Šolstvo in učiteljstvo ua Hrvaškem. Da spoznamo bolje hrvaško šolstvo' učiteljstvo, je potrebno, da prinaša _ LJčitelJ ski Tovariš*1 raznotere novice iz šolskega' učiteljskega življenja onkraj Sotle. HoČe pod zgornjim naslovom objavljati vse važ' •nejše tezadevne novosti, pri čemer se bom opiral na hrvaške pedagoške liste in na dopjse_znanih hrvaških kolegov. I. Dne 12. avgusta 1911 ob 8. uri dop. se vrši v Zagrebu v dvorani kr. moškega učiteljišča XXVI. glavna skupščina ,,Saveza •jjrv. užiteljskih društava". Ta skupščina je I. seja odposlancev posarneznih učiteljskih društev. Razen običajnih formalnih [točk vzporeda bo posebno zanimiv razgovor o posledicah sklepov izredne občne skupščine »Saveza" z dne ll.maja 1911. Kakor znano, se je takrat sklenila pasivna rezistencija učiteljstva. V vabilu na sejo prosi osrednji odbor vse delegate poedinih društev, da si zaradi razprave o vprašanju pasivna rezistencija poskrbijo dovolj potrebnega materiala in naj premislijo, kaj bi še naj če storilo v prilog učiteljskega vprašanja. II. »Hrvaški pedagoško-književni zbor", to društvo, ki ima nekako sličen namen kot naša »Šolska Matica", zboruje v dneh 10. in 11. avgusta t. 1. v Zagrebu. Vrši se XXXIX. redna glavna skupščina dne 10. avgusta ob 5. uri popoldne. Na vzporedu so poročila tajnika, blagajnika, čuvarja .Hrvatskega šolskega muzeja", revizionalnega odbora, proračun za leto 1912 in predlogi. Drugi dan, t. j. dne 11. avgusta, je ob 10. uri dopoldne slavnostno zborovanje v proslavo stoletnice smrti Dositeja Obradoviča. O slavljencu bo razpravljal Josip Škavič. — Mijo Blaškovič pa bo Jreferiral o aktualnetn vprašanju: ,Sokolstvo i narodno uzgajanje". Ca se utrdijo čim bolje duševne vezi med slovenskim in hrvaškim učiteljstvom bi bilo umestno, ako bi posečali mi Slo- venci hrvaške učiteljske priredbe, Hrvati pa naše. Lepa prilika je sedaj za one tovariše, ki imajo že počitnice. Napravite počitniško potovanje v Zagreb med drage nam tova- riše onokraj Sotle, Gorjancev in Kolpe. Vi- •deli boste, da Vas bo hrvatsko učiteljstvo sptejelo z odprtimi srci. Preživeli boste par nepozabno prijetnih uric v lepi kolegialni družbi tam v belem Zagrebu. III. V »Hrvaškem šolskem muzeju" so imeli v dneh 6. in 7. julija t. 1. redkega gosta. Proučeval je tamošnje lepe zbirke realčni profesor Leonid Dobrovolski iz Kijeva v Rusiji. Kako je došel v Zagreb, je opisal sam sledeče: V Kijevu je neki bogataš ostavil 500.000 rubljev za urejenje šolskega muzeja. Kuratorij je določil, da se pošlje realčni profesor Dobrovolski na potovanje po vsej srednji Evropi, kjer naj prouči šolske muzeje. Rektor Maks Hiibner, kustos šolskega muzeja v Breslavi, je opozoril Dobrovolskega na lepo urejen šolski muzej v Zagrebu in tako je ruski profesor došel v Zagreb. Dosedaj je pregledal šolske muzeje v Nemčiji, Belgiji, Holandiji, Francoskem, švici in v Avstriji. Izjavil se je, da nikakor ni pričakoval toliko od Zagreba. Kulturne inštitucije, ki jih je proučil v Zagrebu, daleč nadkriljujejo to, kar je pričakoval. Dobil je ugodnejšo sodbo o Hrvatih, Hrvaški in hrvatskem Šolstvu. IV. Draginjsko doklado je dobilo hrvaško ^iteljstvo z banovo naredbo. Počenši s *¦• julijem letos se je nakazala draginjska ^oklada 10% od temeljne plače, t. j. 80 K ktno ali 22*2 vinarja dnevno. Tedaj z 22 vin. na dan si bo hrvaško U(-iteljstvo jako dosti oporaoglol Dvaindvajset vinarjevl To je pač malenkostno povišanje in ^lenkoslna pomoč učiteljstvu, ki je sla"eJe plačano kot orožništvo. številka 8. časopisa .Škola" končuje Sv°jo tozadevno notico sledeče: »Hrvatsko učiteljslvo željno pričakuje, .a se mu uredi plača zakonitim potora. To 16 prva dolžnost hrvaškega sabora, vsega j*aroda, kateremu ljudskošolsko učiteljstvo uži požrtvovalno, za katerega dela nese•cno __ v šoli in izven šolŁii. V. Šolska tablica z računilom. Učiteljica Milka Šimunovičeva je sestavila ploščico, v okvirju katere je dvajset kroglic in to deset ene (bele) in deset druge barve (raodre). Te kroglice iraa učenec vedno pred seboj in tako lažje računa. Dvojna barva kroglic olajšava učitelju, kakor tudi učencu prelaz čez prvo desetino. Ign. Šijžnec