Pogovor z Danko in Maksom Pircem Novoletni pogovor z župnikom Pavletom Krtom TRZIN BREZ PETARD "Vsem občankam in občanom, podjetnikom in zaposlenim na območju občine Trzin želimo v letu 2006 kar največ J sreče, uspehov, zdrav ja in strpnosti v medsebojnih odnosih ter vesele praznike!" I Uprava, občinski svet, podžupan in župan občine Trzin i pa ze »moraš« pa vsaj: 1 Nikoli ne m.ti petarde med Iju<* ?.Nikoli ne nosi petarde * iepu ™ćl pttafdt « kovinski ali staklene posode sud ni m«l petarde v uprth prostor.» > oli ne prlžigaj naenkrat več kol eno petardo •.'iko( ne pusti petartft manjthn otrokom - li 1» kupo) petarde neprev»r)ene kakovosti polikujl ponovna prijgatl petarde, ki H poiiU ! ne unaiaj na irtuinje-vedno prebefl navodila '•ikon ne meťl petard blin Jort|ivlh snovi Posledice napak so strahovite .. nobeden si ne želi oslepeti, oglušeti, izgubiti kak del telesa ali pohabiti koga drugega ... CIVILNA ZAŠČITA TRZIN IN OBČINA TRZIN Grad Jable Nedaleč od Ongra, vzdolž potoka in gozda, mimo nekdanjega mlina, ki slal je v območju Trzina, še dandanes vodna zapora sameva. Na bližnji se stavbi poznajo sidrišča propadlega mlina in njegovega blišča. Nedaleč od lam grad Jable stoji, se še danes bohoti nad poljem rži. Grad se vključuje lepo v okolje, kot biser odseva na trzinsko, loško in mengeško polje. SđSL Med Loko in Trzinom na školah stoji, se předal bom spominom iz babičnih dni, njena pripoved v meni še vedno živi. Sonce potone, zaide, zamre, a zjutraj ponovno rodi se prav vsakega dne. Tako naj prenesem spomin iz babičnih ust v otroško srce. sJfc Tako mi je pravila: Veš, dragi otrok, Ijudje veliko vedo, veliko prigod. Tedaj v Trzinu bilo le malo je hiš, za pečjo pa veliko drobiža in radovednih ušes. ižík Nekoć, ko grad Jable še Habah je bil, pred sto in sto leti ali še več, na njem srečno mlad par je živel. Baronica lepa in še lepši baron živela sta ubrano, njun bil je ves svet, živela v zakonu rosnih sta let, se davno zgodila Ijubezen na prvi pogled. Baronica mila, goreča, ob siju meseca tom doli sredi jezerca v koči leseni - Ijubeča. Sam Bog je poslal baronu ženo, a revež ni vedel, kaj skriva v njej lepo telo. SÏÏSL Baronica mila in vsa hrepeneča ob siju meseca, sredi jezerca v koči leseni - Ijubeča za grofa bila neizmerna je sreća. Le ta bil je postaven, moćan, in če bila bi potreba, zagotovo vsak hip bi zanjo postavil odločno se v bran. ln tako je Ijubezen gorela večer za večerom, kot sta hotela, vendar le nekaj pomladi in zim, nato se polegla kot ognja je dim. Njuna usoda lako je hotela, da nasledslva svojega ništa imela. SJfe Kasneje pogosto je grajska gospa flirtala z moškimi, kar se le da, baron pa mrk in strog je s sklonjeno glavo in temačnih misli hodil okrog. Sredi jezerca, ki še danes stoji, ure in ure, večer za večerom ob vodi je ždel. V vodo gledal je rad, ko ga končno premamil je spanec, odšel je v grad. SS\9L A neke noći se malo dlje je ob vodi zadržal. Posrebril mesec je vodo, brez oblačka bilo je sinje nebo. Tam sredi izvira v rahli meglici ugledal je dve drobni kresnici - vili rojenici. Baron ostrmel je, oslepljen od privida je pomahal z roko, a žal prepozno, se meglica je skrila in rojenici z njo. Drugi večer ves prežet od lepote ob isti uri ob vodi je ždel, a bilo je drugače, kot je želei. V rahli meglici je le ena sama vila bila. ln bitje lepo ga vabilo je k sebi z lepim telesom in nežno roko, s pritajenim je glasom tako govorilo: Jaz sem tvoja dobra vila, bi srčno rada ti povila sina, le eno noč pojdi z menoj, pozdravila bom tvojo bolečino in moro pridi, pridi, vrnila se bova še pred zoro. Baron pa je le onemoglo ostrmel, pomahal nežno je z roko, a žal prepozno, meglica se je skrila in lepa vila z njo. Minila noć mu je brez spanja, privid lepote ga preganja, imela duša ni miru, in kot pijan je taval skozi beli dan. Tretji večer ob isti uri jo je čakal od želje in lepote ves prevzet. Noć bila je kot světla srebrnina vmes pa kristalčki, zvezde zlate sredi jezerske zapbte. Tam sredi izvira v meglici rahli ugledal je bitje lepo, ki ga vabilo je k sebi z milimi klici: Pojdi z menoj, moj dragi gospod, boš vide! moj vodni grad, a v njem ne moreš ti přespat'. 5e skrila bova vsem oćem in svetu, nocoj naju bo obdařil sveti Vid, se vrnila bova, še predno se pojavi svit. Baron pa je le nebogljeno zd v meglico, bil je v dvomih, če prevaral svojo bi ženico, pomahal ji je le z roko, meglica se je skrila in lepa vila z njo. site. Minila noć mu je brez spanja, privid lepote ga preganja, imela duša ni miru, in kot pijan je taval skozi beli dan. sJte. Na večer pa se je trdno odloćil, da danes, ko bo mrak napočil, odšel bo z vilo na pot neznano, da dobil bo sina in si ozdravil rano. Ni doumel, da vsa neznanska ta lepota je le preblisk v njegovi glavi in velika zmota. S}\Si Ko bledá luna je připlavala nad jezerce trzinsko, bilo tišti večer ni ne vile in ne meglice. Le tih večer je bil. Sem ter tjo se oglasilo je le pesem osamele ptice, veselo petje noćnih čričkov in tiho žuborenje vode iz dveh tamkajšnjih izvirčkov. SS\SL Baron to noč čakal je zaman, pozno v noč postal je truden in zaspan. Na mostičku sredi jezerca klonil je v rahel san. Se pregrešil grajskih je manir, ob vodi tja do jutra oglašal se zlovešče je skovir. Zarana, ko grajski lovec vrača! se je z lova, | pogledat je kar tako iz navade Jj tja doli k jezercu sredi livade. v V vodi je ugledal zver, sunkovito je pripravil gver, a glej ga, šmenta, to ni bila nikakršna zve Za hip se je ustavil in strměl, ko zagledal na obleki gumbe je v zlatu prepoznat je truplo že napol v blatu. To bil njegov graščak je in baron, koj šmenta ga je gnalo v lolmun? Res, da vsak večer je ždel ob vodi, da ni se mu omráčil um? Bog vedi, kaj gnalo reveža je v vodo, pa kaj, Ijudje dandanes marsikaj počne In ni ga najmanj pekla vest, ko gospodarju služil je nezvest. site. Se duša grofu je končno umirila, minila sta ga bol in bolečina. Imel je željo, da pregreši grajskih se man okrog gradu pa še dandanes skozi noč oglaša se skovir sUs. Ob strani izvirčka, jezerca tega, v jasnih nočeh z meglico prekrila, o vili in njeni lepoti grof sam je odnese! v grob pravo resnico. dis. Spomin je resničen, to jaz ti povem, otrok, ohranjaj jo v srcu, podaj jo Ijudem! Kdor ne verjame, naj sam se prepriča, kako izpod grajskega griča se dviga rahla meglica. Naj se prepriča, kako vrh griča ponosno grad Jable stoji, se še dandanes bohoti nad poljem rži. Grad se vključuje lepo v okolje, kot biser odseva na trzinsko, loško in mengeško polje. Emil Milan Kuferi* lektor: MaňjOf 11 i I TRZIN BREZ PETARD CIVILNA ZAŠČITA TRZIN IN OBČINA TRZIN __ TRZIN BREZ PETARD Petarda je zanetila požar in družina je za NOVO LETO ostala brez doma. Ima tudi vaš otrok piratko v žepu? CIVILNA ZASCITA TRZIN IN OBČINA TRZIN TRZIN BREZ PETARD Če pa že »moraš« pa vsaj: 1.«koH I» meťi petarde med ljudi 2.Nikoli ne nosi petarde v tepu 3 Nikoli IM noći petarde v kovinske a* stekle«. poiode 4 Nikoli ne nui i petarde v uprtih prostorih S .Nikoli no prffiga) naenkrat ..i kot no petardo «.Niko« ne pustí pnardt manjSím otrokom 7.NikoU no kupuj petards nepreverjene kakovost. 8.Nikoli ni pottkusi ponovno prugati petarde, ki ni poť Ha S.NHtoll se ne lanaiaj na ttuinje-ndno preden navodila 10. Nikoli ne meť! petard blizu gorljivih snovi Posledice napak so strahovite ... nobeden si ne želi oslepeti, oglušeti, izgubiti kak del telesa. ali pohabiti koga drugega ... CIVILNA ZASĆITA TRZIN IN OBČINA TRZIN PC H AI MD CDMPU TERS 1 Ind. cona Trzin, Brezovce 10, 1 236 Trzin Telefon: 01/530 08 00 www.pchond.si Kolektiv podjetja PC H.AND se zahvaljuje vsem poslovnim partnerjem in stránkám za izkazano zaupanje ter vam želi Vesele božične praznike in Srečno novo leto 2006! Prodaja in lastna proizvodnja (Trgovina rAGOJA d.o.o. Trgovina: Kotli, bqjlerji, toplotne cnpalke, solarni kolektor ji, klimatske naprave Lastna proizvodnja: bojlerji, orelniki vooe cisterne, inox oqraje, dimne cevi www.lagaja.si LAGOJA d.o.o. ^IpMAJNI 22 1234 LOKA PRI MENGěU T5iL.: 01 723-00-40 FAX: 01 723-00-45 PE: TRGOVINA LAGOJA SLOVENSKA C. 67, MENGEÊ TEL.: 01 729-1 1-56 FAX: 01 729-11 -57 E-MAIL: lagoja.dco@volja.net ® interm Podjetje za inženiring, svetovanje in nadzor, Trzin, Kidričeva 14/d,Tel./fax: 01/564 41 95, gsm: 041/614 649 Srečaio 2006 Čistilni servis Depala vas d.o.o. Depala vas 5, Domžale Tel.: 01/ 72 41 657, 041/ 695 339, 01/ 72 42 489 Čistimo: • vse vrste oblačil, tudi perilo • vse vrste preprog • vse vrste zaves (tudi lamelne) • tapisone in tople pode ter marmor Pridemo na dom, po dogovoru lahko tudi ob vikendih in praznikih. Čistilni servis imamo v Depali vasi tik ob cesti z velikim parkiriščem. Odprto imamo vsak dan od 8h do I9h, ob sobotah od 9h do13h. Čistilni servis Habat Marjan s.p. Habatova ulica 12, Trzin GSM: 041 650 417 • avtoprevozništvo • gradbena mehanizacija • urejanje parkov SREČNO 2006! ortO(§) ana Prodaja in servis rehabililacijskih pripomočkov Pod gozdom 10. 1236 Trzin. Tel.: 564 41 !4 Občanom Trzina želimo vesele praznike in srečno v letu 2006, tt Těsnila Trzin, d.o.o., Jemčevac. 12, 1236 Trzin pao,e • 9""",esnila • agrarne valjev. 35 p'asf/ft Želimo vam srečno in uspešno novo leto 2006 Commerce UfUUfO 0L!L: Mat! UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE ® 01/723 09 00 www.hiKommerce.ri [ / • - Območna obrtna zbornica Domžale vošči svojim članom ter vsem občankam in občanom vesel božič ter srečno, zdravo in uspešno leto 2006. d leta 2005 nam je ostalo samo še nekaj dni, zato so priprave na praznovanje vse bolj intenzivne, nakupovalni centri pa od jutra do večera nabito polni. Čeprav se no-volctna evforija vsako leto začenja prej, se zdi, daje december vedno krajši, januar pa zaradi lukenj v de-narnicah in splošne »depresivnos-ti« vsako leto daljši. To je dokaz, daje z našim praznovanjem nekaj narobe - da ne znamo praznovati ali pa prazniki nimajo prave vsebine. Doslej vam nisem šc nikoli svetoval, kateri članki so v posamezni številki Odseva še posebej vredni branja, tokrat pa bom naredil izjemo in vas vabim, da si preberete vsaj pogovor s trzinskim župnikom g. Pavletom Krtom, saj je povedal veliko takega, kar nas lahko spodbu-di k resnemu razmišljanju o (ne)kako-vosti našega življenja in vrednotah, za katere smo mislili, da jih je čas že povsem povozil, vendar vse več ljudi ponovno odkriva njihovo vrednost in smisel- ODSEV glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik: Zoran Jereb Tehnično urejanje in tisk: Tiskarna Ravnikar, Domžale Trženje: Jožica Valenčak l.ektoriranje (razen Cradnega vestnika): Marija Lukan Naklada: 1.500 izvodov Elektronski naslov: zoran.jereb@siol.net Telefon: 01 831 00 69 in 040 835 356 Glasilo izhaja enkrat mesečno in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v Trzinu ISSN 1408 -4902 nost. Sicer pa so prazniki lahko prijetni samo v primeru, če tedaj počnemo tisto, kar si res želimo, in ne tisto, kar nam svetujejo mediji in drugi, ki namesto nas usmerjajo naše življenje. Veliko krivde za to, da nam praznovanje ne prinaša več pravoga zadovoljstva, pa nenazadnje nosimo tudi sami, saj si mnogo ljudi ravno v tem času postavlja cilje za naslednje leto in če so ti tako visoko postavljeni, dajih ne dosežemo, smo čez eno leto zaradi tega še bolj potrti. Cilji naj bodo torej realno postavljeni. Hvala vsem sodelavcem in oglaševalcem Ob koncu leta seveda ne smem pozabiti na zahvalo vsem društvom in posameznikom, ki ste letos tako prizadevno pisali v Odsev. Društva je v zadnjih mesecih resda malce premagala utrujenost, toda to je povsem razumljivo, saj so od pomladi do jeseni organizirala res veliko prireditev in o njih obveš-čala trzinsko javnost. Verjamem pa, da se bo društveni prispevek v Odsev spet kmalu ok-repil. Zahvaljujem se tudi vsem posameznikom, ki ste samoiniciativno ali po naročilu pisali v Odsev, vsi po vrsti ste se izkazali s skrbno pripravljeni izdelki. Morda bo ta čas, ki jc kot nalašč za nov začetek, spodbudil še koga, da (ponovno) začne pisati v Odsev. Tudi podjetjem iz Trzina in sosednjih občin se zahvaljujem za vse oglase, ki ste jih objavili v Odsevu. Upam, daje bilo oglaševanje učinkovito in da boste z nami sodeiovali tudi v prihodnjem letu. Ob koncu pa še to: na seji štaba trzinske Civilne zaščite je bilo veliko govora o ne-varnosti pirotehničnili izdelkov. Zato vam člani štaba svetujejo, da s tovrstno »zabavo« ravnate skrajno previdno in uvidevno do drugih, predvsem starejših in bolnih ljudi, ki jih pokanjc še posebej moti. V primeru, da tovrstno »zabavo« letos povsem preskočite, ne boste veliko izgubili, saj bo ognjemet v okviru silvestrovanja pripravila občina. Želim vam nepozaben prehod v novo leto - kjerkoli in kakorkoli ga boste doća-kali. Zoran Jereb, glavni in odgovorni urednik Novoletno voščilo Vsem občankam in občanom občine Trzin ter vsem drugim, ki bolj ali manj redno berete Odsev, želim v letu 2006 obilo zdravja, sreče in zadovoljstva ter dobrega razumevanja z vsemi, s katerimi preživite veliko časa. Naj bo leto 2006 v vseh pogledih vsaj tako uspešno kot je bilo letošnje. Trzinskim podjetnikom pa poleg tega želim, da bi jim prihodnje leto přineslo obilo pravilnih poslovnih odločitev in da pri tem ne bi pozabili na zaposlene. Vlagan-ja v dobre odnose z zaposlenimi se namreč bogato obrestujejo in povrnejo z bolj zavzetim delom in večjo pripadnostjo podjetju in njegovim ciljem. SREČNO! Čestitka Mirjam Štih Verjetno v zadnjih številkah Odseva pogrešate zanimive članke naše redne sodelavke Mirjam Štih. Razlog je povsem preprost - Mirjam je imela v zadnjem času precej delà s pripravo in zagovorom diplomske naloge z naslovom »Personifikacija zla v Bibliji«. Na miklavževo je zagovor tudi uspešno opravila, s tem zaključila Studij kulturologije na ljubljanski Fakulteti za družbene vede ter postala univerzitetna diplomirana kulturolo-ginja. Za ta dosežek ji iskreno čestitam in jo vabim k nadaljnjemu pisanju v Odsev Zoran Jereb ovo lelo se nezadržno přibližuje. Tudi v Trzinu so se že začele predno-voletne prireditve, še zlasti liste, ki smo jih namenili po eni strani najmlajšim in po drugi najstarejšim. Prvim zato, ker je njihovo občutenje praznikov in zabavnih prireditev najbolj pristno, in ker prav zato tudi najtežje Cakajo, kdaj se bo proslavljanje začelo. Drugim zato, ker mnogim med njimi te vrste srečanja pomenijo eno redkih priložnosti, da se srečajo, se spomnijo na lepa skupna doživetja in se razgovorijo o tem, kako se svet in z njim vred Trzin spreminjata. V sosednjih kra-jih so že okrásili mestna središča z gir-landami raznobarvnih lučk in marsikdoje že vprašal, kdaj se bo to zgodilo tudi v Trzinu. Odgovarjam: kot običajno sredi decembra. Ne gre le za to, da prednovo-letno okrašcvanje in dodatno razsvetlje-vanje kraja tudi kar precej stane, temveč zato, da vedno zgodnejše krašenje mest in spodbujanje nekakšne prednovoletne evforije v bistvu pomeni predvsem spod-badanje vse hujšega potrošništva. Božič in novo leto izgubljata prvotni pomen in se pod pritiskom vsesplošnega odvraćanja ljudi od razmisleka o sebi, o svetu, o naravi, v kateri se v tem času izteka stari in se začenja nov ciklus življenja, vse bolj spreminjata v še eno priložnost več za razprodajo povečini nepotrebnih in na-videznih dobrin, torej v čas, ko carujeta iznajdljivost in koristoljubnost trgovcev, dacarjev in bolj ali manj uspešnih zabav-Ijačev. Seveda nekaj tega tudi mora biti in vsi se kdaj pa kdaj moramo nekoliko spustiti z vajeti. O tem ni dvoma in tudi Občina Trzin se trudi sodelovati v tej igri. Vendar z občutkom za mero. Med praznične dogodke zadnjega časa pa gotovo lahko uvrstimo prireditev ob iziđu knjige enega naših občanov, bralcem dobro zna-nega bivšega urednika občinskega glasila Odsev. Miro Štebe je izdal knjigo Preizkuš-nje, v kateri na zelo neposreden in nič preveč moralističen ali samopomilovalen način opisuje nesreče, ki so ga doletele v življenju, in tudi nauk, ki gaje iz vsega tega potegnil. Za kaj takega je potreben svojevrsten pogum, kot sem poudaril že na prireditvi ob predsta-vitvi knjige, morda tudi neke vrste naivnost ali, bolje rečeno, vero, daje izkušnja avtorja lahko v pomoč tudi bralcu; v vsakem prime-ru pa visoka stopnja odprtosti in zaupanja v globlji smisel vsega tega, kar se nam dogaja; in tudi zato je knjiga nesporno vredna pozornosti. To omenjam tudi zato, ker je čas pred novim letom kot nalašč za tovrstne razmisle-ke, za bilance o dosežkih, o zamujenih pri-ložnostih in tudi za náčrte, kako naprej. Občina Trzin ima za leto 2006 in tudi za leta, ki bodo sledila, kar velike náčrte. Po zaključku zares velike naložbe, namenjene zlasti mladim (prizidki pri OŠ in nova šolska kuhinja, ki zdaj res omogočajo dobre pogoje za izvajanje šolskega programa in pripravo prvovrstne hrane za šolarje in gojence našega vrtca), začenjamo z naslednjo veliko nalož-bo, z gradnjo oddelka doma za starejše, hkra-ti s katerim bodo naši partnerji zgradili tudi manjše število varovanih stanovanj. Seveda pa bo, kot tudi prej (športni park, Center Ivana Hribarja itd.), vzporedno potěkalo še nekaj pomembnih investicij. Mislim zlasti na modernizacijo vrste ulic, na gradnjo parki-rišč, kolesarske steže ipd. Letos smo tudi sprejeli Strategijo razvoja občine za nasled-njih šest let in se odločili za koncept trajnost-nega razvoja, zdaj v skladu s tem pripravljamo Strategijo prostorskega razvoja; vse predvsem z mislijo na čim višjo raven kakovosti življenja v Trzinu in hkrati seveda tudi na nadaljnji razvoj kraja; že spet z občutkom za mero in ob upoštevanju čim bolj obsežne palete interesov. Pri tem, ob upoštevanju nekoliko trpke izkušnje, ki smo jo v neprijetnem trčenju z »državo« doživeli ob »primeru Telefonske številke Občine Trzin so: 01/5G4 45 43,01/564 45 44, 01/564 45 49 in 01/56445 50 Številka faksa je: 01/564 17 72 Uradne ure: ponedeljek od 8.00 do 14.00, sreda od 8.00 do 13.00 in od 14.00 do 18.00 petek od 8.00 do 13.00 Elektronski naslov: info@trzin.si Domača stran na internetu: http://www.trzin.si/ Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so vam na voljo tudi v Občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/564 47 30. Avto Aktiv«, ne moremo mimo misli, da bomo morali biti v prihodnje še bolj pozorni na pritiske kapitala, ki se ne zmeni za tradicionalne vrednote, za želje prebi-valstva in tudi ne za estetiko ali merilo sorazmernosti, ko se odloči osvojiti nek prostor. To že opažajo tudi drugod, deni-mo v Ljubljani, kjer se vse bolj vsiljuje spoznanje, da tudi lokalna politika postaja lutkovno gledališče kapitalskih interesov, v katerem vlada en sam bog -dobiček. Toda zdaj je čas, da se osredotočimo na praznične dni, drage občanke in občani. Ko boste prebirali te vrstice, bodo tudi, kar zadeva organe naše občine, poglavit-ne letošnje naloge že za nami. Če bo vse po sreči, bo tudi proračun za leto 2006 že sprejet. Jemali bomo zalet za skok v leto 2006. Naj bo lep, vesel in uspešen za vse. Želim vam čim lepše praznike, vesele in blage telesu in duši. Da boste potem čili in zdravi pripravljeni za nove uspehe in zadovoljstvo, ki vam jih želim v letu 2006. Tone Peršak »Občinski svetniki, člani odborov in komisy občinskega sveta ter drugi sodelavci Liste za trajnostni razvoj Trzina (Tone Peršak in sokrajani) želimo vsem občankam in občanom Občine Trzin vesele božične in novoletne praznike in veliko zadovoljstva, uspehov ter zdravja in sreče v letu 2006!« v imenu liste Tone Peršak, župan VSEM KRAJňNOM TRZINň 4f « _ _ LDS Lepo praznovanje vam želimo. ubíral»« děmo«„,ci,a SLOVENIJE OO TRZIN Leto. ki prihaja, naj bo radodarno z zdravjem. prijateljstvom, lepimi doživelji in uspehi. Srečno 2006 OO LDS Trzin Redni pogovor z županom Za nami je kar uspešno leto Zadnji letošnji pogovor z županom je precej prednovoletno obarvan, saj v njem ni težjih tem, ampak sva se z županom Antonom Peršakom pogovarjala o dosežkih letošnjega leta ter o načrtih za prihodnje leto. Župan pravi, da je eden najpomembnejših dosežkov za občino v Ietošnjem letu sprejem razvojne strategije za prihodnjih pet let. Ob tej priložnosti je pohvalil delo občinskih svetnikov, društev ter posamez-nikov, ki na svojih ramcnih nosijo največje breme delovanja društev. Ker je občina v pretekiih letih uspela ustvariti nekaj finančnih zalog, se bo prihodnje leto lotila kar nekaj večjih investicij, a o tem bova z županom govorila kdaj drugič. Leto se bliža koncu, zato me zanima, kaj ga je - po vašem mnenju - v Trzinu najbolj zaznamovalo? Kateri letošnji dosežki občine so torej po vašem mnenju najpomembnejši? Med odločitvami, ki smo jih sprejeli letos, bi po pomenu postavil na prvo mesto sprejem strategije razvoja občine za obdobje od leta 2005 do 2010. Pri tem želim še enkrat poudariti, daje enako kot dosedanja tudi ta strategija pripravljena tako, da bo hkrati omogočala razvoj in v največji možni meri varovala naravno okolje. Prizadevali si bomo torej, da bo kakovost življenja v naši občini še vedno tako visoka, da bo še vedno zanimiva za priseljevanje, čeprav slednjega ne bo več toliko kot gaje bilo v pretekiih letih. Gradnje novih blokov namreč ne načrtu-jemo več, stanovanjsko gradnjo (predvsem v obliki eno in dvodružinskih hiš) pa bomo dopuščali samo še na prostih zemljiščih znotraj že poseljenega prostora. Takšnih zemljišč je v naši občini še kar nekaj, zato ta odločitev razvoja občine ne bo zavirala. Iz zapletov v zvezi z gradnjo stavbě podjetja Avto Aktiv pa smo se naučili, da moramo prostorsko izvedbene akte odslej oblikovati veliko bolj pažljivo in natančno kot so ti, ki smo jih podedovali iz občine Domžale. Druga stvar, ki bi jo ob tej priložnosti rad pohvalil je to, da občinska uprava in ob- Župan Anton Peršak: »Upam, da bodo občani tudi v prihodnjem letu zadovoljni z delom občine, seveda pa so dobrodošle tudi kakšne konstruktivne kritike in predlogi. S tem voščilom vsem občankam in občanom želim čim več zadovoljstva, sreće in uspeha v letu 2006.« činski svet še vedno delujeta brez večjih ne-soglasij tako, da se večina odločitev v občinskem svetu še vedno sprejema z visoko stop-njo soglasja oziroma s prepričljivo večino. To je za občino zelo dobro, saj razprtije hro-mijo delo marsikatere občine - tudi v naši neposredni soseščini. Enoten občinski svet nam poleg tega omogoča tudi pravočasno spreje-manje proračunov in drugih aktov, ki so potrebni za nemoteno delo občine. Pohvalim pa želim tudi prizadevno delo številnih trzinskih društev, ki veliko prispevajo k integraciji občine in kakovosti življenja v njej, zato njihova prizadevanja na občini podpira-mo. Še posebej veliko zaslug za delo društev ima nekaj posameznikov - občani dobro vedo, kdo so to, zato jih ni treba poimensko naštevati. Kar pa zadeva letošnje investicije, je po pomenu na prvem mestu prav gotovo prenova šolske kuhinje, ki je opremljena z najsodobnejšo opremo in upam, da to vpliva tudi na kakovost hrane, ki jo v njej pripravljajo. Poleg te investicije smo letos izvedli še nekaj manjših investicij, sklenili pa smo tudi ugoden dogovor za izgradnjo optičnega omrežja v naši občini. Gradnja se bo najprej začela v coni, v Mlakah in delno tudi v starem Trzinu, postopno pa bo omrežje zgrajeno po ce-lotni občini, kar bo občanom dvignilo standard pri dostopu do sodobnih komunikacijskih storitev (interneta, kabelske televizije...) Kaj pa pričakujete od leta 2006 -na katerih področjih menite, da bo najbolj zahtevno in kateri cilji bodo najtežje uresničljivi? No, najprej je treba povedati, da bodo prihodnje leto lokalne volitve, prve predvo-lilne aktivnosti pa so se že začele. Upam, da se bodo volitvam navkljub začeti projekti in večinsko podprti programi, nadaljevali. Za občino bi bilo namreč zelo slabo, če bi se na naslednjih volitvah sprli in bi najkrajšo potegnili ravno projekti, ki bodo ravno tedaj v teku. Upam tudi, da bo ta občinski svet lahko normalno dělal vse do volitev, ki bodo predvidoma v oktobru - tako kot je bilo to ob prejšnjih volitvah. Tudi sam bom dělal, kot da volitev sploh ne bo. Ne glede na volitve pa imamo tudi za prihodnje leto precej načrtov. Ena najpomembnejših investicij bo v prihodnjem letu prav gotovo začetek gradnje doma za starejše občane in varovanih stanovanj, ki naj bi se začela že v prvi polovici leta. Naslednja pomembna zadeva je dokon-čanje nekaterih projektov, ki so nam ostali še iz letošnjega leta, ker so jih zavlekli geodetski postopki. Upam, da se bo prihodnje leto začela tudi posodobitev Ljubljanske ceste od Mercatorja pa do mostu čez Pšato pri T3. Poleg tega bomo prihodnje leto nadaljevali z urejanjem in vzdrževanja okolja v naši občini, državi smo dolžni tudi pove-zovalno cesto med Mlakami in IOC, nadaljevali bomo tudi s prenovo vrtca v Mlakah. Aprila bo začel z delom tudi Spoštovani občani in občanke, v okviru rednih kulturnih večerov vas v sredo, 21. decembra ob 19. uri vabim na javni pogovor o naložbenih in drugih načrtih Občine Trzin v letu 2006. Na 35. seji je občinski svet sprejel proračun za leto 2006 In vse potrebne sprem-Ijevalne akte ter tako potrdil predlagani načrt naložb in drugih nalog občine, ki bi vam jih rad představil in se hkrati tudi pogovoril z vami o nekaterih težavah, s katerimi se kot občina spopadamo. Dobimo se v sredo ob 19. uri v Dvorani Marjance Ručigaj (Ljubljanska 12 f). Dobrodošli! Župan, Tone Peršak Medobčinski inšpektorat, ki naj bi skupaj z dodatnimi prizadevanji občine za ok-repljeno tehnično varovanje objektov in preprečevanje vandalizma pomembno prispeval k vzdrževanju reda in miru v naši občini. Kaj pa koncesija za pomoč na domu - če se ne motim, je bilo predviđeno, da bo nov koncesionar začel z delom že po novem letu? Pri pripravi koncesijeje přišlo do manjših zapletov in posledične zamude, tako, da bo koncesionar začel svoje delo opravljati malce kasneje. Kako gledate na to, da se tako imenovani veseli ecember oziroma prednovoletno vzdušje začenja vsako leto prej, nato pa takoj po novem letu tudi vsako leto hitreje ugasne. Kako torej ocenjujete vse bolj »potrošniško« vsebino praz-nikov? Mislim, da se s prednovoletno evforijo nekoliko pretirava in osebno mi takána politika »univcrzalnega potrošništva« ni prav nič všeč. Toda to je ena izmed pos-ledic ideologije globalizacije. Poleg tega, daje dolgotrajna in pretirana razsvetljava tudi precej draga, je to tudi za okolje svo-jevrstno breme. Decembra nekaj razsvet-Ijave in predprazničnega vzdušja vseka-kor mora biti, toda če se to začne prezgo-daj, smo ob koncu leta že vsi utrujeni. V naši občini zato razsvetljavo uredimo nekaj dni kasneje kot v drugih občinah. Veliko bolj kot pretirani razsvetljavi sem v prednovoletnem času naklonjen prire-ditvam za določene skupine. Miklavže-vanje in praznična prireditev za starejše občane sta že za námi, nekaj prireditev pa nas še čaka. Kako pa vi osebno praznujete božično - novoletne raznike? Nekateri prednovoletni čas izkoristijo za oce-no preteklega leta in postavljanje ciljev za novo leto. Imate tudi vi takšno navado? Kar zadeva službene zadeve, so ob koncu leta razne bilance in priprave načrtov za prihodnje leto nekaj povsem običajnega. Enako kot mnogi drugi pa ob koncu leta tudi sam pri sebi naredim nekakšno osebno bilanco in si zastavim cilje za prihodnje leto. Želite ob tej priložnosti občanom po-vedati še kaj, česar jim v iztekajočem letu še niste imeli priložnosti? Morda samo to, daje prav, da imajo občani do občine določena pričakovanja, da so tudi kritični in zahtevni, toda tako pričakovanja kot tudi kritike in zahteve naj imajo realne osnove. Lahko se ozrejo tudi po drugih obči- nah in realno ocenijo, kaj je drugje ureje-no bolje kot pri nas ter kaj je pri nas ure-jeno bolje kot drugod. Poleg tega si želim, da bi v naši občini ohranili strpnost in sposobnost dialoga o tem, kaj vse bi v naši občini še morali postoriti, da bo življenje še bolj kakovostno, in kakšen naj bo vrstni red teh izboljšav. Zavedati pa se je treba, da se mora občina enakomerno razvijati na vseh področjih in da ni mogoče vlagati samo v vrtce, ceste ali kaj tretjega. Besedilo in foto: Zoran Jereb Plinifikacija občine Trzin PETROL Letos je sneg zapadel že v novembru, tako da smo v novembru z gradbeno sezono zaključili tudi mi. Čeprav je trzinska občina že dodobra pokrita s plinovod-nim omrežjem, vseeno nismo mirovali. V letošnjem letu smo zgradili oziroma sanirali najstarejše plinovode v občini Trzin (Mlakarjeva, Prešernova in Re-boljeva ulica v stanovanjskem naselju Mlake) ter podaljšali plinovode na začetku IMIakarjeve, na koncu ulice Za hribom in v ulici Kratka pot. Vse prednosti in koristi uporabe zemeljskega plina so v občini Trzin že stara zgodba (šc posebej sedaj, ko je zemeljski plin kar za približno 30 odstotkov cenejši od kurilnega olja), tako da tudi na področjih z novimi plinovodi pospešeno pridobivamo nove uporabnike plina. Akcija »Udobje je pred vrati...« V letošnjem letu smo tudi uspešno izpe-ljali našo akcijo »Udobjeje pred vrati...«, s katero smo želeli spodbuditi lastnike obstoječih hišnih plinskih priključkov, da pričnejo zemeljski plin tudi uporabljati, V okviru akcije smo našim potenciálním uporabnikom nudili: • projekt za notranjo plinsko napeljavo po akcijski ceni (oziroma brezplačno, če Petrol prevzame celotno izvedbo) • ugoden bančni kredit • celotno izvedbo notranje plinske nape-Ijave »na ključ« Zaradi velikega odziva na omenjeno akcijo bomo akcijo izvajaii tudi v prihod-njem letu. Če vas naša storitev zanima, vas prosimo, da se obrnete na Petra Boško-viča (tel. : 01 /471 44 52, petar.boskovicfr l>.eu'°!..s.i). v primeru kakšne dodatne akcije vas bomo obvestili preko direktne pošte in preko člankov v občinskem glasilu. Plan za leto 2006 Za leto 2006 imamo v planu izvedbo treh projektov, in sicer: • izgradnjo sekundarnih plinovodov ob Mengeški cesti (II. faza/2, etapa/l. del) • izgradnjo sekundarnega plinovoda na območju med Ljubljansko cesto in ob-voznico - štiripasovnico (III. faza) in • izgradnjo sekundarnega plinovoda po Kmetičevi ulici (IV. faza) Posvetovalna energetska pisama Termin za posvetovalno energetsko pisar-no v Trzinu ostaja nespremenjen, in sicer pisama obratuje vsako delovno sredo med 17. in 18. uro v prostorih Občine Trzin (Mengeška cesta 22). Boštjan Zupančič, Petrol PETROL d.d. želí vsem občanom občine Trzin vesel božič in srečno novo leto ter da bo osebna sreča in zadovoljstvo Vaš projekt leta 2006. Spoštovane občanke in obćani! Želimo vam vesele božične praznike in srećno, zdravo in uspešno novo leto 2006. Lista za zeleni Trzin Novoletno voščilo Slovenske demokratske stranke Slovenska demokratska stranka, občinski odbor Trzin, želi vsem občankam In občanom: Pride čas betine, ko staro teto mine. Pride novo leto brez vprašanja, v soju tučk se nam naznanja. Naj z njim pride sreča, kije včasih opoteča, a naj sedaj si vzame čas, da v200B obišče tudi vas. ___9 35. redna seja občinskega sveta občine Trzin Svetniki podprli nacrt za izgradnjo parkirne hiše Najpomembnejša odločitev, ki sojo na 35. redni seji sprejeli trzinski občinski svetniki je nedvomno sprejem pobude za spremembo in dopolnitev odloka o zazidalnem nacrtu za eno izmed parcel v OIC Trzin, na kateri namerava podjetje Biring Invest zgraditi parkirno hišo. Čeprav je ta projekt še v zelo zgodnji fazi, so ga svetniki podprli in poudarili, da gre za velik korak k reševanju problematike pomanjkanja parkirnih mest v coni. V pojasnilih tega projekta je župan Anton Peršak dejal, daje gradnja parkirne hiše Planjava (stala bo ob istoimenski poslovni hiši, ki je prav tako v lasti podjetja Biring Invest) smiselna, ker rešuje težave s pomanjkanjem parkirišč, in da bo pri tem projektu sodelovala tudi občina, saj je tretjinska lastnica parcele, na kateri naj bi ta objekt stal. »Del parkirišč bi bil namenjen uporabnikom in obisko-valcem poslovne hiše Planjava, ostala parkirna inesta pa bi bila javna,« je povedal župan, ob tem pa dodal, da se bo morala o načinu njihove uporabe občina z investitorjem še dogovoriti. Projektu svetniki niso nasprotovali, so pa opozori-li na nekaj pomembnih vprašanj, ki ga za-devajo. Lilijana Smrekar, svetnica SD, je tako predlagala, da bi morali za mnen-ja o tem projektu povprašati tudi lastniki vseh sosednjih parcel, saj bo ta objekt se-gal vse do meja sosednjih parcel. Romeo Podlogar, svetnik Liste za zeleni Trzin, je opozoril na neupoštevanje določila o največ 60-odstotni pozidavi zemljišča, skeptičen paje bil tudi do javno - zaseb-nega partnerstva pri projektu, zato je predlagal, da bi občina svoj del lastništva parcele prodala investitorju. Župan Peršak mu je odgovoril, da bi s prodajo občina izgubila vsakršen vpliv na ta projekt in da se jejavno - zasebno partnerstvo v občini Trzin v nekaj primerih že izkazalo za dobro delujoče. »V tej fazi je pomembno samo to, da se odločimo, ali ta projekt podpi-ramo ali ne, vsi nadaljnji postopki s tem v zvezi pa so še povsem odprti in stvar dogovora,« je bistvo razprave v nadaljevanju pov-zela Lilijana Smrekar. Milan Karče in Zoran Rink, oba svetnika županove Liste za trajnostni razvoj Trzina, pa sta pred glasovanjem opozorila še na nekaj tehničnih plati tega projekta. Karčeta je tako zanimalo, ali bo gradnja kletnih etaž zahtevala kakšne po-sege v komunalno infrastrukturo, kako bo urejeno odvajanje vode in ali so predvideni kakšni lovilci olj in drugih nevarnih snovi, ki lahko iztekajo iz avtomobilov. Poleg tega se je zavzel, da bi bila celotna površina nepo-kritega parkirišča ogrevana, da pozimi ne bi bilo potrebno pluženje, ki je na parkiriščih še posebej težavno. Rinka paje zanimalo, kako bo na tem objektu poskrbljeno za varnost in dostop intervencijskih vozil. Oba sta predlagala naj te in podobne tehnične pripombe investitor upošteva pri finančni konstrukciji projekta. Svetniki so pobudo na glasovanju podprli in tako projektu prižgali zeleno luč za izvedbo nadaljnjih postopkov. Proračun za leto 2006 je sprejet Druga pomembna točka decembrske seje občinskega sveta je bila druga obravnava občinskega proračuna za prihodnje leto. »Po prvi obravnavi smo opravili vse tisto, kar od nas zahteva zakonodaja, pa tudi javno raz-pravo s posamezni-mi porabniki prora-čunskega denarja. Poleg tega smo do druge obravnave vanj vključili tudi pripombe občinskih svetnikov iz prve obravnave,« je povedal Peršak in dodal, da bo občina prihodnje leto z dodatnimi sredstvi pomagala OŠ Trzin pri programih za nadpovprečno na-darjene učence, ki jih šolam nalaga ministrstvo za šolstvo in šport, denarja žanje pa ne pris-peva. Letošnja priprava proračuna seje od dosedanjih razlikovala po tem, daje občina z vsemi večjimi porabniki prora-čunskega denarja opravila temeljite pogovore, s katerimi je dosegla zadovoljstvo obeh strani - občine in porabnikov denarja. Da bi tovrsten pristop k pripravljanju proračuna kazalo ohraniti tudi v prihodnje, ste se zavzela Lilijana Smrekar in Franc Mušič, podžupan in svetnik LDS. Precej manj zadovoljenje s proračunom za leto 2006 Romeo Podlogar, ki je v razpravi dejal, da so nekatere proračunske postavke premalo natančno opre-deljene ali nejasne. Na glasovanju je proračun občine Trzin za leto 2006 dobil podporo večine svetnikov. Občinski svet zavrnil legalizacijo Edina točka, ki tokrat ni dobila podpore občinskega sveta, paje bila pobuda za spremembo in dopolnitev odloka o ure-ditvenem náčrtu za območje ŠRP Trzin Mlake. Gre za »legalizacijo« izgradnje mansarde na stavbi gostilne »Trzinka«. Svetniki so svoj »ne« pojasnili z vrsto razlogov. Lilijana Smrekar je tako v imenu odbora za okolje in prostor dejala, da dejavnost objekta sicer ni sporna, da pa okoliški prebivalci nasprotujejo širitvi dejavnosti tega objekta, da ni jasno, kje bo imel objekt urejenih 13 dodatnih parkirišč in da ni sporna samo mansarda ampak tudi povišana streha. Zorana Řinkaje motilo predvsem to, da so občinski svetniki sedaj postavljeni pred dějstvo, medtem ko z vsebino projekta pred tem niso bilo seznanjeni. Podobne pomislcke je izrazi 1 tudi Franc Pavlič, svetnik županove Liste za trajnostni razvoj Trzina. »Gostinska dejavnost v tem objektu ni sporna, problem je v tem, da se od nas pričakuje legalizacija čme gradnje,« je v razpravi jasno povedal Pavlič. Njegovega mnenja so bili tudi drugi svetniki in pobudo zavrnili z večino glasov, čeprav si je Filip Vrhovnik, ki je na seji zastopal Sava Stjepanoviča, zelo prizadeval, da bi svetnike prepričal s svojimi argumenti. Besedilo in foto: Zoran Jereb Na tokratni seji so svetniki za kandidate za sodnike porotnike Okrožnega sodišča v Ljubljani predlagali Jožefo Valenčak, Ivana Mušica, Romea Podlogarja, Zorana Rinka in Marijo Ipavec. Pogovor s Pavletom Krtom, trzinskim župnikom »Župnik 'ma vas rad!« Pavle Krije bil rojen v Mekinjah, njegova prva služba pa je bila v Šmartnem pod Smarno goro. Nato je odšel za kaplana na Vrhniko, se tam ravno dobro vživel in ustanovil mladinsko skupino, po dveh letih pa je prejel sporočilo s škofije, da mora v dve župniji, v Stango in Janče, a po spletu okoliščin je odšel v Staro Cerkev pri Kočevju. To je bila njegova prva župnija in prva ljubezen, kakor sam radpoudari. Med tamkajšnjimi preprostimi ljudmi se je zelo dobro počutil in na to obdobje ga vežejo najlepši spomini. Po treh letih je bilpremeščen v Bistrico pri Tržiču. »Tudi tam sem se dobro počutil, ljudje so me imeli radi,« pove. A vseeno so ga ponovno premestili. »Po sklepu personalne komisije greste v Trzin,« se je jedrnato glasil dekret, ki ga je po osemnajstih letih župnikovanja privedel v občino Trzin, kjer zdaj mašuje že trinajst let. Simpatičen, odřezav in humoren Pavleje zelo prijeten sogovornik, poln pozitivne energije. Poleg svojega delà ima rad še vsakodnevne sprehode pod trzinskim hribom Onger, izlete v gore in klasično glasbo. Najraje posluša tretji program nacionalnoga radia, kar nekoliko preskromno pa omeni svoje planinske podvige. Kar 23-krat se je namreč povzpcl na Grossglockner in le malo manjkrat na Triglav. Prizna, daje noćni ptič ali krt, kot se pošali sam iz sebe, saj hodi spat zelo pozno, zclo rad fotografira in tudi kuha si sam. Najraje se drži doma, tudi zato, da je Ijudem vedno dosegljiv, da se lahko zanesejo nanj. V vesclem mesecu decembru smo se z njim pogovarjali še o decem-brskem vzdušju, socialni problematic in žcljah za prihodnje leto. December je za večino ljudi mesec, poln pričakovanj, veselja in druženja. Darila in pisane lučke nas odvr-nejo od vsakodnevnih skrbi in če nas narava obdari še s snegom, je vzdušje popolno. Je tudi vam to naj-Ijubši mesec v letu? Ja, glede praznikov, vsekakor. Že 8. decembra začnemo s praznikom Brczma-dežne, ko se znova osredotočimo in posvetimo božji materi Mariji. Potem pa se že začnejo priprave na božič, koje treba nabrati mah, pripraviti jaslice, zbrati in organizirati pevce. Prav ti so lepa, simpatična in meni zelo ljuba družba, med katere vedno rad pridem. December paje tudi nekoliko nestrpen in precej nabit mesec, poleg ostalih opravkov je prav pred boži- m ( 1 \m I m Pavte Krt: »Će spoznaš skrivnost božica, si lahko vesel in srečen ves december. « čem veliko spovedi, saj se ljudje želijo čim bolje pripraviti na praznike. Kako pa gledate na številne lučke in ok-raske, ki nas z ulic in številnih trgovin na novo leto začnejo opo-minjati že na začetku decembra? Tega je preveč in to me zares moti. Predolgo traja vse skupaj, zato pokvari praznično vzdušje. Povsem bi zadostovalo, če bi ulice okrásili večer pred božičem, okraske pa pos-pravili takoj po novem letu. Tako je pa vse okrášeno od konca novembra pa vse do svečnice v februarju in nenazadnje nas to tudi veliko stane. V naši cerkvi smo pri tem veliko bolj skromni. Celotno okraševanje cerkve je prev-zela gospa Vera Maglica. Z njenim delom sem zelo zadovoljen, prav nobenih težav ni, in lahko rečem, daje moja več kot desna roka. December je prav zaradi prazničnega vzdušja tudi mesec, ko na plano, še po-gosteje kot sicer, pridejo stiske tistih ljudi, ki so osamljeni in sociálno ogro-žani. Se v teh dneh kaj več obračajo na vas? Ja, december je res tak mesec, a vseeno ne opažam, da bi bilo tega kaj dosti več. Sam sem Ijudem za pogovore in nasvete na razpo-lago skozi celo leto in vsak, ki pride k meni, je vedno zelo zaželen. Je pa res, da se tišti, ki so najbolj osamljeni in res potrebni takšne pomoči, ne upajo prestopili praga župnišča. Takšnim svetujem, naj zberejo pogum in pridejo; sploh pa življenja ni treba vedno jemati tako rigorozno. Zadnje čase večkrat slišimo očitke, da Slovenija z novimi reformami postaja nesocialna država, da se vse bolj povečuje razkorak med revnimi in bogatimi. Ste kakšne spremembe v tej smeri opazili tudi med vašimi farani? K meni že vseskozi prihajajo večinoma revni. Cerkev že od nekdaj živi na ubogih vdovah in še danes je tako. Že v Sve-tem pismu piše, daje uboga vdova přinesla dva novčiča, vse njeno premoženje, in to je darovala. In takšne vdove podpi-rajo tudi našo trzinsko cerkev. Premož-nejši redkeje darujejo, saj velja, da tišti, ki ima denar, bogastvo le še kopiči. V Trzinu zares ne bi mogli govoriti o revš-čini, vsaj jaz je nisem zasledil, poznam pa mnoge skromne gospodinje, osamljene starejše ženske, ki jih ob prvih petkih v mesecu hodim obhajat, ki živijo tako zelo skromno, da se mi v srce zasmilijo. Kar se pa reform in socialnosti v naši državi tiče, se pa okrog tega popiše veliko preveč papirja. Če bi vse te tone papirja, vse te reklame pretopili v denar in ga podarili nekomu, ki ga potřebuje... Od tega trenda ima nekdo očitno velike koristi. Denar nas je že pošteno pokvarili A veste, kje je prava reforma? Pred tabernak-Ijem v cerkvi. Če bi se vsi ljudje tam reformirali in začeli obraćati na Boga in na Kristusa, bi bilo vse drugače. Ljudje pa gledajo samo še na to, kje bodo več dosegli in kako si bodo več nagrabili, na-mesto da bi pomislili, kaj lahko drugemu dajo in kako lahko pomagajo. Zakaj je po vašem mnenju božič še vedno tako velik praznik in pri srcu tudi tištim, ki niso verni? Zato kerje to božji dan, božji navdih, in tega Ijudem danes manjka. Če vsaj malo zaduhajo, vsaj malo začutijo, četudi le del smrekice injaslic... to daje zelo lep občutek. Božič je zato najlepši praznik, ker seje na ta dan rodil Bog, Jezus Kristus, in to je tisto bistvo. In če spoznaš to skrivnost, si lahko vesel in srečen ves december. Le še nekaj dni nas loči do konca leta in v tem obdobju vsakdo od nas rad razmisli o stvareh, ki so se mu zgodile. Kako vi gledate na preteklo leto in kaj si boste najbolj zapoin-nili? Zame se izteka zelo simpatično leto, brez večjih stresov, sem pa mnenja, da moramo imeti tudi ljudje simpatičen odnos do dogodkov. Ste krstili kaj več otrok kot prejšnja leta? Pavle Krt: u Vsa čast županu, da je uredi! lak pločnik ob Jemčevi ulici Ja, v tem pogledu smo imeli kar dobro letino. Hvala bogu, da Trzinci radi živijo. Letos je bilo namreč manj pogrebov kot krstov. Pokopal sem devet faranov, krstil 27 otrok, poročil pa pet parov. Vidi se, daje trzinska fara zelo mlada. Prvo leto mojega službovanja v Trzinu sem poročil 14 parov, saj seje v tem obdobju sem pri-seljevalo veliko mladih. Tudi krstov sem imel prvo leto več, blizu štirideset. Se pa zadnja leta zaradi priseljencev v novih blokih povečuje obisk maše. Vsako nede- ljo vidim druge obraze. Zelo sem vesel tudi tega, da imam v veroučni učilnici kar dvesto »živčkov«. Od tega 24 prvoobhajancev. V náčrtu imamo zato tudi prizidek k župnišču za dvorano, ki bi lahko sprejela kakšnih 60 ljudi, in nekaj drugih prostorov, in če bo otrok še več, bo res treba zidati. V Trzinu ste že trinajst let in kot ste dejali, se tu dobro počutite. Kaj vam je v kraju najbolj všeč? Najbolj mije všeč pločnik ob Jemčevi ulici. Vsak večer grem namreč na spre-hod pod Ongerjem do Jabelj in nazaj. Silno sem vesel te nove arhitekture pločnika, ki omogoča neko varnost pešcu, hkrati paje tudi za srečanje dveh vozil dovolj prostora. Res, vsa čast županu in tistemu, ki seje tega spomnil. Kako boste preživeli zadnji dan v letošnjem letu? Ta dan ni zame nič posebnega. Po maši bom molil, zvečer moram pa pripraviti pridigo za naslednji dan. Polnoč pa tako ali tako dočakam vsak dan, saj sem praktično vedno pokonci do druge ure. Tako sem se navadil. Zvečer imam mir, nihče me ne vznemirja. Cesa si želite v prihodnjem letu? Denarja gotov ne. Želim pa si simpatične družbe ljudi in čimveč vernikov v cerkvi. Da bi tudi priseljeni krajani začutili, daje dobro priti v trzinsko cerkev. Pri nas nc prodajamo ne kruha ne drv, pač pa listo, kar je potrebno za dušo. Kakšno voščilo pa bi izrekli našim bralcem, vsem občanom Trzina? Papež Janez Pavel II. je ob prihodu v Slovenijo rekel: »»Papež 'ma vas rad!«, jaz pa vsem pravim, »Župnik 'ma vas rad!« Menim, da s tem povem vse. Besedilo in foto: Jasna Paladin JV.SI Nova Slovenija Krićanaka UuOslta stronito Blagoslovljen božič in srečno ter uspešno novo leto želi Nova Slovenija vsem prebivalcem Trzina. Nova Slovenija, 00 Trzin Slovensku ljudsko stranka Novoletno voščilo Slovenske ljudske stranke Predragi, naj lepe želje ogrejejo srce in preženejo temne misli, naj vam bodo blagoslovljeni in veseli božični prazniki, skozi vse prihajajoče novo leto naj vas spremijajo zdravje, sreća, osebno zadovoljstvo in, verjamem -naš skupni uspeh! Marko Bregar, Predsednik 00 SLS Trzin Vabimo vas na novoletni koncert ZAPOJMO IN ZAIGRAJMO SKUPAJ, kibo v sredo 21. 12. 2005, ob 17. 30h v, KUD - Franc Kotar v Trzinu Zapeli in zaigrali nam bodo: Čmrlji (vrtec), Žabice (vrtec), Stonoge (vrtec), Ptički (vrtec), Pevska zbora iz šole, Eva, Nejc, Blaž, Lara,Eva, Jaka, Nives, Matic.... (šolarji) Starejši pevski zbor Trzin Koncert bo povezoval: JURE SEŠEK D p M Društva prijateljev mladine Trztr, min Polepšajte si praznične dnil Karitas v Trzinu Vsaka pomoč se povrne Stiska ni sramotna, sporočajo iz Karitasa Trzin in dodajajo, da so od vsega najbolj dobrodošle informacije o tjudeh, ki so v stiski in potrebujejo kakršno koli pomoč. Trzinski Karitas je bil ustanovljen leta 1991, poleg župnika Pavleta Krta pa danes v njem deluje še cnajst dobrosrčnih Trzincev. »Namen ustanovitve je bil v Trzinu in bližnji okolici poiskati pomoći potrebne, ljudi v kakršnikoli stiski, socialni ali materialni, in jim po najboljših močeh pomagati,« pravi voditeljica trzinskega Karitasa Anica Batis. »Vse, ki se obrnejo na nas, skušajo napotiti na ustrezne stro-kovne službe, ki bi jim lahko pomagale, k pristojni socialni delavki, Rdečemu križu, na občino po enkratno sociálno pomoč ipd., seveda pa jim skušamo pomagati tudi sami. Največja težava je pravzaprav v tem, daje ljudi, ki so zares v stiski, težko najti, saj takšni navadno ne zaprosijo za pomoč,« je še poudarila. Za ljudi v stiski izvedo na zelo različne načine. Čc v kakšni družini kdo umre ali izgubi službo ipd. - to so stvari, ki se v tako majhni občini, kot je Trzin, zelo hitro izvedo. ln prav ta majhnost kraja Ijudem v stiski povzroča največ težav. »V majh-nem okolju se Ijudje veliko težje obračajo po pomoč, saj jih je sram, da bi za njihovo stisko izvedeli Ijudje, ki jih poznajo. V Ljubljani je to precej bolj enostavno, že v Mengšu je lažje in zato se veliko naših občanov po moč raje odpravi tja. Obču-tek, da potřebuješ pomoč, nikomur ni pri-jeten,«je povedala Helena Ogorelec in dodala, da Ijudem svoje pomoči ne moreš kar vsi I ili inje treba biti pri tem sila previđen. »Ko izvemo za nekoga, ki je v stiski, moramo pristopiti zelo previdno. Ljud-je so v takšnih situacijah zelo občutljivi. Ne moremo se kar pojaviti na vratih in reči: »Smo slišali, da potřebujete pomoč.« Podobno je tudi pri novoletnem obdarovanju otrok iz takšnih družin. Paziti moramo, da koga ne užalimo. Otroci so sicer zelo veseli, starši pa znajo včasih tudi nepričakovano reagirati,« je povedala iz svojih izkušenj. Većina ljudi ob omembi Rdečcga križa, Karitasa in drugih podobnih organizacij pomisli na zbiranje oblačil in drugih življenjskih pot-rebščin. Pa je v Trzinu v današnjih časih 10 še potrebno? »Oblačila so pri nas prišla v poštev ob osamosvojitvi, ko smo skrbeli tudi za be-gunce, danes pa je to resda bolj redko. Pri nas za kakšne zaloge niti nimamo prostorov, saj razpolagamo le z eno manjšo sobo v župniš-ču. Se pa še vedno zgodi, da kdo od pomoči potrebnih prosi tudi za kakšno oblačilo. Za to večinoma skrbi naša Jožica, ki ima doma v ta namen omaro, v kateri zbira oblačila za tište, ki jih potrebujejo, in Ijudje se dejansko obračajo s tem namenom nanjo,« pravi Anica, ob tem pa poudarja, da stiske ljudi niso vedno le materialne. V Trzinu živijo tudi Ijudje, ki so premožni, ampak zelo osamljeni. V najhujših stiskah sc tako znajdejo prav tišti, ki ostanejo sami, bodisi starejši, ki izgubijo življenjskega sopotnika, ali mlajše družine, kjer se eden od staršev ponesreči ipd. Velik problem v današnjem časuje tudi izguba službe, še posebej v tistih družinah, kjer je več otrok. Občina Trzin je poznana kot cna najbogatej-ših občin v Sloveniji. Lahko zato pri nas sploh govorimo o večjih socialnih stiskah? »S Kozjanskim se gotovo ne moremo pri-merjati, so pa v Trzinu primeri, ki so glede na to sociálno okolje veliko pod povprečjem,« pove Anica. »Eni si znajo pomagati, drugi pač ne.«. Člani trzinskega Karitasa so dejavni skozi celo leto, posebno veliko svojega časa pa pomoči potrebnim posvetijo v deccmbru. Že ob koncu novembra, v tednu Karitasa, so obiskali trzinske družine, v katerih družinski člani sami skrbijo za bolne, sta-rejše in onemogle svojce. V decembru so, tako kot vsa leta doslej, v sodelovanju z občino pripravili prednovoletno srečanje starejših občanov, že nekaj let pa sodelu-jejo tudi z podjetjem Simps'S, od letos pa tudi s podjetjem Velux, kjer pripomorejo, da je decembrski čas lepši tudi za najmlaj-še iz sociálno šibkih družin. Prav v teh dneh okrog božica pa se priza-devni člani Karitasa spomnijo tudi vseh tistih starejših in bolnih, ki se niso mogli udeležiti srečanja, zato jih na domu ali v domu upokojencev v Mengšu in v Dom-žalah obiščejo sami. Vsem prinesejo manjše paketke in jim namenijo svoj čas. »Čas je danes največ, kar lahko podariš sočloveku. Pogovor in občutek, da seje někdo spomnil nanj, jim pomeni največ. Ljudje so se večinoma že navadili na naše prednovoletne obiske, nas že kar čakajo. Res so nas veseli,« je lep občutek, ko osamljeni ljudje spoznajo, da le niso sami na svetu, opisala Helena Ogorelec. Kaj člane Karitasa žene k temu? »Vsako dajanje je sprejemanje. Vse sc vrača. Gre za energijo - če nekomu nekaj daš, se ti bo vse poplaćalo, bolje se počutiš. Vcrno. če bomo mi kdaj potřebovali pomoč, bo tudi k nam prišla. Občutek, da bomo nekomu pomagali, je resnično lep. Zato si res želimo, da bi se takšni Ijudje odprli in prišli do nas, čeprav se zavedamo, da mora biti stiska zares velika, da Ijudje prosi-jo za pomoč«, sta v imenu vseh prosto-voljcev v Karitasu povedali obe sogovor-nici. Besedilo in foto: Jasna Paladin Trzinski Kariias sestavljajo Jožica, Ivanka, Anica, Dani, Jožica, Bojan, Helena in Linea (na s/iki manjka Branka). Občane ob tej priložnosti pozivaju, naj si ne zatiskajo oči, naj se ozrejo okoli sebe in pomagajo Ijudem v stiski ali pa naj o pomoči potrebnih ob-vestijo njih. Po najboljših močeh bodo z veseljem pomagali, pokličete pa jih lahko na številki: 564 17 56 (Jožica Kurent) ali 041 / 993 898 (Helena Ogorelec). Pa še nekaj za vse, ki bi želeli pomagati finančno - številka transakcijske-ga računa trzinskega Karitasa, odprte-ga na Banki Domžale, je: 18305-0253395249. Čas jaslic V kultumem domu Groblje, ki stoji blizu prelepe grobeljske cerkvice, ki jo je v notranjosti poslikal naš najpomembnejši ba-ročni freskant Fran Jelov-šek, je bila v teh predpraz-ničnih dneh na ogled za-nimiva razstava sodobnih slovenskih jaslic. Razstavo, ki sojo odprli v nedeljo, 27. novembra, so pripravili: Kulturno društvo Groblje, Društvo Ijubiteljev jaslic Slovenije in župnija Jarše. Ob odprtju sta spregovorila škof mons. Jožef Kvas ter predsednik Društva Ijubiteljev jaslic Slovenije p. dr. Leopold Grčar z Brezij. Njen pobudnikje bil odličen rezbar Marjan Vodnik, ki je svoja delà že razstavljal tudi v Trzinu. Na tej razstavi je na ogled postavil izjemno delo, jaslice, izrezljane iz enega velikega kosa orehovega lesa. Razstava je bila posvećena letos umrlima jasličarjema Janezu Vovku s Police pri Naklem in Janezu Debeljaku iz Ribnice, katerih delo je bilo prav tako na ogled na pričujoći razstavi. Na njej je sodelovalo enainšestdeset avtorjev iz vse Slovenije, ki so ustvarili prekrasne jaslice v različnih tehnikah. Prevladovala so rezbarska delà, največ iz lipovega lesa. Poleg žgane gline in mavca, ki sta poleg lesa pogostejši material pri izdelavi jaslic, so bila na ogled tudi delà iz stekla, marmorja, varjene kovine, intar-zije, pa tudi kvašenega in medenega testa in čipke. Izjemna pestrost, ki se kaže tako v uporabljenih tehnikah, kot tudi domiselnih idejah in oblikah, skupaj z neverjetno spretnostjo, s katero so morale biti jaslice izdelane, kaže na to, da imamo v Sloveniji veliko ustvarjalcev, ki se z vsem srcem posvečajo prav tej veji umet-nostne obrti. Izjemno velik paje bil tudi obisk razstave, saj si jo je ogledalo res veliko ljudi. Njeni organizatorji so poskrbeli še za kulturni program ob otvoritvi, v nedeljo, 4. decembra, pa so obiskovalcem zapele članice ženskega pevskega zbora, ki so pre-pcvale adventne pesmi. Na razstavi je bila poleg jaslic na ogled tudi filatelistična razstava božičnih znamk in priložnostnih božičnih poštnih žigov, ki joje pripravil Ludvik Kovač. Na ogled so bile le slovenske božične znamke. Celotnih zbirk božičnih znamk ima njen avtor doma kar sedem, ogromno pa ima tudi priložnostnih poštnih žigov, katerih velik ljubitelj in zbiralec je. Enega takih »božičnih« žigov bo prav letos izdal tudi organizator razstave. Kratka zgodovina jaslic (povzeta po knjigi Jaslice patra Leopolda A. Grčarja) Razvoj jaslic sicer sega daleč nazaj v zgodovino. Oblike jaslic, kot jih poznamo danes, pa so nastale v zadnji polovici drugega tisočletja. Faze upodabljanja Kristusovega rojstva so do prve jas-lične plastike, ki joje leta 1386 ustvaril fra Giovanni di Barto-lomeo iz Italije, prehajale iz upodobitev na freskah, katakombah, sarkofagih, mozaiku, do uprizoritve jaslic leta 1223 na prostém v votlini pri Grecciu, ki jih je uprizoril sveti FranČišek Asiški. Iz leta 1300 je na freski na Vrzdencu znana prva podoba slikanih jaslic z mistično - spekulativnim načinom upodobitve Božjega Deteta na Slovenskem. Velik razevet doživijo jaslice v osemnaj-stem stoletju z neapeljsko figurativno šolo. Med franeosko revolucijo 1789 jaslice prepovejo, vendar se z romantičnim gibanjem znova razevetijo. V drugi svetovni vojni seje s preseljevanjem 'judi, požigi in z letalskimi bombnimi napadi na žalost uničilo veliko zgodovinskih in umetniških jaslic v Sloveniji in po svetu. Ce so se prve jaslice postavljale v cerkvah, pa so se te kmalu preselile tudi na domove. Sprva so imele domače jaslice le vladarske hiše, nato plemiške, malo kasneje pa še premožnejše meščan-stvo. To naj bi se začelo dogajati v začetku sedemnajstega stoletja. Kmalu zatem so se jaslice pojavile tudi na podeželju. V Sloveniji je razvoj jaslic sledil preko odrskih jaslic, ki so bile postavljene v obliki gledališkega odra, kulisnih jaslic, pri katerih so bile figure izdelane iz lesenih ploščatih deščic, na katere je umetnik narisal izžgal in pobarval osebe in živali, do omaričnih ter odprtih cerkvenih jaslic. To pomeni, da se jaslice postavijo v odpr-tem prostoru, kjer je potrebno najprej oblikovati pokrajino, nato pa nanjo postaviti figure. Danes vidimo, daje tip odprtih jaslic pre-vladal nad odrskimi ali omaričnimi. Med kulisne cerkvene jaslice pa so spadale tudi papirnate jaslice. Pri tem tipu so bile figure na-lepljene na tanke lesene deščice in izžagane ali izrezane. Take jaslice so bile pogoste predvsem v župnijah z manj denarja. Pogoste pa so bile tudi kot hišne jaslice. Žal pa se jih je veliko zaradi neob-stojnosti uničilo in porazgubilo. Vendar so se pri nas iz časa prvih papirnatih jaslic ohranile štiri plošče za odtiskovanjc jasličnih figur, ki so bile namenjene ročnemu poslikavanju, in sicer še iz druge polovice osemnajstega stoletja. Ob koncu devetnajstega stoletja so se pri nas pojavile tudi uvožene pole iz Prage in Dunaja. Kasneje, po prvi svetovni vojni, so k nam prišle papirnate jaslične pole iz Nemčije, najbolj pa so znane tište, ki so bile odtisnjene po pred-logah Maksima Gasparija. Po nekaterih domovih še hranijo papirnate jaslice, ponekod so se žal ohranile le v fragmentih. Po papirnatih jaslicah je kasneje prišla želja še po plastičnih figu-rah. Tako so se v Sloveniji pred drugo svetovno vojno pojavili odlitki v keramiki. Tem so sledile lesene, prenosne in v zadnjem času zelo priljubljene mehanične jaslice. Tematsko sestavljajo naše domače jaslice trije motivi: rojstvo Božjega Deteta, obisk pastirjev in poklonitev modrih. Namen tako mestnih kot kmečkih jaslic je bil približati pristnost evangelijskega poročila o Jezusovem rojstvu. Vendar seje to pogosteje bolj posrećilo na deželi kot v mestih, kjer so v obdobju med obema vojnama začeli jaslično sceno prestavljati iz preprostega hlevčka v gradove in palače. Zanimivo je tudi to, da sta bila okoli leta 1900 Mengeš in njegova okolica središče našega jasličarskega ustvarjanja. Zato torej ni nič nenavadnega, daje razstava sodobnih slovenskih jaslic postavljena prav v naši neposredni bližini. V naši trzinski cerkvi se prav tako vsako leto postavijo jaslice. Tudi te so odprte jaslice. Figure so položene na pokrajino izgozdne-ga mahu, same jaslice pa so postavljene pred oltarjem oziroma ob desnem stranskem oltarju. Drugejaslice, ki so bolj preproste in vključujejo figure, ki so vlite iz mavca in oblité z voskom, pa so postavljene kar zunaj pod smrečico pred cerkvijo. Figurice so bile pred leti izdelane v naši župniji. V teh dneh okoli božića ste torej prav lepo vabljeni v domačo cerkev na ogled jaslic, lahko pa si ogledate tudi drugejaslice po slovenskih cerkvah in na ta način tudi sami sledite pestrosti postavljanj jaslic, tega prelepega in še kako živega Ijudskega običaja. Bcsediio in foto: Jana Urbas Pogovor z Danico in Maksom Pircem Spomini na Trzin, ko so se še vsi poznali med seboj /granica in Maks Pire sta Trzinca, ki vesta o kraju in časih pred desetletji povedati veliko zanimivega. Spominov polno življenje seje Danici, rojeni Trzinki, začelo odvijati že pred sedemdesetimi leti, pred skoraj petimi desetletji pa se ji je na skupni poti přidružil še tri leta starejši Maks. Prihodnje leto bos-ta praznovala zlato poroko, mi pa smo ju že zdaj povprašali, kako je Trzin izgleda! včasih, kakšni so njuni spomini iz mladosti in kako se kot Trzinca počutita danes. »Še ne tako dolgo nazaj so okrog hiš hodile putke, zdaj pa imamo vse ograjeno. Ja, v Trzinu je bilo včasih zares lepo!« je že na začetku pogovora pripomnila Danica in napovedala misli, polne nostalgije. »Vsi smo se poznali in se z veseljem udeleževali dogodkov v kraju. Bolj smo ziveli drug z drugim, danes pa nikjer več ne vidiš nikogar. « Danica seje rodila v hiši na robu Trzina Ie čez cesto stran od doma, kjer živi danes. Skupaj s še tremi sestrami je obiskovala osnovno šolo v Trzinu, nižjo gimnazijo pa v Domžalah. Prav tam paje s svojo številno družino - še petimi brati in sestrami, starim očetom in mamo, živel tudi Maks. Sta se potemtakem spoznala v Domžalah? »Včasih smo se mladi večinoma spoznavali na ple-sih. Tudi mi smo veliko hodili plesat predvsem v Groblje in v Jarše, kjer je bila pri tovarni Induplati dvorana. Tako seje tudi pri nama vse skupaj začelo na plesu. Maks je poznal mojega brat-ranca, ta mu jc povedal zame in naju enkrat tudi seznanil - na plesu,« smeje pove Danica in doda, da sta se nato leta 1956 tudi poročila. Po poroki sta sedem let živela pri njenih starših, nato pa sta si v bližini, večinoma z lastnimi rokami, zgradila svoj dom, v katerem sta nekoliko kasneje uredila tudi obrtno delavnico -Maks jc po pokliču namreč mizar. Maks seje v novem kraju hitro znašel: »Trzin mi je zelo ustrezal, Ijudje so mi bili takoj zelo všeč, bolj so bili odprti in bolj prijaz- ' ni, komunikativni. V Domžalah se nikdar nisem tako dobro po-čutil. Preveč je bilo vzvišenih ljudi.« Tudi drugi so ga hitro vzeli za svojega in Maks je kmalu postal pravi Trzinec. »In še danes sem tukaj - kmalu bo že pctdeset let!« In kaj vse seje spremenilo v teh petih desetletjih! »Spremembe v Trzinu v tem času so zelo velike, pa saj tako je povsod. Ko sva se midva poročila, ni bilo ne vrtca ne drugih stvari, danes paje to povsem drugače.« Trzin je imel majhno šolo, v poslopju ob Mengeški cesti, kjer je danes občina, tudi trgo- vina je bila blizu in dvorana, kjer so včasih prirejali izredno priljubljene gledališke igre, pri katerih je v mladosti sodelovala tudi Danica. »Ko so dvorano med vojno požgali Nemci, smo jo krajani sami obnovili, prav tako tudi šolo in še nekatere druge zgradbe. Bili smo delavni, podajali smo si opeko in nič od tega nam ni bilo težko. Takšno udarniško delo se nam je zdelo samoumevno, pa družili smo se tako med sabo, saj takšnih zabav, kot jih poznamo danes, včasih ni bilo,« vzneseno razlaga Maks in s poudarkom doda, da na plačilo niti pomislil ni nihče, pa se jim ni zdelo nič hudo. Oba se rada spominjata gledaliških iger, ki sojih vaščani prirejali v trzinski dvorani, ki je bila vsakič polno zasedena - vse do takrat, ko so se v kraju začeli pojavljati avtomobili. Takrat je šel rajši vsak po svoje in druženje je postajalo vse bolj redko. »Tudi potem, ko smo bili že odrasli in smo gradili svoje hiše, smo drug drugemu pomagali. Ko sva midva leta 1965 začela graditi hišo, še ni bilo mešalcev, in so bile vsake roke za pomoč še kako dobrodošle,« se spominja Danica. »Vsi smo se poznali in se z veseljem udeleževali dogodkov v kraju. Bolj smo živeli drug z drugim, danes pa nikjer več ne vidiš nikogar.« Posebej veliko spremembo in pravo prelomnico je v Trzin přinesla gradnja industrijsko - obrtne cone in novih stanovanj. Danica in Maks s posebno zamišljenostjo povesta, daje bila njihova hiša, ki je danes v središču Trzina, pred tem povsem na robu vasi, Ie nekaj korakov oddaljena od gozda in z navadno makadamsko cesto povezana s predmestjem Ljubljane. Prav zato je bil obisk prestolnice takrat posebno doživetje. »Tudi v Ljubljano smo hodili, ampak s kolesom. Ko sva imela še majhna otroka, sva ju naložila na kolo in se v Ljubljano odpravila po nakupih. V Trzinu ali Domžalah seje včasih namreč dobilo bore malo. Na Miklošičevi cesti je bila takrat še posebna shramba za kolesa, za vse, ki smo iz predmestja in drugih krajev na tak način prišli v prestolnico. Vsak mesec smo šli s kolesom v Ljubljano. Kmalu po poroki sva kupila fičota, tako da smo kolo zamenjali za avto, ko pa sva začela zidati hišo, sva fičota prodala, ker sva potřebovala denar. Avto sva imela med prvimi -ja, bila sva kar napredna,« ponosno povesta, ko pa beseda spet nanese na obrtno cono, ništa nič kaj navdušena. »Začeli so graditi atrijske hiše, nato paje zrasla še industrijska cona, ki je Trzin danes že praktično povezala z Ljubljano. Cona je bila zelo velika sprememba za nas in midva je nisva bila prav nič vesela. Mimo naše hiše so s kamioni zvozili ves material za gradnjo novega naselja, saj današnje ceste takrat še ni bilo,« razlagata s pogledom, usmerjenim proti Ljubljani. Njihova hiša danes še sodi v stari Trzin, a meji na novo naselje, z novimi, od drugod priselje-nimi stanovalci. »Včasih smo se vsi poznali med seboj. V Trzinu je bilo tako malo hiš, da smo poznali še vsa hišna imena. Večkrat smo poklepetali na ulici, dobivali smo se v dvorani in včasih smo šli vsi skupaj, še z otroki na kakšno tako veselico, kjer smo lahko srečali znance. Saj se s stanovalci v novih hišah tudi poznamo, ampak z vsemi pa gotovo ne. Razlika je tudi v tem, da se danes vsi samo še usedejo v avto in peljejo mimo - niti ni priložnosti za kakšne stike. Cone še danes ne maramo preveč. Tudi pošta je tam in po pravici povedano, je meni tja kar nekoliko odveč in grem včasih raje kar v Domžale. Tudi prometaje povsod toliko, da nika-mor ni več priti enostavno,« priznava Danica, a v resnici sta s Tr-zmom povsem zadovoljna. Proti stanovanjskim blokom v središču kraja mmata nič. »Menim, daje prav, da kraj zaživi tudi na tak način. Mnogi so bili proti gradnji, vendar Trzin mora imeti neki center in dobro je, da k nam pridejo tudi mlade družine,« pravi Maks Skoda in dolgočasno je le to, da so praktično vsi lokali v spodnjih prostonh še prazni. »Trzincev nas je zdaj kar veliko, zato bi potre- bovali večjo trgovino,« je praktično edina pripomba, ki stajo podala. »Spremembe so skoraj stoodstotne, a naša mladost je bila lepa, lepša, kakor jo imajo mladi danes. Včasih smo se igrali in kakšno skupaj zapeli, danes pa imajo otroci le televizijo in računalnik. Na-predek v Trzinu je bil prehiter, kar predobro nam gre!« Upata, da se bo priseljevanje v Trzin omejilo. »Če je vsega preveč, ni dobro. Saj smo praktično že v Ljubljani. Dobro paje, da bodo zgradili dom za starejše občane in pokopališče,« pohvalita náčrte občine. Obvestila Turističnega društva Turistično društvo Trzin ponovno vabi na: vfr rezbarsko delavnico pod mentorstvom TRZIN ° g. Marjana Vodnika vsak torek med 17. in 19. uro v tehnični učilnici OŠ Trzin, terapevtsko gimnastiko ob torkih med 18.30 in 19.30 uro v mali telovadnici OS Trzin; voditeljica je članica TD in priznana terapevtka, ustvarjalne delavnice, ki potekajo vsak ponedeljek v Centru Ivana Hribarja med 17. in 19. uro pod mentorstvom gospe Žarke Boltin - Kregar. Za vsakokratno delavnico so v Občinskem informativnem središču na voljo informacije o potrebnih pripomočkih. TD Trzin Spoštovani! Vsem občankam in občanom, podjetnikom in zaposlenim v občini Trzin iskreno čestitamo ob Dnevu samostojnosti. Uprava, občinski svet, podžupan in župan občine Trzin Danica Pire: »Sin in hčerka veliko potujeta, iz vsake države namaprinesela spominek - iz Amerike, Anglije, Rusije, Izraela, Me hike... Omara je že skoraj polna in treba bo naredili novo.« upokojencev, pred kratkim pa sta se pridružila še društvenim pevcem. »Dolgo so naju že nagovarjali, pa se prej kar nisva mogla odločiti za to. Zavedava se, da moraš potem redno sode-lovati in to je tudi neka obveznost,« pravita in dodata, da imata poleg petja rada tudi sprehode in pohodništvo, če le zdravje do-pušča in četudi le do Rašice. Sta tudi ponosna člana zveze borcev. »Midva sva še tistega kova, ki zna ceniti vrednote,« pravi Danica, Maks pa pristavi, da so bili resda takrat še mulci, a ne tako maj hni, da ne bi vedeli za stvari, ki so se dogajale med vojno. »Takšnih reči ne pozabiš celo življenje!« Za zdravje in neverjetno vitalnost, ki jo izžarevata, skrbita z red-nimi obiski toplic in morja, za spomine iz tujih dežel pa že vrsto let skrbita hčerka in sin, ki jima z vsakega potovanja s svojima družinama prineseta spominek. Maks je navdušen slikar, pa se lahko s čim pohvali tudi Danica? Izkaže se, da nerada govori o svojih vrlinah, pa jo bomo zato na tem mestu pohvalili kar mi - jabolčni závitek in domači bezgov sok sta bila odlična! Besedilo in foto: Jasna Paladin v >; dr. ROMANA JORDAN CIZELJ Poslanko v Evropském Parlamentu X» 1 POSUNSKJ PISAMA: Ljubljansko cesta 67 SI -17 30 00MŽALE I£L:+386(0)1 774 45 86 www.tjoidantiielj.si URAONÍURf: PONEDElJfK 8.00 12.00. 13.00 15.00 SRED* 8.00 12.00, 13.00-18.00 PETEK 8.0012.00 VaSljeni ! 8 Spominov je veliko, a Danica in Maks ne živita le od njih. Zelo dejavna sta tudi zadnja leta, odkar sta v pokoju. Maks sicer še vedno poprime za delo v svoji mizarski delavnici in ustvarja predvsem male lesene predmete, kot so vazice, podstavki in svečniki, odkar paje v pokoju, je veliko pozornosti spet namenil eni od svojih mla- dostniških ljubezni. Že od malih nog je namreč navdušen Ijubiteljski slikar in danes so praktično vse stene v hiši za-polnjene z njegovimi slikami. »To zdaj de lani za dušo,« pravi, medtem ko si ogledujemo pravo razstavo svojih slik, med katerimi prevla-dujejo motivi narave. S ponosom pove, daje popoln samouk in daje veselje in talent za slikanje pri-nesel s seboj na svet. Odkar sta v pokoju, Stanovanje krasijo Maksove slike, kijih sta tudi aktivna člana vsakemu obiskova/cu z veseljem pokažeta. trzinskega društva 3. december - mednarodni dan invalidov Dostopna Slovenija - kdaj? : - ......— - -— -——■-. V Sloveniji je približno 170.000 invalidov, v invalidsko populacijo pa sodijo tudi bolniki z dolgotrajnimi boleznimi, ki jih je približno 230.000. Podobni trendi invalidnosti in dolgotrajnih obolenj se pojavljajo v vsej Evropi, kjer od skupaj 800 milijonov prebivalcev približno desetina za samostojno življenje potřebuje določene pripomočke in prilagoditve v okolju. Cas po preživetju bolezni in poš-kodb se podaljšuje, invalidnost, kronične ali akutne bolezni, ki člověka začasno ali trajno omejijo v gibanju ali mu onemo-gočijo ali otežijo komunikacijo, pa zahte-vajo primerno oziroma prilagojeno okolje. Načela enakosti in nediskriminacije Po zgledu številnih evropskih držav seje tudi Slovenija pridružila prizadevanjem, da bi čim prej uveljavili mednarodno klasifikacijo »International Classification of Functioning, Disability and Health«, ki jo je leta 2001 izdala Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Klasificiranje med drugim omogoča analizo in reševanje te-žav posameznega invalida z vidika vklju-čevanja v družbo ter upošteva posamez-nikovo in kolektivno odgovornost, ravnanje okolja, politiko zagotavljanja člo-vekovih pravic in družbcne skrbi. Sodobne zasnove invalidske politike izhajajo iz doktrine človekovih pravic in dolžnosti ter temeljijo na načelih enakosti in nediskriminacije. Te vsebujejo načela uveljavljanja enakih možnosti za invalide kot tudi za ljudi s posebnimi potřebami (Ijudje z bolezenski-mi stanji, ki imajo trajno ali krajši čas gibal-ne ali druge motnje, starejši, matere z otroki v vozičkih). Da bi se lahko načelo enakih možnosti uspešno uveljavilo, mora družba urediti dostopnost delà, znanja in informacij ter zagotoviti tehnično podporo tištim, ki jo potrebujejo za uspešno vključevanje v življenje in delo. Strategija »Dostopna Slovenija« Direktorát za invalide Ministrstva za delo, družino in sociálně zadeve je skupaj z delov-no skupino pripravil osnutek strategije Dostopna Slovenija. Strategija upošteva člověkovo raznolikost, enakost in družbeno vključevanje. Celovit pristop je izziv za načrtovalce, oblikovalce, uradnike, podjetnike, investitor-je in politike. Stevilne ovire v okolju onemogočajo neodvisno življenje invalidov. Z odstranjevanjem le-teh bo neodvisno življenje, se pravi, življenje po lastni izbiri, omogočeno večjemu številu invalidov. Ni pa dovolj ovire le prepoznavati, trebajih je tudi odpravljati, in to upošteva strategija Dostopna Slovenija. Z Zahvala Medobčinsko društvo invalidov (IVIDl) Domžale je letos praznovalo tridesetlet-nico svojega delovanja, združuje pa invalide iz občin Domžale, Lukovica MoravĆe, Mengeš in Trzin. Društvo potřebuje za svoje delovanje denarna sredstva. Poleg namenskih sredstev ki nam jih dodeli Zveza delovnih invalidov Slovenije, so največji prihodek društva sredstva, k, namjih namenijo občine, podjetja in posamezniki. Donatorsfća sredstva za koledar so velik prispevek za uspešno delovanje društva. Prav za te prispevke bi se rad. zahvalili vsem, ki ste prisluhnili naši prošnji in prispevali sredstva Tako zbrana sredstva bodo namenjena reševanju problemov težkih invalidov in sociálno šibkih invalidov. Vsem LEPA HVALA! MDI Domžale Generalna skupščina Združenih narodov je 14. oktobra 1992 z resolucijo razglasila 3. december za mednarodni dan invalidov. Na ta način je želela opozoriti napomen sprejetega programa aktivnosti na področju invalidske-ga varstva v desetletju od leta 1982 do 1992 ter na standardna pravila za izenačevanje možnosti invalidov in istočasno preveriti stališča in dejavnosti posameznih držav pri izvajanju zacrtanih směrnic. njeno pomočjo naj bi odpravljali grajene komunikacijske ovire v obstoječih objek-tih v javni rabi in na javnih površinah. Senzorno oviranim invalidom je treba zagotavljati informacije v prilagojenih oblikah, osebam z motnjami v duševnem razvoju pa je treba nuditi pomoč pri razu-mevanju informacij in jih v celoti vklju-čevati v dogajanja v družbi. Pomemben cilj je tudi dostopnost do javnega transporta in dostopnost informacij in storitev državne uprave na svetovnem spletu. Naše okolje bi moralo biti dostopno za vse: uporabne in vsem dostopne javne površine, prav takšen javni promet, prijazno grajene stanovanjske zgradbe in naprave, dostopni in za udobno življenje primerni bivanjski prostori, dostopnost do informacij, možnost komunikacij v prilagojenih tehnikah za senzorno ovira-ne ljudi. Prve ukrepe iz Strategije (na primer pri-lagoditev taksi vozil in zagotovitev pre-voza v javnem potniškem prometu za psa vodnika slepega invalida) naj bi urcsniči-li že v letih 2006 in 2007. Na omenjenem ministrstvu predvidevajo, da se bodo vsi ukrepi iz strategije uveljavili najkasneje do leta 2025. Sorazmerno dolg rok za uveljavitev vseh ukrepov je potreben zato, ker so le-ti povezani z velikimi stroški. Julija Logar Obvestilo Občina Trzin vas obvešča, da je občinski svet na svoji 33. redni seji 10. oktobra sprejel sklep o določitvi prodajne cene knjige avtorja pok. Staneta Stražarja z naslovom »Mengeš in Trzin skozi čas«. Knjigo lahko kupite v vložišču občine Trzin po 1.000 tolarjev (z vklju-čenim DDV). Knjige bodo na voljo do prodaje zadnjega izvoda. Vsi člani MDI Domžale vam voščimo vesel december, lepe praznike in rahločutno srce tudi v naslednjem letu! Arhitekturne ovire v stanovanjski soseski T 3 Okoli ekološkega otoka nasproli Ljubljanske l if je robni k za invalide na vozičkih previsok. V sosesko »Trzin Center« sem se priselil pred dvema letoma. Izbi-ra lokacije je bila odvisna predvsem od vprašanja, ali je bivalno okolje prijazno do gibalno omejenih ljudi. Sem namreč invalid in sem vezan na uporabo invalidskega vozička. Ker v Ljubljani niti v njeni okolici ni bilo velike izbire, sem se na koncu odločil za Trzin Center, saj seje tu obetalo najbolj urejeno okolje brez arhitektonskih ovir. Priznati moram, daje bila izbira pravilna, saj je ta del Trzina večinoma dostopen invalidom in pretežni del je zgrajen brez arhitektonskih ovir. Kljub vsemu pa obstajajo nekatere pomanjkljivosti na severov-zhodnem delu soseske, na Ljubljanski cesti 13a do 13g. Upošteva-ne niso nekatere zahteve, ki so opredeljene v zakonodaji in pred-pisih za gradnjo brez ovir, in ki bi jih bilo treba odpraviti skladno s cilji, ki so navedeni v osnutku strategije direktorata za invalide Ministrstva za delo, družino in sociálně zadeve.z naslovom »Dos-topna Slovenija.« Ze od sredine osemdesetih let je v Sloveniji veljal podzakonski akt - Pravilnik o projektiranju brez arhitektonskih ovir (Uradni list SRS, št. 48/87), ki so ga bili dolžni spoštovati vsi projektanti. Konec leta 1999 gaje nadomestil nov předpis, ki ga je izdal minister za okolje in prostor, to je Pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Ur. I. RS, št. 92/99). Že ta Pravilnik je nalagal, daje treba pri izdelavi osnutkov izvedbenih prostorskih aktov in pri izdelovanju projektne dokumentacije upoštevati zahteve slovenskega nacionalnega standarda SIST ISO/TR 9527 »Gradnja poslopij, Potrebe funkcionalno oviranih ljudi v gra-jenem prostoru - vodila za projektiranje«. Z uveljavljanjem novega Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskib stavb (Ur.l. RS, št. 97/2003) so številne zahteve natančno opredeljene z dimenzijami. Navajam samo nas-lednje: • visinske razlike, večje od dveh centimetrov je treba premostiti z ustreznimi klančinami, • svetla širina klančin ter širina prostora za invalidske vozičke v dvoranah in igriščih mora znašati najmanj 90 centimetrov, • naklon klančin mora biti čim manjši. Pri klančinah dolžine 6 metrov in večje lahko naj večji naklon 1:15 (višina:dolžina klančine) oziroma 6,5 odstotka, pri krajših klančinah je dovo-Ijen naklon do 1:13 oziroma 7 odstotkov. V nadaljevanju navajam nekaj najbolj kritičnih pomanjkljivosti. Pločnik med severnim parkiriščem in travnikom šole je zaradi parkiranih avtomobilov preozek za invalide in matere z vozički, zato je neuporaben. Pločnik bi moral biti zaradi parkiranih avtomobilov širok vsaj 1.4 m (0,5 m zasede avlo). Zaradi visokega robnika invalidi z vozičkom ne morejo s sevcrne-ga parkirišča na pločnik, ki pelje mimo šole proti Jemčevi cesti. V Upam, da se bodo v bližnji příhodnosti odstranile omenjene arhitektonske ovire ter da bo bivalno okolje postalo prijaznejše do invalidov in gibalno oviranih ljudi. Laslo Rešković nasprotni smeri prav tako ni prehodna pot brez arhitektonskih ovir od Jemčeve ceste mimo šole preko parkirišča do prostorov na Ljubljanski cesti 12f (knjižnica, zdravnik, dvorana Marjance Ručigaj itd....). Zato morajo invalidi na vozičkih po precej daljši poti, od šole po Mengeški cesti do gasilskega doma in naprej po Ljubljanski cesti do lokalov na Ljubljanski cesti 12 oziroma do že omenjenih prostorov na Ljubljanski cesti I2f. Tudi tište gibalno omejene, ki so doma na Ljubljanski cesti 13a do 13g, čaka precej daljša pot do šole. Namesto kratke poti preko parkirišča morajo mimo gasilskega doma po Mengeški cesti do šole. Prehod z invalidskim vozičkom od Ljubljanske I3e k parkirišču in do prostora za smeti, ekološkega otoka, ter k pločniku, ki pelje k šoli, preprečujejo robniki na obeh straneh ceste. Na tej poti manjkata klančini s pogreznjenimi robniki, ki bi morali biti pri deset centimetrov visokem robniku in naklonu 1:13 dolgi vsaj 130 centimetrov. Tudi v primeru, če bi bila narejena klančina pred kontejnerji za smeti, bi parkiran avtomobil pred klančino onemogočal dostop do njih. S količkom bi bilo treba preprečiti parkiranje avtomobila na prostoru pri klančini. Prikaz ene izmed možnih rešitev 18 oase Míro Štebe je izdal knjigo o svojem življenju in jo pred kratkim představil tudi Trzincem. Življenje Mira Štebeta je zgodba, ki je ne bi rad doživel nihčc od nas. Zlom hrbtenice pri plezanju v Koglu in padec 70 metrov v globino, izguba sluha na alpinistični odpravi na Grenlandijo ter negotovo vračanje v svet tistih, ki slišijo, in nadvse boleča smrt petlet-nega sina so mejniki, ki so 52-letncmu Miru - novinarju, v mladosti zelo perspektivnemu alpinistu, gorskemu reševalcu in inštruktorju - spremenili življenje. »Ob vseh težkih preizkušnjah, ki sem jih doživel, sem spoznal, da imamo ljudje v sebi moč, da bolečino lahko prenesemo, in zato sem se odloćil svoje izkušnje napisati v knjigi in deliti z dru-gimi. Sprva sem jo pisal le zase, nato sem se odločil, da mora med ljudi. Prepričan sem, da prav vsakdo od nas nosi svoj križ in vsakemu se zdi lasten najtežji,« je prepričan Miro, ki je svoje življenjske izkušnje, zbraně v knjigi s pomenljivim naslovom Miro Slebe in direktor založbe Didakta Rudi Zaman Preizkušnje, 2. decembra pred polno dvorano Marjance Ručigaj v Centru Ivana Hribarja predstavi! tudi svojim Trzincem, prijateljem in drugim gostom. »To ni le knjiga o alpinizmu, ampak knjiga o neverjetni volji člověka, ki sem ga nekdaj poznal, danes pa ga zelo spoštujem. Miro je eden redkih Slovencev, ki je v lastni bolečini našel moč, pozitiven naboj in neko modrost, daje preživel,« so bile misli Vikija Grošlja, Mirovega mladostnega prijatelja in alpinista, ki je bil na dan nesreče v steni Kogla le nekaj metrov stran od nesrečne skale, ki seje Miru odlomila in ga pahnila v globino, na droben kamnit rogljiček, kjer je s svojim soplezalcem obvisel in - preživel, a z zlomljeno hrbtenico, ki pa ga k sreči ni přikovala na invalidski voziček. Svoje spomine na odpravo na Grenlandijo leta 1981 in občutke ob iziđu knjige je představil tudi Stane Klemenc, prvi Slovenec, ki je stal na severnem tečaju, in vodja več odprav, tudi tište, na kateri je Miro, domnevno zaradi kombinacije višine, mraza in stresa ob devetdnevnem čakanju na helikopter izgubil svoj sluh. »Težke stvari preživimo, lepih pa se spominjamo. Miru želim, da v življenju ne bi imel več tako težkih preizkušenj, ker je svojo normo že krepko presegel.« Kljub preizkušnjam, opisanih v knjigi, ki bralca ne morejo pustiti ravnodušnega, Miro poudarja, da ni želei napisati črne knjige, polne žalosti. »Velikokrat se spomnim drugih trpečih ljudi po vsem svetu, a vsakič spoznam, da seje treba boriti. Upam, da vas knjiga ne bo pustila zamorjenih,« pravi, in res je iz vsake njego- Miru je čestitaI tudi župan Anton Peršak ve napisane besede čutiti neizmeren optimizem, tako značilen zanj, in močno voljo in Ijubezen do življenja. Verjetno ga imajo Trzinci prav zato tako radi. Miro, ki je bil tudi eden od ustanovite-Ijcv občinskega glasila Odsev in dolgo njegov urednik, velja za pridnega, zavzetega in vsestransko dejavnega sokrajana, kar sta poudarila tudi predsednica Turističnega društva Trzin Jožica Va-lenčak in predsednik Planinskega društva Emil Pevec, kjer so Miru poleg številnih sponzorjev pomagali do izida knjige. »Miro, v Trzinu te imamo radi, naš si, ta knjiga je le eden od kamenčkov v mozaiku, ki ga ustvarjaš. Ponosni smo nate!«, je bilajedrnata Va-lenčakova, Emil Pevec paje dodal: »Miro je živ dokaz za rek, ki pravi: 'Kar te ne ubije, te okrepi!' inje prava trzinska legenda.« Svoje misli_sta izrazila tudi župan Anton Peršak in podpredsednik PZS Tone Skarja, Emilijan Pevec pa je Miru posvětil pesem z naslovom Sonce in oblaki. Knjiga je izšlapri založbi Didakta, na voljo paje v slovenskih knji-garnah, naročiti pa jo bo mogoče tudi na spletni strani Planinskega društva Onger Trzin (wvnv.imgcr.or«). Besedilo in foto: Jasna Paladin Odlomek iz knjige Preizkušnje: »Hribi so mi res krepko zaznamovali moje življenje. Ne vem, kakšen člověk bi bil, če jih ne bi okusil. Verjetno bi bil moj sluh še normalen, ne bi se spominjal preloma hrbtenice in verjetno kamen ne bi presekal življenjske niti mojega sinka. Bi bil bolj srečen? Bolj bogat? Ne vem. Prav gotovo bi manj vedel o življenju, o njegovih lepotah, radostih pa tudi o bolečini. Gore so mi dale res veliko! So mi dosti tudi vzele? So bile prav gore tište, ki so tako krojile mojo usodo? Ceprav sem takšno razmišljanje večkrat slišal, za svoje teža-ve ne krivim gora. Žanje smo preveč nepomembni. Pravzaprav smo drobni vsiljivci v njihovem kraljestvu. Tam veljajo drugačni zakoni in obiskovalci se jim morajo prilagoditi. Čeprav sem, ko sem še plezal, imel tudi sam čusfven, oseben odnos do izbrane stene ali gore in sem se z njimi kar nekako pogovarjal, z daj mislim, da gorskim velikanom ni bilo dosti mar zame in daje šio pri mojih nesrečah večinoma za splet nesrečnih okoliščin, za usodna naključja. Pred svojimi nesre-čami, preizkušnjami, bi, če bi mogel, prav gotovo vedno prosil, naj gre tišti grenki kelih mimo mene. Će bi bil vedež in bi že takrat vedel, kaj me čaka, bi prav gotovo rovnal drugače, a vseh možnih posledic nisem poznal niti nisem razmišljal o njih. Vedno meje preveval optimizem in niti ne vem. ali bi rovnal dosti drugače, ko bi imel možnost še enkrat živeti tak, kot sem.« Andrej Perne je sedemdesetletnico okronal z razstavo svojih likovnih del Bernarda Zaječ o delih Andrcja Perneta Andrej Perne je Ijubiteljski slikar, ki je v začetku slikal motive po naročilu. Sli-kalje v tempera in oljni tehniki - direktno na stěno. Te poslikave so krasile hodnike, stopnišča in balkone hiš. Poz-neje je začel slikati na platno in papir. Mali formati slik omogočajo premosti-tev, da ima danes prvo samostojno razstavo v Centru Ivana Hribarja v Trzinu. G. Andrej Perne rad hodi v hřibe, zato so hribi večkrat upodobljeni v njego-vem slikarstvu. Ker je rojen v Trzinu, svoj rojstni kraj najpogosteje upodab-lja. Rekla bi, daje trzinski kronist s čo-pičem. Njegova delà govorijo. Rojstne hiše ni več, živi na sliki. Stala je blizu kapelice, katere notranjo poslikavo je sam prenovil. Naslikal je Loko, grad Jable, loško cerkev, trzinsko kužno znamenje itd. Z njegovih slik je razvidno, da ima rad naravo. Prevladujejo modri, zeleni in oker barvni toni. Trd-nost risbe v sliki mehča z barvo. Raz-stavljene slike so iz obdobja leta 2000 do 2005 in govorijo o moči in volji ustvarjalca. 1995, koje vođenje přepustil hčerki in zetu. Ves čas je ostal zvěst klasični »tehnologiji«, to je ročnemu izdelovanju. Poleg vsega že povedanega pa je Andrej uspešen tudi na področju strelstva. Bil je eden od ustanoviteljev strelskega društva v Trzinu leta 1953 in še danes je v njem aktiven. Ni v njegovi navadi, da bi se sam hvalil, zato je prav, da ga opazijo drugi. Mnogo uspehov je dosegel na najrazlič-nejših strelskih tekmovanjih, zato je dobil tudi občinsko priznanje. Še vedno tekmuje, zdaj v veteranski konkurenci, najbolj pa je ponosen na zmago za Pokal mladosti v Zagrebu, kjer je zmagal kot najstarejši střelec. Svojo telesno kondicijo vzdržuje s kole-sarjenjem, vsak konec tedna pa se povzp-ne na Dobeno. Sprosti se, ko sede na stol v svojem ustvarjalnem kotičku, se poglo-bi vase, prime čopič in slika. Na otvoritvi njegove razstave je župan Anton Peršak -fasciniran nad njegovimi slikami - ugota-vljal, kako bogat in srečen je lahko člověk, ki vse to zmore. Izrazil je spošto-vanje in mu iskreno čestital. V imenu Tu-rističnega društva je slavljencu čestitala predsednica društva Jožica Valenčak. Meta Železnik Tih, skromen, prijazen, dobrosrčen, rahločuten, dosleden, natančen - te in še mnogo drugih osebnostnih lastnosti se zrcali v Andrejů Pernelu, ki letos na dokaj ne-običajen način praznuje svoj osebni praznik. Ni vsakomur dano, da bi 70. rojstni dan praznoval s samostojno likovno razstavo, in to v družbi svojih najdražjih članov družine, številnih sorodnikov, prijateljev in nenazadnje krajanov, ki ga poznamo in cenimo. nekaj let. Že takrat je začuti I potrebo po drugač-nem, popolnejšem delu. Začel seje ukvarjati s »flodranjem« sobnega pohištva. Za tišti čas je bilo to nekaj novega, po-sebnega, zato je uspešno in hitro napredovah Že kot pleskar je začel slikati napisne table. Kot črkoslikar je izdeloval napise za razna podjetja in obrtnike v Trzinu in po Sloveniji. Pred odho-dom na služenje vojaš-kega rokaje bil zaposlen v podjetju Okras v Izoli. Opremljal je pohiš-tvo za hotelske sobe že uveljavljenih hote-lov: Helios, Vesna, Central hotel, Bristol v Portorožu. S svojim slikarskimi deli sije izboljševal standard tudi v vojski. Njegova delà so krasila prostore štaba in stanovanje marsikaterega oficirja. V času zaposlitve v Avtomontaži so se Andrejevi izdelki pojavljali po vsej Jugoslaviji pa tudi v daljni Rusiji, na Švédském, v Jordaniji, Egiptu, Omanu in drugje. V tem podjetju so izdelovali avtobuse in napisi na njih so bili Andrejevo delo. Torej tudi Andrej iz Trzina je po »cejl'm svejť« znan, tako kot »Ribn'čan« Urban. Za samostojno obrt se je odločil leta 1970 in v njej vztrajal do leta e pristni Trzinec, rojen v delavski družini kot peti otrok. Ima še tri sestre in brata. Oče mu je umrl, koje bil Andrej star sedem let in pol. Mama je bila skrb-na, izredno delavna in ponosna, a vse to ni bilo dovolj, da bi Andrejů omogočila ustrezno šolanje na umetniškem področju. Da je prinesel sposobnosti likovnega izražanja na svet, je opazil že učitelj v osnovni šoli in ga že takrat ustrezno spod-bujal. Žal seje moralo vseh pet otrok kar najhitreje podati v svet in se osamosvo-jiti. Pleskarskega pokliča seje izučil v Kamniku, obrtno šolo pa je obiskoval v Tomačevem. Tam je kot vajenec dělal še Mladinski klub Trzin En mesec je že minii, odkar seje pričela odvijali kreativna dclavnica, in moram povedati, da seje žc marsikaj spremenilo. Najpomembnejeje, da se ob sobotah zberemo v vedno večjem številu. Po pripovedovanjih staršev otroci zelo radi prihajajo in komaj čakajo, da pride sobota. Sprva so prišli še malo čez deseto uro, sedaj pa mi pričnejo delati družbo že ob pol desetih in mi pomagajo pripraviti material za tišti dan. Vsak vikend jc bil poseben zanimiv in poln prigod. 12.11.2005 Otroci obožujejo mokre barve, zato smo se jesenski idili posvetili še malo s tempera barvami. Vsak je naredil po dve sliki, na koncu pa smo jih razstavili na stopnišču. Za malce zabave pa jc Žan poskrbel s čaranjem. 19.11.2005 Listje je odpadlo, jesenske barve so napolnile prostor okrog nas in tudi mi smo ustvarili podobno vzdušje, ko smo dělali praskanke z voščenka-mi. List smo najprej pobarvali z živimi barvami, potem pa celega pre-barvali s črno in na koncu s paličicami spraskali risbo. Ta tehnika zahteva veliko natančnosti in vztrajnosti in pohvaliti moram čislo vse otroke, da so se tako potrudili in naredili izredne slike. 26.11.2005 Ker sta se zima in veseli december bližala zelo hitro, smo tudi mi zavi-hali rokave in pričeli z izdelovanjem okraskov za našo novoletno smre-čico v mladinskem klubu. Iz slanega testa smo oblikovali venčke in obeske z modelčki za piškote (smrekice, srčki, zvezde repatice...). Tcsto so pomagali valjati starši, ostalo pa so z veseljem naredili otroci sami. Prav v užitek jim je bilo barvali izdelke. Mlajši otroci pa so raje oblikovali polžka ali snežaka. Ker so bili tako hitri, smo na koncu risali snežin-ke na barvnem papirju. Presenečenje dneva je bilo, da je prišlo kar pet-najst otrok, kar je razveseljiva novica. To pomeni, da se širi krog obis-kovalcev in daje delavnica uspela. 3.12.2005 Od prejšnjega tedna so se nam posušili obeski in venčki, potem paje bilo potrebno okrasiti našo smrekico v mladinskem klubu. Ker pa smo želeli narediti še eno za vse mimoidoče, smo skupaj na velik papir nari-sah smreko, jo pobarvali in ko se je posušila, smo jo okrásili z obeski; s štampiljkami iz krompirja smo nanjo odtisnili motive različnih barv. Ker je božični čas tudi čas obdarovanja, smo narisali in pobarvali tudi darila in jih postavili pod smreko, ki krasi stopnišče mladinskega kluba. Ob tej priložnosti bi vsem rada zaželela vesel božič in srečno novo leto. V novem letu pa vas še naprej lepo vabim na sobotně delavnice, kjer bomo počeli zanimive stvari, ker je idej še veliko in čakajo na vas vsako soboto ob desetih. Na koncu bi se še rada zahvalila podjet-ju Binng d.o.o. za pomoč pri izdelovanju plakatov in letakov ter Trzin'in sicer županu Antonu Peršaku, podžupanu Franců Mušiču in Katji Kosec za posluh in pomoč pri delavnici - pri njenem zagonu in nadaljevanju, ker mi brez njihove podpore ne bi uspelo to, kar mi je. Hvala lepa vsem. Tudi vam želim prijeten božič in uspešno, srečno novo leto. Nina Radanovič, D'ZMT Kot sem že v prejšnji številki Odseva omenila, seje Mladinski klub dokončno prebudil in pripravil nove sekcije za mlade - za vse, ki želijo aktivno in koristno preživeti svoj prosti čas. Ker vemo, da imajo mladi veliko okusov in želja, smo jih z letošnjim izborom sekcij želeli zajeti čim več. Ciljna skupina niso samo najmlajši, temveč mladina različne starosti, zato upamo, da se nam boste pridružili v čim večjem številu, ker več, ko nas je, bolj je zabavno. Naj predstavim sekcije, ki so že v teku: HIP HOP Vsi, ki vam je všeč hip hop, se lahko z Denisom vsak ponedeljek in sredo od 20. do 22. ure.zabavate v ritmu rap in r'n'b glasbe, naučite novih plesnih korakov in koreografije... IZRAZNI PLES Mateja pa vas bo popeljala v drugačen svet plesa. Izrazni plesi so plesi, pri katerih izraža člověk sebe, svoje notranje razpoloženje, občutke in misli in se ga ne uči. Pridružite seji lahko vsak torek od 20. do 22. ure in skupaj z njo izrazite sami sebe. 1ZDELOVANJE NAKITA Nakit je zelo pomemben modni dodatek, ki je letos še posebej v modi - različni materiali, oblike, barve... Da bo vsak lahko imel nakit po svoji izbiri in nosil tisto, kar popolnoma ustreza njegovim željam, lahko s Karin in Tino vsak četrtek med 17. in 19. urojiaredite svojo kreacijo. RAČUNALNIŠKA SEKCIJA Včasih računalnik povzroča velike preglavice in sive lase, ko nam nikakor ne uspe narediti tistega, kar želimo. Rok je oseba, kateri računalniki ne povzročajo težav in zna vsak problem rešiti. Če imate kakšno vprašanje glede računalništ-va, se obrnite na Roka vsak četrtek med 19. in 20. uro. Z veseljem vam bo pomagal, pokazal kaj novega, ustvarjal z vami ipd. KREATIVNE DELAVNICE ZA MLAJŠE Otroci radi rišejo, poskušajo nove tehnike in izdelujejo iz različnih materialov. Zato smo žanje pripravili delavnice, kjer bodo počeli ravno to. Poleg tega se bodo zraven še zabavali, ker vsak teden pride veliko otrok in lako spoznavajo nove prijatelje. Nini in Moniki se lahko pridružite ob sobotah med 10. in 12. uro. Starši pa takrat lahko skočijo po svojih opravkih ali pa se nam pridružijo ob ustvarjanju, kar seje tudi že zgodilo in bili so zelo pridni - pohvalno! Nina Radanovič, D'ZMT Obvestilo! Športno društvo Trzin vabi na Občni Zbor vse svoje člane. Občni zbor bo v petek 23.12.2005 ob 19.00 uri v dvorani Marjance Ručigaj. ŠD Trzin »Žerjavčki« na martinovanju Franc Pavlič Leto je hitro naokoli in zopet je přišel čas, ko se mošt spre-meni v vino. Tudi letos, tako kot že zadnji dve leti, smo se ponovno odpeljali na martinovanje na kmetijo Krošljevih v Kraberg. Prijaznost gostiteljev nas je skupaj s čudovito hrano in pijačo tudi letos premamila, da smo se ponovno vrnili na njihovo domačijo. V prijetnem razpoloženju smo se iz Trzina podali proti Celju. Pri Dramljah smo imeli prvi postanek, kjer smo si privošči-li opoldansko kavico. Po postanku smo pot nadaljevali proti cilju našega praznovanja Martina. Razpoloženje je bilo iz ure v uro bolj veselo, k čemur je seveda z izbiro dobre glasbe pripomo-gel tudi naš neutrudni Franci. Po dobrem in obilném kosilu smo sc zaradi zdravja (da pospešimo prebavo in znižamo pridobljeni holesterol) veselo zavrtěli po plesišču. Med nanti je bilo tudi nekaj udeležencev, ki so se tokrat prvič z nami podali na izlet, zato so morali prestati testna vprašanja in obvezni krst, ki pomeni sprejem v družbo izletnikov. Prav tako je bila z nami »novopečena penzionistka« gospa Irena Župan, ki je ravno na ta dan pričela uživati upokojenski staž. Vsi skupaj smoji iskreno čestitali in ji kot drobno pozornost namenili solo ples. Čestitke smo izrekli tudi vsem udele-žencem, ki so v mesecu novembru praznovali rojstne dneve. Zaželeli smo jim predvsem zdravja (saj ne da bi nam ga primanjkovalo...) in seveda osebne sreče. Ko smo se znebili pridobljenega holesterola, smo odšli v vinsko klet, kjer je župnik krstil novo vino, ki je nastalo iz mošta. Po pokušini novega vina smo se vrnili v prostore veseljačenja in s petjem in plesom zaključili naše veselo martinovanje. Veselo razpoloženje smo z avtobusom odpeljali nazaj proti Trzinu in še vedno jc v naši neposredni bližini. iubilejno mednarodno strelsko tekmovanje Zaradi odlične organizacije strelskih tekmovanj nam je letos Strelska zveza Slovenije (SZS) zaupala organizacijo 3. »Odprte kontrolke Slovenije«, jubi-lejno 10. »Skirco Borisa Paternosta« pa je vključila v koledar tekmovanj SZS. Tekmovanje bo organizirano v Trzinu 7. in 8. januarja 2006, v velikem teniškem šotoru TAUBI centra, kjer bo predvidoma postavljenih petdeset strelskih mest, opremljenih z elektronskimi tarčami S1US ASCOR. Tekmovanje smo zelo uspešno promovirali na medna-rodnih tekmovanjih v Splitu, Sarajevu, Zagrebu in Mariboru, zato pričakujemo velik odziv strelcev iz tujine, predvsem Hrvaške. Zelo si želimo privabiti tudi střelce iz Madžarske, Italije in Avstrije, vendar imajo nekateri prav v tem terminu svoja izbirna reprezen-tančna tekmovanja. V dveh dneh naj bi tako v Trzinu tekmovalo preko 250 strelcev. Tekmovanje je namenjeno tudi gledalcem, ki sicer v predtekmovanjih ne navijajo bučno, zato pa lahko vse zadetke posameznega strelca sproti opazujejo preko velikega platna. V finalu najboljših osem posamezni-kov pa se navija tudi glasno. Žal trenutno še ni izdelan program oziroma razpored tekmovanja, saj prvič v vseh teh letih ne moremo oceniti števila nastopajočih tujih strelcev. Zanimanja ob promociji je bilo veliko, zato bi lahko pričakovali tudi do sto strelcev iz tujine. Ob tej priložnosti vas vabimo na ogled tekmovanja, priporočamo pa, da za ogled izberete popoldanski čas nekje ob 17:00, saj za ta čas predvidevamo finalna tekmovanja. Damijan Klopčič Franc Pavlič Oktobrski izlet »Žerjavčkov« v neznano Ze lansko leto smo organizirali izlet v neznano. Zaradi zanimanja na prvém tako organiziranem izletu smo se odločili da ga ponovimo tudi letos. In nismo se zmotili, saj je bilo zanimanja za ta izlet spet zelo veliko, avtobus pa popolnoma zaseden. Popeljali smo se v kraj, kjer do sedaj še nismo bili. To je mesto Rogatec, kjer smo si z zanimanjem ogledali grad Strmol in nadvse zanimiv Muzej v naravi, ki nas je izjemno navdu-šil, saj realistično prikazuje, kako so živeli naši predniki. Polni lepih vtisov smo se napotili proti Virštajnu, kjer smo so na turistični kmetiji privoščili dobro, domače kosilo. Košarka - KK UTRIP TRZIN Letošnjo sezono smo trzinski košarkarji začeli s slovenskim pokalom, kjer smo prvi krog igrali z drugoligaško ekipo iz Prebolda. Po zmagi v gosteh in porazu doma smo zaključili s pokalom in takoj nadaljevali s slovenskim prvenstvom. Letos nastopamo v III. SKL Zahod in že po žrebu smo se zavedali, da smo v izredno težki in izenačeni skupini. Prvi so v goste prišli mladi, visoki in hitri košarkarji KK Izola. Po napornih 40 minutah smo uspešno prebrodili prvo tekmo, ekipa iz Izole pa je morala priznati premoč domaćim igralcem. UTRIP TRZIN : IZOLA 92:82. Že po prvi tekmi in primerjavi s pokalom seje videlo da tretja liga po kakovosti ne zaostaja za drugo in da bo preboj naprej težak. Prvenstvo smo nadaljevali v gosteh pri Fcno-menih iz Ljubljane, ki letos prvič nastopajo v ligi. Proti Trzinu so igrali svojo prvo ligaško tekmo in viděli, daje treba na parketu garau vseh 40 minut, saj so v drugem polčasu popustili in Trzinci smo prišli do lahke zmage. Fenomeni : Utrip Trzin 55:95. V tretjem kolu so v Trzin prišli Kamničani. Prve tri četrtine so imeli gostje pobudo in vodili že za 16 točk, vendar trzinska borbenost ni popustila in z ekipno igro smo skupaj z navijači uspeli Kamnik premaga-II. Utrip Trzin: Mavrica Kamnik 82:77. S to zmago smo se zavihte-h na prvo mesto v ligi. V petem koluje v Trzin prišla ekipa iz An-hovega, ki pa je bila enakovreden nasprotnik le v prvi četrtini. Utrip Trzin: Salonit Anhovo 112:74. Teden kasneje je v trzinski pekel pnsla ekipa Jurij Plava Laguna iz Ljubljane in se pošteno opekla Koncno število točk 135:75 je bilo hkrati tudi najvišje število točk dosezemh letos v slovenski ligi, koše pa je prispevalo prav vseh dvanajst igralcev. Da pa bo sezona naporna in ne le nizanje zmag se je pokazalo v Hali KC Domžale, kjer smo se poměřili s KK Lastovka Domžale. Tekma je bila izrazito obrambno naravnana saj so bile na obeh straneh le redko uspešno izpeljane napadalne akcije, protinapadov skoraj ni bilo, poleg tega pa so Trzinci zgrešili ogromno prostih metov. Na koncu so morali Trzinci priznati premoč. Lastovka : Utrip Trzin 78:67. Po sedmih kolih smo tako na drugem městu v ligi z enakim številom točk kot Kamnik in Lastovka. Kot smo napovedali, bo liga letos zelo naporna saj so vodilnim trem ek.pam zelo blizu tudi KK Izola in Smlednik, presenetiti pa zna tudi Vipava. Naš cilj letos je obraniti trzinski parket, torej doma premagati vse tekmece in to nam zaenkrat tudi uspeva. Za preboj v višjo ligo, kamor vodi le prvo mesto v skupini, pa bo treba premagati obe ekipi s katerima sedaj delimo mesto na lestvici. Naslednja tekma doma bo proti Smledniku, sledi Vipava, prva domača tekma po iziđu Odseva pa bo 14. januarja 2006 ob 18.30 proti Fenomenom. Več o tekmah in statistiko si lahko ogledate na naši spletni strani - www.kkutriptrzin.bravehost. com. Zahvala pa gre našim donatorjem (podjetjem BIRING GROUP in UTRIP TRZIN), Občini Trzin in Baru Blatnica, kjer nas po domačih tekmah dobro pogostijo. za ŠD: Matjaž Erčulj Lestvica: Moštvo 1 MAVRICA KAMNIK 2 UTRIP TRZIN 3 LASTOVKA DOMŽALE 4 IZOLA 5 VIPAVA 6 SMLEDNIK 7 FENOMENI 8 JURIJ PLAVA LAGUNA 9 SALONIT ANHOVO Tekem Zadetkov Točke 6 + 193 11 6 +142 11 6 +74 11 7 +39 10 7 -24 9 6 -29 9 6 -79 7 6 -147 7 6 -169 7 Začela se je sezona v malem nogometu Začela so se tekmovanja v zimskih ligah malega nogometa. Naj vam predstavim ekipo PEKOS PUB - TRZIN, ki sino jo ustanovili pred slabim letom z obljubo, da ob uspešni organizaciji in zadostnem številu igralcev priskrbimo potrebno opremo (žoge, drese). Z izpolnjevanjem obljub se je začelo resno delo nabiranja igralcev, ki so bili pripravljeni sodelovati in igrati za našo ekipo. Zbralo seje deset igralcev iz Trzina, trije iz Loke in sedem iz Domžal. Vsi igralci so poimensko predstavljeni pod sliko. Pomoč pri ustanovitvi nam je ponudil tudi Bojan Milič. ki je bil s svojimi trenerskimi izkušnjami pripravljen prevzeti mesto trenerja. Naše prvo skupno tekmovanje je bila liga KUBU, za nas kar uspešna, saj smo zasedli končno sedmo mesto. Medtem smo osvojili tudi 3. mesto na turnirju v Trzinu in 4. mesto na turnirju, ki gaje organiziralo ŠD Loka. Igralci smo se s tekma-mi in treningi uigrali, zato smo se odločili preizkusiti v moč-nejši ligi, kot je zimska malonogometna liga GRADIANT. V ligi sodelujc 38 ekip, v katerih so tudi igralci in ekipe s prvoligaškim. izkušnjami, kar potrjuje kvaliteto tega tekmovanja. Ligo lahko spremljate tudi na internetni strani www.sra.si in v športnem dnevniku EKIPA, kjer so vidni tudi naši rezultati. Trenutno po tretjem s po eno zmago, neodločenim izidom in porazom zasedamo 10. mesto v skupini B, z istim številom točk kot 7. uvrščena ekipa. Naš cilj je uvrstitev med prvih osem ekip v skupini, saj se liga po odigranih tekmah v prvem delu del. na 1. in 2. ligo. V 1. ligo, ligo za prvaka se uvrstijo ekipe obeh skupin do 8. mesta. Z dobrimi in borbenimi igrami smo dobili tudi nove spon-zorje, katerim gre tudi zahvala, da smo se lahko udeležili novega tekmovanja. To so: Pekos pub, ŠD Trzin, El-ŽI-KO s.p., V.C.G. d.o.o., Restavracija VULKAN in Tom.nont s.p.. Tomo Drobež Igrale, z /eve proti desni: stojijo Janez Lenarčič. Rok Fbrjan-ete, Bojan Rajk, Peter Frantar. Osmir Ružnič, Uroš Lož in trener Bojan Mtlič. Cepijo pa Dorin Milič, Tomai Trtnik, Miran u" ir' 2°raJdZfV,ri"ikl Tomo Dr"bež, naš najmlajši navijač Mark ,n V,l, Gonsek. Ostali člani: Luka MuŠič, Aleš Jenstrle Klemen Pogačar, Matjaž Florjančič, Tine Kolene. Tomai Ko-matar tn Primož Modrijan Novice iz PGD Trzin Kar nekaj mesecev je preteklo od tedaj, ko smo se nazad-nje oglasili z novicami in dogodki v PGD Trzin. Prav je in spodobi se, da vas, drage bralke in spoštovani bralci Odseva, ob koncu leta seznanimo z dogajanjem v zadnjih mesecih leta 2005. September je minii v znamenju ponovnega zagona gasilskega krož-ka v PGD Trzin. Naši mentorji so sestavili program delà z gasilsko mladino za šolsko leto 2005/06. Trenutno tečaj obiskuje približno deset otrok predvsem iz nižjih razredov osnovne šole. Vabimo vse mlade, ki jih zanima tematika gasilskega delà, da se nam pridružijo, saj smo sestavili pester in zanimiv program, «.rožek trenutno poteka ob sredah med 17. in 17.45 uro v gasil- Sledil je oktober - tradicionalni mesec varstva pred požari. Tematika letošnjega oktobra je bila požarna varnost v velikih trgov-skih središčih, geslo pa »Iz malega zřaste veliko«. V sklopu predstavitev nalog gasil-ske službe občankam in občanom smo mesec začeli z nastopom na tekmovanju operativnih parov dvojic »Fire Combat«, ki ga je četrtič organiziralo sosednje PGD Loka pri Mengšu. Tekmovanje je polekalo v soboto, 8. oktobra, v športnem parku Loka v obliki gasilskega poligona. Omenjcno tekmovanje je skup gasilskih opravil in taktič-nih postopkov, ki smo jim gasilci najpogos-teje podvrženi pri opravljanju javne gasilsko -reševalne službe ter jih mora sleherni operativni gasilec znati oziroma biti sposo-ben narediti, pri vsem tem paje prisotna tudi dobršna mera adrenalina. Naše društvo sta zastopali dve ekipi, ki sta zasedli solidni 5. in 9. mesto med 20 nastopajočimi ekipa-mi iz enajstih prostovoljnih gasilskih društev iz bližnje in daljne okolice. Glavni poudarek na že tradicionalnih dne-vih odprtih vrat v PGD Trzin je bil letos na predstavitvi novitete na področju taktike gašenja notranjih požarov - sistem »Cobra«, ki je potěkala v petek, 14. oktobra 2005. »Cobra« deluje s pomočjo ćurka vode in abrazivnega sredstva. Voda in sredstvo za preboj se dovajata skozi poseben ročnik pod pritiskom 300 barov. S pomočjo »Cobre« lahko v nekaj sekun-dah prebijemo leseno desko, strešno kriti-no, steno iz siporeksa, v manj kot minuti 10 mm debelo pločevino, v nekaj minutah pa celo 20 cm debelo betonsko ploščo. Koje material přebit, skozi odprtinico dovajamo samo vodo v prostor (velik 70 kvadratnih metrov) in ga na ta način v približno dveh minutah ohladimo s 750 na 70 stopinj Cel-zija, kar omogoča varnejše nadaljnje delo gasilcev v notranjem napadu. Da je to res, smo se lahko na lastne oči prepričali ob demonstraciji naprave, saj so materiali popuš-čali kot za stavo, prikaz gašenja zaprtega prostora paje polekal na odsluženem kombiju. Kljub visoko razvitemu požaru je »Cobra« z ognjem opravila v manj kot pol minute Po praktičnem prikazuje sledil še teoretični del, kjer smo si na podlagi raču-nalniškcga prikaza ogledali posamezne 1906 PGD TRZIN 2006 Gašenje požara v vozilu značilnosti naprave, nato pa smo lahko gasilci tudi sami preizkusili napravo. V soboto, 15. oktobra 2005, smo imeli prikaz delà in uporabe škarij in razpirala pri tehničnem reševanju. Za uspele dneve odprtih vrat ima največ zaslug domači poveljnik Andrej Nemec. ki je tudi organizira! predslavitcv »Cobre«. Prva predstavitev iz sosednje Avstrije na Slovenskem je bila v Gasilska brigadi Koper, druga pa pri nas, v Trzinu. Prav tako so poleg dneva odprtih vrat v PGD Trzin potěkali še drugi dogodki v okviru mese-ca varstva pred požari. V soboto, 22. oktobra Nova ALK-32 na vaji Domžale 2005 skem domu Trzin na Ljubljanski cesti 2. Ker je krožek bolj naravnan k praktičnemu delu in pogovoru o gasilski službi, smo do sedaj spoznali osnove delà z vedrovko in zbijanja tarče, učili smo se zavezovanja vozlov, ki jih morajo obvladati mladi gasilci, pogovorili smo se o namenu in po-membnosti telefonske številke 112, obiska- li smo gasilski muzej na Vranskem in še bi lahko naštevali. Starše in otroke, ki jih zanima mladinski gasilski krožek, prosimo, da se za dodatne informacije obrnejo na PGD Trzin (telefon: 01/564 4660 (Jože) oziroma e-pošta: pgdtmn'w'siul.ncQ. 2005, je sledila velika medobčinska gasilsko -reševalna vaja »Domžale 2005«, na kateri smo sodeiovali tudi trzinski gasilci. Poudarek je bil na prikazu delà z novo gasilsko lestvijo ALK Mercedes Metz L33 in sodelovanju različnih služb s področja zaščite, reševanja in pomoči civilnemu prebivalstvu. Po končani vaji je pred CPV Domžale sledil slovesen prevzem nove avtolest-ve v uporabo. V nedeljo, 23. oktobra 2005. smo v hali komunalnega centra Domžale slovesno obeležili 50. letnico delovanja Gasilske zveze (GZ) Domžale, kamor je od njenega začetka (leta 1955) vključen tudi PGD Trzin. Delegacija PGD Trzin, ki sta seji pridružila Anton Peršak, trzinski župan, in Zoran Rink, poveljnik Civilne zaščite (CZ) Trzin, je prisostvovala pri razvitju novega gasilskega prapora GZ. Slavnostní govornik je bil Ernest Eôry, predsednik GZ Slovenije, ki je poudaril usmerjenost gasilcev občin Domžale in Trzin nadaljnje-mu razvoju gasilsiva na tem območju, kar smo dokazali tudi z nakupom nove gasilske avtolestve, ki je prva nova avtolestev po dobrih desetih letih na območju Republike Slovenije. Sledilo je slovesno razvitje prapora, ki gaje v verskem delu blagoslovi! domžalski župnik g. Šimenc. Botri prapora so bili domžalska Županja Cveta Zalokar Oražem, naš župan Anton Peršak in Uroš Slavinec, predsednik uprave podjetja Helios, d. d. iz Količevega. Po slovesnosti smo se še nekoliko zadržali v družabnem pogovoru in prigrizku ter napitkih. Ker je bil mesec oktober kar nekoliko pre-kratek za vse gasilske aktivnosti, je tradicionalno srečanje starejših gasilk in gasilcev GZ Domžale potěkalo v petek, 4. novembra 2005, v gasilskem domu PGD Žeje-Sveta Trojica. Srečanja so se udeležili tudi naši veterani. Slavnostni govornik je bil Marjan Slatnar, predsednik GZ Domžale. Vsem občankam in občanom ter bralkam in bralcem Odseva želimo miren božič in da se jim bodo v novem letu 2006 uresničile vse želje, tudi tište najbolj skrite, vsem pa prav tako želimo veliko zdravja in osebnega zadovoljstva. V Poudaril je, da veterani v GZ Domžale op-ravljajo pomembne in odgovorne naloge in veliko prispevajo k skupnim rezultatom gasilskega delà. Razvili so svoj prvi veteranski prapor GZ, pod katerim se bodo zbirali ter jih bo častno zastopal na slovesnostih doma in v tujini. Na tem srečanju je Zoran Rink, poveljnik CZ Trzin, zbraně pozdravil v imenu občine Trzin. Po razvitju in blago-slovitvi novega prapora, ki gaje opravil dobski župnik g. Judež, je sledilo prijetno srečanje ob živi glasbi, ubraném petju in okusni zakuski, naši veterani pa so obljubili, da se drugo leto ponovno udeležijo srečanja. Gasilski dom ima novo kritino V tem času smo tudi skrbeli za našo skupno lastnino. Tako smo v juniju 2005 prekrili gasilski dom z novo strešno kritino »Decra«. Stare, še azbestne salonitke iz leta 1971 je že močno načel zob časa, saj je ob hujšili nalivih voda vedno znova našla pot tudi v notranjost doma. Streho smo ob pomoči naših članov prekrili s pomočjo ekipe krovcev Zvoneta Zalaznika iz podjetja GP 90 d.o.o. iz Trzina. ki se mu za izkazano pomoč tudi zahvaljujemo. Prav tako nam je uspelo po dveh letih, od kar smo oddali prošnjo na občino, v novembru 2005 asfaltirati dvoriš-če pred gasilskim domom. Za preureditev smo se odločili predvsem zaradi izboljšanja prostorskih razmer pri izvozu intervencijskih vozil iz gasilskega doma, ureditve režima mirujočega prometa v tem delu Ljubljanske ceste, pridobitve prostora za opravljanje gasilskih vaj in pred-stavitcv idr. Sami zelenici sta s spremembo prometne ureditve oziroma izgradnjo ob-voznice G-10 izgubili na prvotném pome-nu, poslali pa sta odlagališče iztrebkov takšnih in drugačnih Ijubljenčkov, kar vse-kakor ne prispeva k urejenosti našega kraja. Novo asfaltirano površino moramo opremiti še s prometno signalizacijo (prometnim znakom ter dopolnilno tablo) in talnimi označbami, kar pa bomo storili ob prvem pri-mernem vremenu. Udarniško delo smo opravili z domačimi silami, pri večjih gradbenih pose-gih pa nam je na pomoč s svojimi izkušnjami, opremo in delavci priskoči! Marjan Habat s.p. - Avtoprcvozništvo, gradbena mehanizacija, urejanje parkov iz Trzina, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. V letu 2006 bomo predvidoma sanirali tlakovcc v orodjarni gasilskega doma, saj so zaradi teže gasilskega vozila s cisterno začeli močno odstopati od tal. V soboto, 26. novembra 2005, je v goslilni Narobe potěkalo tradicionalno srečanje upravnega odbora, poveljstva in veteranov PGD Trzin. Udeležba je bila zaradi slabega vremena sicer nekoliko okrnjena, kljub temu pa smo preživeli prijeten večer v dobri družbi in prijetnem am-bientu. Sestala seje tudi komisija za zgodovino PGD Trzin, ki jo vodi predsednik Jože Kajfež V pripravi je namreč knjiga ob stoletnici delo-vanja društva, katere vsebino pripravlja komisija. Omenjena knjiga bo izšla v letu 2006 v sklopu praznovanja stoletnice delovanja društva in jo bodo predvidoma dobila vsa trzinska gospodinjstva. V veliki meri paje seveda od-visno od sredstev, ki jih bo za ta namen name-nila občina Trzin. V telovadnici osnovne šole Trzin smo naredili tudi skupinsko sliko ob 100-letnici delovanja PGD Trzin, kjer je bila nav-zoča večina članov našega društva. V času, ko berete naš článek, so vas že ali pa še bodo obiskali naši člani z gasilskim kole-darjem PGD Trzin za leto 2006. Ker bomo praznovali okroglo obletnico, smo se odločili, da bo tudi koledar nekoliko drugačnega formata z nekaj več listi kot sicer. Ob tej priložnosti se vam zahvaljujemo za vašo podporo in sredstva, ki jih boste namenili za obnovo in nakup nove gasilske opreme. PGD je najstarejše trzinsko društvo Leto 2005 je pri koncu, veselimo pa se prihaja-jočega novega leta 2006, ki bo gotovo pomembno tudi za PGD Trzin, saj praznujemo 100 let organiziranega delovanja ob dějstvu, da smo najstarejše društvo v Trzinu. Tako bomo imeli v februarju 2006 stoti občni zbor društva, ta bo bolj delovne narave. 6. maja 2006 bo sledila slavnostna seja v počastitev stolctni-ce delovanja društva, v nedeljo, 7. maja 2006, pa bomo praznovali tradicionalno Florijanovo nedeljo, kjer se bomo v slovesní paradi z godbo na pihala gasilci iz bližnje in daljne okolice udeležili svete maše v čast našega stanovskega zavetnika in pri-prošnjika v župnijski cerkvi sv. Florijana v Trzinu. Sredi maja 2006 bo predvidoma sledila gasilska reševalna vaja, zaključek praznovanja pa bo v soboto, 1. julija 2006, z veliko gasilsko vrtno veselico s srečelo-vom, na kateri bo igral priznan ansambel. Za nami je relativno mirno leto Će na hitro pregledamo število in zahtev-nost intervencij v letu 2005, lahko ugotovimo, da smo imeli po številu in zahtevnosti manj intervencij kot prejšnja leta, kar je dober znak ozaveščenosti in preventivne dejavnosti naših občank in občanov za večjo splošno varnost pred požari in drugimi nezgodami. Vendar za nas posredne nevarnosti v tem letu žal še ni konec. V prednovoletnem času se v večjih koli- i činah uporabljajo \ ' ' različna pirotehnična - / sredstva, zato prosi- • /đfc rao vse uporabnike /^r) tovrstnih sredstev, da ' / so pri njihovi uporabi skrajno previdni. Vsi pirotehniški izdelki so nevarni, ker vsebujcjo eksploziv! Nepravilna uporaba lahko povzroči hujše telesne poškodbe (opekline, izgubo vida, sluha ipd.), večjo materialno škodo (požar), zaradi kršitev javnega reda in miru pa odsvetujemo pretirano, nehumano in objestno uporabo pirotehniških sredstev v blizini stanovanjskih objektov. NA POMOČ! Varno dan in noč! PGD Trzin - 100 let v službi ljudstva Oktober - mesec varstva pred požari - je bil poln prireditev Za nami je oktober - mesec varstva pred požari - ki ga je letos zaznamovalo geslo »Iz malega zraste veliko« ter obilica najraz-ličnejših prireditev, na katerih smo se seznanili z novimi sistemi za gašenje ter poveselili ob novih gasilskih pridobitvah in dru-žabnih prireditvah. Oktobrske dejavnosti našega društva so se začele v soboto, 8. oktobra, ko smo se udeležili tekmovanja operativnih dvojic »Fire Combat«, ki gaje organiziralo sosednje PGD Loka pri Mengšu. Naše društvo sta zastopali dve ekipi, ki sta med dvajsetimi ekipami iz bližnje in daljne okolice dosegli solidni uvrstitvi na 5. in 9. mesto. Predstavitev sistema »Cobra« Glavni poudarek že tradicionalnih dnevov odprtih vrat v PGD Trzin je bila predstavitev sistema »Cobra«, ki je potěkala v petek. 14. oktobra. Sistem deluje s pomočjo ćurka vode in abrazivnega sredstva (železov oksid z raznimi dodatki, ki dajejo videz peska). Voda in sredstvo za preboj se dovaja skozi poseben ročnik pod pritiskom 300 barov. S pomočjo »Cobre« lahko v nekaj sekundah prebijemo leseno desko, strešno kritino, steno iz siporeksa, v manj kot minuti centimeter debelo pločevino, v nekaj minutah pa 20 centimetrov debelo betonsko ploščo. Koje material přebit, skozi odprtinico v prostor dovajamo vodo in ga na ta način v približno dveh minutah ohladimo s 750 na 70 stopinj, kar omogoča nadaljnje delo gasilcev v notranjem napadu. Daje to res, smo se lahko na lastne oči prepričali ob demonstraciji naprave, saj so material! popuščali kot za stavo, gašenje zaprtega prostora paje bilo prikazano kar na odsluženem kombiju. Kljub visoko razvitemu požaru je »Cobra« z ognjem opravila v manj kot pol minute. Po praktičnem prikazuje sledil še teoretični del, kjer smo si na podlagi računalniškcga prikaza ogledali posamezne značilnosti naprave, nato pa so lahko gasilci tudi sami preizkusili napravo. Naslednji dan, v soboto, 15. oktobra, pa smo pripravili prikaz delà in uporabe škarij in razpirala pri tehničnem reševanju. Avtolestev je velika pridobitev Teden dni kasneje, v soboto, 22. oktobra, je sledila velika medobčin-ska vaja »Domžale 2005«, na kateri smo sodelovali tudi trzinski gasilci. Poudarek je bil na prikazu delà z novo gasilsko lestvijo ALK Metz L32 in sodelovanju različnih služb s področja zaščite, reševanja in pomoči civilnemu prebivalstvu. Po končani vaji je pred CPV Domžale sledil slovesen prevzem nove avtolestve in njena predaja v uporabo. V nedeljo, 23. oktobra, pa smo v hali komunalnega centra Domžale slovesno obeležili 50. obletnico delovanja Gasilske zveze (GZ) Domžale, kamor je vključeno tudi PGD Trzin. Delegacija PGD Trzin, kateri sta se pridružila tudi župan Anton Peršak in Zoran Rink, poveljnik civilne zaščite (CZ-) občine Trzin, je prisostvo-vala razvitju novega praporja GZ. Slavnostní govornik je bil Ernest Eory, predsednik Gasilske zveze Slovenije, ki je poudaril usmerje-nost gasilcev občine Domžale in Trzin k nadaljnjemu razvoju gasil-stva na tem območju, kar smo dokazali tudi z nakupom nove gasilske avtolestve, ki je prva nova avtolestev po dobrih desetih letih na območju Republike Slovenije. Sledilo je slovesno razvitje praporja, ki gaje blagoslovi! domžalski župnik Janez Šimenc. Botri praporju so bili domžalska Županja Cveta Zalokar Oražem, naš župan Anton Peršak in Uroš Slavi-nec, predsednik uprave Heliosa iz Količevega. Po slovesnosti smo se še nekoliko zadržali v družabnem pogovoru in dobrotah ter toplih napitkih. Oktober je bil prekratek Ker je bil mesec oktober nekoliko prekratek za vse gasilske aktivnosti ob mesccu varstva pred požari, je tradicionalno srečanje starejših ga-silk in gasilcev GZ Domžale potěkalo v petek, 4. novembra, v gasil-skem domu PGD Žeje - Sveta Trojica. Srečanja so se udeležili tudi naši veterani. Slavnostní govornik je bil Marjan Slatnar, predsednik GZ Domžale, poleg tega pa so veterani razvili svoj prvi veteranski prapor GZ, pod katerim se bodo zbirali ali jih bo častno zastopal na slovesnostih doma in v tujini. Na tem srečanju je Zoran Rink zbranc pozdravil v imenu Občine Trzin. Po razvitju in blagoslovu novega praporja, ki gaje opravil dobski župnik g. Judež, je sledilo prijetno srečanje ob živi glasbi, ubraném petju in okusni zakuski, naši veterani pa so se zavezali, da se drugo leto ponovno udeležijo srečanja. NA POMOČ! PGD Trzin Druga seja štaba Civilne zaščite občine Trzin Civilna zaščita je za varnost ljudi še vedno izjemnega pomena Konec novembra so se člani štaba Civilne zaščite (CZ) občine Trzin zbrali na drugi seji, na kateri so ocenili delo v letošnjem letu, govorili pa so tudi o načrtih za prihodnje leto, še zlasti o pripravah na prvo okroglo mizo, ki bo izvedena v mesecu februarju. To bo eden najpomembnejših dogodkov, ki jih bo CZ občine Trzin organizirala v pri-hodnjem letu, njen namen pa je seznaniti trzinsko javnost o pomenu in nalogah civilne zaščite. Zato bomo civilni zaščiti in njenemu delovanju v prihodnjih mesecih tudi v Odsevu namenili precej pozornosti. Povel jnik Civilne zaščite občine Trzin Zoran Rink je člane štaba najprej seznanil z realizacijo sklepov prejšnje seje ter s potekom obnove zaklonišč. Po Rinkovih besedah je obnova prvega zaklonišča v zaključni fazi (medtem ko to berete, je zaklonišče že usposobljeno in přejelo je certifikat ustreznosti), treba pa bo dokupiti še nekaj opreme. Med nakupi ostale opreme trzinska civilna zaščita daje prednost tišti, ki jo pri svojem delu lahko uporabljajo tudi gasilci. »V naslednjem letu tako nameravamo kupiti kamero za dokumentiranje zaščite in reševanja, nekaj trakov za označevanje območij, vsaj sto odej in druge opreme,« je povedal Rink. Priprave ostalih zaklonišč se CZ v prihodnjem letu še ne bo lotila, ker financiranje civilne zaščite ravnokar dobiva nove zakonske podlage. »V osnovni šoli sicer imamo dve zaklonišči, ki pa nimata ustreznega prezračevanja in ostale opreme, poleg tega pa sta zasedeni z garderobo. Toda prej ali slej bo tudi ti dve zaklonišči treba usposobiti za prvotno funkcijo. Če ne prej, bomo ti dve zaklonišči skušali usposobiti v letu 2007, ali morda še kasneje, kakor bodo dovoljevala proračunska sredstva,« je napovedal Rink in dodal, da trzinska CZ v preteklih letih za nakupe opreme ni porabila veliko sredstev, ampak je varčevala za nu jne nakupe, tište, ki se uporabljajo vsakodnevno, predvsem v gasilskem društvu in gorski reševalni službi. Iz teh dveh društev je največ pri-padnikov organiziranih enot. Glede izobraževanja pripadnikov CZ je poveljnik povedal, da bo največ pozornosti namenjene izobraževanju in usposabljanju tehnično -reševalne ekipe, čeprav se tudi na področju izobraževanja in usposab-Ijanja v prihodnje obetajo nekatere spremembe. »Poleg tehnično - reševalne ekipe se bodo v prihodnjem letu izobraževali tudi člani štaba CZ ter upravljavec zaklonišča Vasilij Kosterov,« je napovedal Rink. Obetajo se spremembe zakona o civilni zaščiti Andrej Kovačič, novi namestnik poveljnika CZ Trzin, je v nadaljevanju seje představil spremembe, s katerimi naj bi se dopolnil obstoje-či zakon o civilni zaščiti. Po njegovih besedah spremembe ne prinaša-jo bistvenih novosti, na nekaterih področjih pa so pripravljene zelo površno. »Predvsem to velja za financiranje civilne zaščite, ki naj bi ga v prihodnje prevzela država, čeprav vsi vemo, da bo to težko iz-vedljiv cilj. Določbe o vzdrževanju zaklonišč so zelo nejasne, saj v njih ni določeno, kdo naj bi skrbel za zaklonišča. Enako velja za Priprave na okroglo mizo so v polnem teku Na seji so člani štaba CZ govorili tudi o pripravah na izvedbo prve okrogle mize, ki bo po besedah poveljnika namenjena temu, da se trzinska javnost seznáni z delovanjem civilnc zaščite v občini Trzin ter z zakonskimi spremembami na lem področju. »Za organizacijo okrogle mize smo se tokrat odločili prvič, na njej pa želimo občane seznaniti, da CZ ni ostanek prejšnjega režima, kot nekateri še vedno mislijo. Pomen civilne zaščite se nikakor ne zmanjšuje, ampak se celo povečuje, saj je nevarnosti, ki nam grozijo, vsak dan več - poleg vremenskih ekstremov in naravnih nesreč nas vedno bolj ogrožajo tudi kemikalije ter v zadnjem času tudi terorizem,« jc o današnjem pomenu in vlogi civilne zaščite povedal Zoran Rink. Poveljnik Zoran Rink v delovnem pogovoru s člani štaba CZ Za priznanja CZ bodo predlagani Tomaž Dane, Brane Pirnat In Andrej Kovačič Prihodnje leto bosta za priznanje CZ predlagana kandidata, ki sta bila predlagana že v Ietošnjem letu (to sta gasilca Tomaž Dane in Brane Pirnat), vendar zaradi omejemh kvol priznanj nista přejela. Poleg tega bo za priznanje predlagan tudi Andrej Kovačič, član štaba CZ in novi namestnik poveljnika CZ. Poveljnik pravi, da predvsem zaradi njegovega prizadevnega samoiniciativnega delà v zvezi z organizacijo okrogle mize, urejanja spletne strani CZ (nanjo se vstopa preko spletne strani občine Trzin, op. a.) 1er drugega strokovnega delà v Štabu CZ pristojnosti v primeru kakšne nesreće, saj pristojnosti uprave za reševanje poveli-mkov CZ m županov sploh niso določene. Edina ideja, ki se mi v predlagánih spre-membah zdi smiselna, je nova ureditev alarmiranja, ki naj bi po novem potěkalo preko državnega in regijskih centrov za informiranje,« je bil kritičen Kovačič Rink paje ob tem dodal, daje to gradivo še daleč od zakonskega osnutka inje namenje-no zgolj temu, da ga v občmah župani in strokovni sodelavci ter štabi civilne zaščite preberejo 1er predlagajo spremembe in dopolnitve. Osnutek zakona naj bi bil pripravljen do februarja. Jože Kajfež, predsednik PGD Trzin ter član štaba CZ za področje tehmčno - reševalne enote, pa seje v zvezi s bodočo ureditvijo financiranja Cvilne zaščite zavzel, da bi to prevzela država, ker je to za občine veliko breme Ob koncu seje so se člani štaba civilne zaščite občine Trzin na občane obrnili s prošnjo, naj uporabo pirotehničnih izdelkov v bližajočih se praznikih kar se da zmanjšajo in pazijo, da z njimi ne povzročijo kakšne poškodbe ali požara Za strokovno izveden in varen ognjemet bo namreč poskrbljeno v okviru silvestrovanja. Besedilo in foto: Zoran Jereb TRZIN BREZ PETARD Ce pa že »moraš« pa vsaj: 1 •!.«ou rt ..ici. psu « rued ljudi 2 U ka, nc nov petarde v icai i JI*o.i ne neći peurde v «ovins« ». stek mí posese AN w ne iflfCI ptWňt i »prttfl (i'tnloil. 5.'*ko! re prižifjj raerk-* M koleno pítardo trikoi ne pu&i perjfůe manjim ou okoti 7.NSioS re kupuj petardo ««prtwKjfn» kakevot: 8Jiikoli ne poókwi ponovno pnigxl Mtord». ki ti páčili 9 Nikoli se IX M/Hi»í| 11» ««Uínjť vedno ptotic« r uvodil j 10 Nikoli ne m*ť petard blizu gorjivih sr.ov Posledice napak so strahovite ... nobeden si ne ieli oslepeti. oglušeti, izgubiti kak del telesa ali pohabiti koga drugega ... I IV ti \A /\\(II * I KZIV |\ < lit« IS \ IK/IS Povezovaina cesta ali zakaj sem jezen na župana Zgodba se začne nekako takole. Ob zaključku prejšnjega tisočletja smo se z družino preselili iz nam Ijubega glavnega mesta, sem, »na kmete«, kot se velikokrat pohvalim pred sorodniki. Sicer mojega navdušenja ne razumejo najbolje in ga zato tudi ne komentirajo, kar pa mi prinese še dodaten duševni mir - poleg sprehodov seveda. Tako sem že leta nazaj, ob prvem raziskovanju Trzina in žc(l)ji, da čim prej najdem pot do nekega puba, kjer točijo temno angleško pivo, nalelel na zaraščen kos zemlje, ki naj bi delil naše mestece na one s pridobitniško žilico in one, ki jo imajo malo manj ali pa so raje kar doma. In ker je bila takrat moja že(l)ja po prej omenjenem derivatu hmelja očitno prevelika, sem se laslnoročno přebil skozi goš-čavo in prav na glas »komentira!« stanje: »...a jim je denarja 'zmankal' za teh nekaj melrov ... ?« Sčasoma seje prehod vsaj za pešce in kolesarje uredil, od nekod seje v/.cla in se postavila celo neka brv. Skoraj idilično. Ko pa sem poslal občinski svetnik, je bilo idile hilro konec, ne sicer zaradi samega dejanja oziroma nastaviive, bolj zaradi spoznanja, da tudi v iako malem kraju, kol je Trzin, obsta-jajo ljudje, ki mislijo samo nase in svoje interese, dobrobit in splošni napredek kraja pa postavljajo v drugolen plan, rekel bi celo, da jim gre za samopromocijo. Drugače si pač ne znam razlagati članka g. Podlogarja v 110-vembrski številki Odseva. »Slovenčki« smo pač narod, ki je bolesino navezan na svoj kvadratni meter zemlje, kar priča kar nekaj obravnav 11a občinskem svetu in odborih, zadnja diskusija o povezovalni cesti paje omenjena prav na seji Komisije za mandat-na vprašanja, volitve in imenovanja (z dne 29. septembra 2005), kalere član sem tudi sam. In zakaj se omenjena komisija za volitve ukvarja z izgradnjo (ali proti) povezovalne ceste? Po pravici povedano, nimam pojma. G. Podlogar je v svojem znanem govorniškem stilu »Jaz sem proti in zato lega ne bo« načel omenjeno tematiko, člani smo ga poslušali in g. župan (oni drugi, ne jaz) gaje pač zavrnil z žc znanimi dejstvi. Sam pa sem mu poskušal dopovedati še nekaj rešitev, ki bi tudi povezovalno cesto naredile znosnejšo 'za (ob njej živeče) občane, Dvomim sicer, da meje g. Podlogar vzel resno, pa vendar bi na lem mestu še enkrat obnovil domače čtivo: • problem povezovalne ceste med OIC Trzin in Mlakami ni samo problem Kidričeve ceste, ampak ludi Ljubljanske ceste (kaj paje sedaj to, ah v Trzinu obstaja še kakšna druga cesla s podobno problematiko, bodo vprašali staro-selci), • problem prometa na Kidričevi ceste je hipote-tičen in rešljiv, in spada v neko (upam) bliž-njo prihodnost, problem prometa na Ljubljanski cesti pa se odvija danes. To, kar g. Podlogarja skrbi za Kidričevo cesio, iskanjc bližnji-ce za voznike mimo semaforjev, se na tej cesti dogaja vsak dan, predvsem ob konicah, problematični pa so predvsem brezvestni dir'kači, k! ne sPo5tujejo niti smiselnih omejitev (tistih, ki jih ima vsak pamelen voznik v svoji glavi),' kaj šele onih, predpisanih, • Trzin potřebuje povezovalno cesto, da bo končilo povezala razdrobljenost kraja v celoto, • povezovaina cesta mora vsebovati pešpoi i'n kolesarsko slezo. Problem povečanega prometa na obeh ceslah lahko rešimo kar z nekaj tehničnimi metodami, ki sem jih opazil po svojih potovanjih, predvsem po francoskcm in španskem podeželju - lorej po vaseh: • umiritev promela se izvede z umetnimi otoki na sredini vozišča (ponavadi 7. ogra-jo in primerno zasajenim okrasjem), • širina vozišča ne sme dopuštali vožnjo širših (in težjih) vozil, • uvedba krožnega prometa na križišču ob koncu Kidričeve ulice (dovoz do banke, Mercalorja, starega Trzina, nove obvozni-ce in naprej na Ljubljansko), • ob zaključku Ljubljanske ceste (gasilski doni) se poslavi semafor, • omejiti je ireba hilrost vozil po Ljubljanski cesii, predlagani umelne otoke ali vsaj ležeče policaje, • proučiti je potrebno smiselnost uporabe t.i. pametnih opozorilnih tabel, ki merijo hitrosl vozila in se vključijo ob prekora- čitvi, • postavi se stojeća opozorilna prometna signalizacija in po potrebi se lja občasno napoti še uniformirane predstavnike, da se malo pokažejo in umirijo nestrpne (dosti bolje, kot pa čepeč za grmovjem z radarjem v roki loviti prenapeteže, ki divjajo po Ljubljanski cesti - vsak dan, seveda, sokrajani Trzinci iz Kidričeve!). Iako bi lahko v veliki meri omejili promet skozi povezovalno cesto, ki bi služil le iskanju bližnjice in čim hitrejšemu prehodu 11a glavno cesto. Sčasoma, predvsem pa ob izgradnji Mengeške obvoznice, pa bo la cesla služila le domaćinom - mogoče spet kakšne-mu novemu priseljencu, ki se mu ne bo Ireba prebijati skozi grmovjc, da bi spoznal ves Trzin. V nečem pa se strinjam z g. Podlogarjem. Cesta bo spremenila način življenja Ijudem ob njej, vendar (o seje zgodilo tudi z Ljubljansko ali cesto Za hribom. Ne morem pa pričakovati (upam sicer lahko, in to je v mojih letih že več kot pol življenja), da bo v tretjem tisočletju manj prometa, in zato. ker sem se sam preselil sem. koje bil Trzin še oaza miru in tišine, tak tudi ostal še naslednje stoletje. Napredek za tako mestece kot je Trzin, pomeni tudi izgradnja tako male ceste, vendar preudarno razmislimo, kako seje bomo lotili. Zakaj so nekateri v tej skupnosti vedno proti, zakaj ne poslušajo predlogov in nato predlagajo svoje? Kaj je narobe z posta-vitvijo otokov, krožišč, tudi semaforjev, če tako funkcionira većina evropskega podeže-Ija? Sicer so vsi moji predlogi laične narave, primer turističnega opazovanja, imamo pa tudi stroko, ki bi lahko kako rekla. In na koncu še majhna špekulacija. Pozoren bralec bo opazil, daje, ne glede na naslov članka, ki pač mora biti udaren, da pri vabi tistih nekaj bralcev Odseva, celoten zapis posvećen izgradnji ceste! Ne zanima me torej osebni odnos g. Podlogarja z g. županom (in od danes naprej tudi z g. Županom), ne zanima me plača ne enega ne drugega, ali je katera žena v službi v industrijski coni ali ne, ne zanima me politična naravnanost urednika Odseva, niti mi ne gre za kako samopromo-cijo. In zakaj me te stvari ne zanimajo? Zato, ljudje božji, ker se pogovarjamo o cesti! O cesti! In dolžnost občinskega svetnika je, da po svojih najboljših močeh in vesti skrbi za kraj in ljudi, ki so ga tja postavili. Vse ostalo, g. Podlogar, pa so osebni problemi, zamere in mogoče celo noćne more (kaj vem, kaj vas žene v iako pisanje...), in ne sodijo v občinski svet, še najmanj pa v naše glasilo. Lahko pa se tudi molim. Miran Župan, občinski svetnik. Lista za trajnostni razvoj Trzina Neverodostojni urednik Kot član Liste za zeleni Trzin bi rad predstavi! moje viđenje dogajanja ob zapletih pri objavi članka Izjava za javnost - dru-gič, katerega avtor je član naše liste g.Podlogar. V prcteklosti je pri obravnavanju problematike izgradnje povezovalke Mlake - IOC Trzin g.Peršak na sejah občinskega sveta večkrat zatrjeval, daje občina Trzin poleg pogodbe z DDC ( Družba za državne ceste) dolžna tudi po Zakonu o javnih cestah zgraditi servisno cesto za štiripasovnico. G.Podlogar je na ju-lijski seji pri točki Vprašanja in pobude občinskih svetnikov zahteval, da mu občinska uprava pripravi Zakon o javnih cestah in mu pokaže, kateri členi zakona potrjujejo trditve g.Peršaka. G.Peršak gaje zavrnil, ćeš naj si kar sam poišče la zakon. Menim, daje g.Peršak s to zavrnitvijo kršil zakonodajo, saj je občinska uprava dolžna pomagati občinskega sveta pri delu. Na septembrski seji občinskega svela je g.Podlogar pri točki, ki seje nanašala tudi na Povezovalko, povedal, daje prebral Zakon o javnih cestah in da v njem ni zakonske zahteve po servisni cesti za štiripasovnico (za motorni promet). Ob tem je g.Peršaku očital, da s tem zavaja občinski svet. G.Peršak očit- kov ni zavrnil, ampak seje zagovarjal, da izgradnjo povezovalke zahteva pogodba z DDC. Seveda je bistvena razlika med pogodbo in državnim zakonom. Izpolnjevanju državnega zakona se občina ne more izogniti, medtem ko pogodbo lahko razdre. Zavajanje občanov Trzina pa seje žal nadaljeva-lo še v Odsevu. Urednik Odseva g. Jereb je v poročilu s septembrske seje (32.redna seja) nekorektno poročal, saj njegov prispevek o problema-tiki povezovalke ne odraža realnega dogajanja. S prirejenim poročanjem je g.Jereb nedvomno kršil kodeks novinarjev Slovenije. Še enkrat si oglej-mo sporni del. Citiram: » V razpravi pa je Romeo Podlogar, svetnik Liste za zeleni Trzin, ponovno nasprotoval izgradnji povezovalne ceste, čeprav slednja sploh ni bila predmet takratne rozpravě. Po njegovem mnenju te ceste od občine Trzin ne zahteva noben zakon. Župan Amon Peršak ter podžupan in svetnik LDS Franc Mušič pa s la mu dokazala nasprotno in mu pojasnila, da Zakon o javnih cestah ob trzinski obvoznici zahteva servisno cesto, zato je štednja predvidena lako v lokacijskem nacrtu za ob-voznico kol ludi v pogodbi, ki jo je Občina o lem podpisala z državo.« Konec citata. G. Podlogar je želei preprečiti takšno zavajanje v Odsevu, in je napisal Izjavo za javnost - drugič. G.Jereb mu je po e-pošti potrdil, da bo njegov článek objavil. Článek pa kljub temu ni bil objavljen v oktobrski številki Odseva. Predvidevam, daje bil za nekatere sporni članek umaknjen zadnji hip, saj seje prazen prostor, ki je zaradi tega nastal, zapolnil s ponovitvami raznih obvestil (vabilo na 2. prostorsko konferenco, vabilo na spominsko komemoracijo) in objavo nelektorira-nega članka. Očitnoje, daje cenzuro v zadnjem hipu povzro-čila cenzura od zgoraj, to pa ne more biti nihče drug kot g.Peršak. Urednik Odseva g.Jereb je po Odloku o zagotavljanju obveščanja javnosti o delu Občine Trzin v primeru cenzure dolžan av-torja o tem pisno obvestiti in navesti razloge za »neobjavo«. G.Jereb tega ni storil in s tem je kršil odlok o občinskem glasilu. S tem pa zgodba še ni končana. V novembrskem glasilu je bila Izjava za javnost - drugič končno le objavljena, žal pa seveda tudi tokrat ni šio brez urednikovega mnenja in mnenja g.Peršaka, ki bi po vseh demokratičnih merilih morala biti objavljena v následuji številki Odseva. G. Jereb se pri pojasnjevanju »neobjave« članka v oktobrskem Odsevu zateka k sprenevedanju, kot da mu g. Podlogar članka ni pravočasno poslal. Njegovo sprenevedanje najbolje potrjujejo ponavljajoča se obvestila in nelektoriran članek, ki je bil naknadno vključen. Potrebno seje odzvati tudi na članek občinskega svetnika g.Zorana Rinka. Ob prebiranju njegove-ga prispevka Razmišljanje ob pismu občinskega svetnika Romea Podlogarja seje težko znebiti vtisa, da avtor ni razumel ali celo ni hotel razume-ti bistvenega sporočila Izjave za javnost - drugič. Upam, daje sedaj zadeva že bolj jasna. G. Rink nadalje Listi za zeleni Trzin očita, da ne izpolnjuje svojih predvolilnih obljub. Očitno g. Rink meša funkcijo oblasti in opozicije. Do sedaj na sejah občinskega sveta ni bil sprejet niti eden predlog opozicije, če mu je g.Peršak nasprotoval. Koje npr. g. Peršak predlagal, da se g.Jerebu poveća honorar za urednikovanje (fiksni del) za več kot dvestopetdeset odstotkov, je većina svetnikov podprla njegov razsipni predlog. Nasprotni predlog paje bil moj, in sicer, da se dvigne uredniški honorar le za dvajset odstotkov. Novi honorar urednika Odseva (prejšnji urednik je dobil 30.000 sit) znaša tako II0.000 sit neto na mesec. Za pisanje ćlankov je urednik plačan posebej. Tudi ta honorar seje novemu uredniku povečal za štirideset odstotkov. Pred dvema letoma je lista Za zeleni Trzin poslala g.Peršaku predlog Odloka o zaščiti trzinskega gozda, da bi ga umestil na dnevni red seje občinskega sveta. Do sedaj g.Peršak tega še ni storil. O tem predlogu odloka je kasneje sam tudi pisal v Odsevu in med drugim svaril pred velikimi stroški, ki bi jih imel sprejem takega odloka. Menim, da letna od-škodnina vsem lastnikom gozda v predvidc-nem območju ne bi znašala niti polletnega povećanja honorarja za urednikovanje Odseva, bi pa pomenila vsaj delno povračilo škode, ki sejo z množičnim obiskovanjc gozda vendarle povzroča. Občani Trzina imamo tako zelo dobrodošlo možnost rekreacije v tr-zinskem gozdu, žal pa lastnikom gozda osta-ja le obremenitev. Delno drži očitek g. Rinka, da se člani Liste za zeleni Trzin (vsaj nekateri) premalo udele-žujemo raznih občinskih prireditev. Žal je redno udeleževanje in predvsem pomoč na takšnih priredilvah privilegij vitalnih upokojencev. Lista za zeleni Trzin daje vso podporo občanom Trzina, ki s prostovoljnim delom skrbijo za razne možnosti udejstvovanja Trzink in Trzincev in bi jim namenila še več sredstev za uresničevanje njihovih dejavnosti, če bi imela toliko možnosti, kot ji pripisuje gospod Rink. Vsekakor pa se z raznimi problemi občanov Trzina seznanimo tudi ob drugačnih priložnostih in se trudimo, da jim po svojih močeh pomagamo. Na koncu g. Rink svoje pisanje strne v ugo-tovitev, daje članek Izjava za javnost - drugič le predvolilna reklama. Če hoćeš nepri-jetne zadeve skriti pod preprogo, jim pač nalepiš oznako predvolilne tekme, lako kolje to storil on. Kaže, daje Izjava za javnost razdelila občane Trzina, ki so prebrali ta članek, na dva delà. Enim se zdi bolj sporno dvojno zavajanje občanov Trzina glede povezovalke s sirani g.Peršaka, potem pa še g.Jereba, drugim pa je bolj sporno omenjanje privatnih interesov g.Peršaka, ker ima njegova žena lokal v OIC Trzin. G.Peršak je celo omenjal možnost tož-be, g.Jereb paje napisal, da tako žaljivih člankov ne bo več objavljal. Po mojem mnenju ni nič narobe s privátními interesi g.Peršaka glede povezovalke, ki jih je vendarle nekako nakazal, zlasti če se ti pokrivajo s privátními interesi većine prcbivalcev Trzina. Za odgovor na to vprašanje pa ne zadostuje većina v občinskem svetu, dal bi ga lahko samo referendum. Dejstvo je, da bi se z izgradnjo povezovalke v sedaj predvideni obliki zelo povečal tranzitni promet na Kidričevi cesti, kar bi prebi-valcem te in bližnjih ulic povzročilo, da življenje na teh ulicah ne bi bilo več takšno, kot je sedaj, temveč veliko bolj stresno, nevarno in nezdravo. Že danes so jutranji zasloji na štiripasovnici, čez dve ali tri leta, ko bo zgra-jena obvoznica mimo Mengša, pa si nadalje-vanja ni težko predstavljati. Prepričan sem, da bo g. Jereb ta članek objavil še v tej številki in s tem dokazal, da mu novinarski kodeks ni čisto tuj. Peter Kralj, občinski svetnik Liste za zeleni Trzin Odgovor županu Odgovor županu občine Trzin v zvczi z njegovo izjavo v rubriki »Redni pogovor z županom«, v novcmbrski štcvilki Odseva Z zanimanjem .sem přebrala županovo razpre-danje o vandalizmu, obralovalnih časih lokalov in restriktivneni pristopu občine pri pode-Ijevanju dovoljenj za obratovanjc goslinskili lokalov v naši občini Toda na žalost moram zapisati, da odgovor spada v vrsto tistih, ki se namenio izognejo problemu 1er se tako sku- šajo izogniti tudi njcgovemu bistvu. Ta pa je, da ima Občina Trzin, ki jo kot župan vodi gospod Anton Peršak dvojna merila pri dajanju soglasij k obratovalnim časom gostinskih lokalov. Ne sme-mo namreč pozabiti, da j ini šele na podlagi občinskega soglasja država (beri Upravna enota) podeli dovoljenje za obratovanjc. Zato Vas ponovno sprašujem, gospod župan, zakaj ste v sianovanjski soseski ob Ljubljanski 12 sogla-šali, da lahko lokali delajo na petek in svetek do 23. ure. Dějstvo je, da česa takega niste storili v okolju, kjer sami živite (občinski svet je namreč sprejel odlok o obratovalnem času lokalov izključno za Kidričevo ulico) To nn namreč da mislili, da v listem delu verjetno stanujejo pomembnejši občani Trzina, ki so Vam bolj pri srcu in kateriin privoščitc, da uživajo svoj nočni mir, ostali pa smo občani druge vrste, katerim Vi in občinska uprava, ki jo vodile, nočnega miru ne privoščila. Zakaj, gospod župan? Tatjana Koprol, Trzin Vse poti so večno stare, ... Vsak korak je večno nov. (Kajetan Kovič, Bela Pravijica) Vsem članom planinskega društva Onger Trzin ter vsem občankam in občanom občine Trzin želimo mirne in vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2006. Naj bo leto, ki prihaja, radodarno z lepimi vzponi na gorske vršace ter varními sestopi v dolino. UO PD Onger Trzin Turistično društvo želi vsem Trzincem in bralcem Odseva, da kar najlepše î preživijo božične in novoletne L^V ; TD7IKJ praznike ter da bi jim novo leto 2006 «rxjhi přineslo osebnega zadovoljstva, uspehov in trdnega zdravja. Želijo tudi, da bi bil naš kraj v prihodnjem letu še prijetnejši za bivanje ter lepši in zanimivejši za njihove obiskovalce. Obenem čestitajo za praznik samostojnosti, 26. decembra. Novoletno voščilo Center za sociálno delo (CSD) Domžale želi vsem poslovnim sodelavcem in občanom vesele božične in novoletne praznike, v letu 2006 pa obilo zdravja. strpnosti in razumevanja v družinah in delovnih sredinah. Namesto novoletnih voščilnic smo denar namenili Društvu rejnic in rejnikov Domžale. CSD Domžale Orientacijski klub Trzin novoletno voičilo in povabilo v naie vrite Clani Orientacijskega kluba Trzin želimo vsem bralcem Odseva in občanom občine Trzin vesele praznike in srečno novo leto ter upamo, da se vsaj na eni izmed omenjenih prireditev vidimo, sicer pa vas vabimo, da se nam pridružite tudi na naših treningih, obiščite pa tudi našo spletno stran (www.oktrzin-klub.si). kjer boste našli vse potrebne podatke. O našem delu in dosežkih v letošnjem letu pa boste lahko već prebrali vjanuarski številki Odseva. NAPOVEDNIK DOGODKOV V TRZINU ZA MESEC DECEMBER 2005 IN JANUAR 2006 21. 12 2005 TD Trzin Razstava božično - novoletnih izdelkov v avli CIH Ustvarjalna delavnica 21.12.2005 Občina Trzin, župan Kulturni večer 23.12.2005 Občina Trzin, KUD Občinska proslava ob dnevu samostojnosti 31.12.2005 Občina Trzin Silvestrovanje na prostein december Smučarsko društvo Tek na smučeh (šteje za športno značko) 7 1.2006 VO I'D Onger Trzin Sankanje z starega mejnega prehoda Ljubelj 12.1.2006 18.00 Turistično društvo »Trkamo na vrata dediščine« - po poleh dediščine delà Savske ravni nas bo vodil strok Sodelavec projekta Po poleh dediščine g. Marko Kapus (Dvorana M. Ručigaj) 12.1 2006 19.30 Turistično društvo Odprtje razstave Primoža Hicnga "Soline med nebom in zemljo" - avla Cl I i - razstava traja do 26. januarja 13 1.2006 19 00 Turistično društvo »Ljudje med seboj« - o globini in kulturi medsebojnih odnosov- ga. Dušica Kunaver (Dvorana M. Ručigaj) 14 1.2006 MO PD Onger Trzin »Igre na snegu« 22 1 2006 VO PD Onger Trzin Pokljuka - Lipanca (Mrežce, Brda) /odvisno od snež. razmer, za turne smučarje in »pešce« 27 ali 28 1 DU Žerjavčki Predavanje z DIA pozitivi prcživelih zakoncev o cunamiju. 25.2.2006 Turistično društvo Napovednik: Pustni karneval • Dodatne informacije o priredilvah so na voljo tudi v Občinskem informativnem središču na Ljubljanski e. I2f in po telefonu številka 01/564 47 30 • Več informacij o priredilvah v organizaciji Planinskega društva Onger Trzin dobile na spletni sirani: www.ongci-.org. Biring - vse ima svoj čas pod soncem -- sedaj je čas čudovitih praznikov, ki globlje povezujejo ljudi - doživite jih - Zakaj tehnični pregledi v obrtni coni TRZIN? Za lepo telo, kožo, zdravje in počutje? TELO PO MERI BREZ OPERACIJE Z vakuumske hypoxi terapijo vam nacrtno in uspešno zmanjšamo centimetre, kilograme in celulit na nogah, zadnjici, bokih in trebuhu. Rezultati so dolgotrajni. primerljivo z liposukcijo, vendar neboleče Storite nekaj koristnega za sebe Prvi obisk ie brezplačen. Za informacije in naročila pokličite 041/538.514 www.deval.si Deval d.o.o.. Studio, Ljubljanska 13 g, 1236 Trzin blizina brez čakanja prijazno osebje j Smčm 2006! Med pregledom si lahko postrežete z osvežilnimi napitki! AS DOMŽALE Moto center d.o.o. Blatnica 3a, IOC Trzin telefon 01 562 18 13 SAVAMm SALON ZA NEGO TELESA Ljubljanska cesta 12, Trzin telefon: 01/564 21 75, gsm: 041 969 642 V našem salonu nudimo: • klasična masaža telesa, • finska savna z barvno terapijo /možen najem brez doplačila/ • solarij možen nakup darilnih bonov VABUENI! f<ê ÔuAx Sa. 1236 7xjíh O^tfiittxiUic* ft »Jjvit* 7. da 22. wit. *7cUi»»: 01/564 17 43. ÇSM. 04//7S5 SS3 "V