov, sanitarnotehnično stanje in lastništvo posamez-nih prostorov, dostope za peš-ce in dovoze dostavnih vozil ter pregled strešin.
Omenjeno območje ima vse značilnosti propadajočega mestnega predela, z neustrez-no namembnostjo prostorov, nesorazmerno udeležbo posa-meznih dejavnosti, majhnim številom stanovanj in veliki-mi neizkoriščenimi površina-mi, ki bi jih bilo moč preure-diti v podstrešna stanovanja.
Dipl. ing. arh. J. Lenard, ki je pripravil povzetek pregleda obstoječega stanja v tem mestnem predelu, je člane izvršnega sveta seznanil z zna-čilnostmi tega predela. V prit-lični etaži, na primer, ki meri 7332 kvadratnih metrov, me-rijo skladišča kar 2163 kva-dratnih metrov, kar pomeni, da zasedejo več prostora kot delavnice, poslovni in gostin-ski obrati skupaj, in nekaj manj, kot je trgovskih lokalov in obrtnih delavnic.
To pomeni, da so na tem področju velike rezerve za preobrazbo iz pasivnega, pre-težno skladiščnega območja, v aktivno območje s premiš-ljenim programom, kar pred-stavlja hkrati tudi enega od osrednjih problemov, tako po načrtovalski kot tudi po orga-nizacijski plati.
Nekoč je bilo na tem ob-močju okrog 60 odstotkov vseh površin stanovanjskih, zaradi potreb pa tudi pritiska delovnih organizacij po po-slovnih prostorih pa se je po-vršina, namenjena stanova-njem, znižala na 29 odstotkov.
Pregled lastništva posamez-nih prostorov kaže, da je od 126 stanovanj 89 v družbeni lasti, (72 jih upravlja Stanin-vest, 17 pa delovne organiza-cije), 37 stanovanj je v zasebni lasti (21 jih upravlja Stanin-vest, 16 pa zasebniki). Stano-vanje meri povprečno 75,6 kvadratnih metrov, tako da odpade na enega stanovalca nekaj več kot 30 kvadratnih metrov, kar je seveda visoko nad ljubljanskim poprečjem (od 21 do 25 kvadratnih me-trov na stanovalca).
Po anketi živi na tem ob-močju le 309 stanovalcev, ki stanujejo na manj kot 30 od-stotkih vseh površin. To po-meni, da je v tem predelu pri-soten močan pojav citizacije, ki jo je vsekakor treba ustaviti in preveriti vse možnosti, da se znova poveča število kva-dratnih metrov, namenjenih stanovanjem. Te možnosti ob-stajajo. Na tem območju je na-mreč okrog 3764 kvadratnih metrov neizkoriščenih pod-streh. Če bi za eno stanovanje potrebovali 75 kvadratnih metrov površine, bi na ta na-čin lahko pridobili okrog 50 stanovanj. To število seveda še ni dokončno, ker je treba preveriti   možnost   dostopa,
vprašljivo je odpiranje strešin zaradi spomeniškega varstva ipd. Te možnosti bo seveda razčistila nadaljnja obravna-va. Več stanovanjskih površin pa bi se dalo pridobiti na ra-čun poslovnih prostorov, ki so sedaj v nekdanjih kako-vostnih stanovanjih.
Na tem območju so sodob-no ogrevane le zgradbe ob Stritarjevi ulici in Mestnem trgu, ob Cankarjevem nabrež-ju pa imajo stanovalci različ-ne vrste individualne kurjave ali pa stanovanj sploh ne ogrevajo.
To je seveda le informacija o obstoječem stanju (problem bo treba obdelati tudi s socio-Ioške, ekonomske, krajinske in drugih plati), treba pa se bo tudi odločiti, kaj si v Ljubljani želimo v starem mestnetn je-dru, v kolikšnem času in ko-likšna sredstva bomo zbrali za prenovo.
Ta povzetek pregleda ob-stoječega stanja so prejeli kra-jevna skupnost Stara Ljublja-na, stanovanjska skupnost občine in mesta, oddelki za gradbene in komunalne zade-ve, za gospodarstvo, za druž-bene dejavnosti, stanovanj-ska zadruga »Mladost« in dru-gi, zato da bi iz javne razprave izluščili interese in želje. Ta-krat bodo strokovne inštituci-je izdelale konkreten program prenove. Izvršni svet je pred-lagal, da bi imenovali akcijski odbor, ki bo spremljal vsa de-la v zvezi z revitalizacijo tega območja.
Alenka Vilfan