Poštnina plačana ? gotovini
Leto XIX.. št. 142
Ljubljana, sreda 12. junija 1938
Cena 2 Din
UpravnlStvo: Ljubljana, Knafljeva 6
—	Telefon SL 3122. 3123, 8124, 8125, 3126.
Inseratni oddelek: LJubljana, Belen-burgova uL — TeL 3492 to 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 3.
—	Telefon št 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čdslo 78.180, Wien št 105.24L
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—v Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št 2455. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Kitajske poplave
Iz Kitajske prihajajo Jobove vesti, to pot drugačne prirode, kakor jih je svet vajen že lepo vrsto mesecev. Uveljavljati so se začele naravne sile v silno grozotni meri. Ako dosedanja poročila ne pretiravajo in ako so vsaj v jedru točni opisi, je zadela pokrajino ob Rumeni reki silna katastrofa, ki zahteva še večje žrtve nego vojna sama.
Povodenj ob Rumeni reki je tista orjaška nesreča, ki je prišla sedaj na Kitajsko. A poplave v tej deželi niso pojav, ki bi se mogel kar tako primerjati s podobnimi nesrečami, ki zadenejo druge pokrajine. Le malo je področij na svetu, ki bi se mogla po tem žalostnem slovesu meriti z rumeno deželo v vzhodni Aziji. Borba zoper povod-nji ob Rumeni reki spada že stoletja med najvažnejšo brigo kitajskega prebivalstva na veliki ravnini od Kajfen-ga tja do Pekinga in Pečilskega zaliva, kakor do Šantungain blizu tja do ustja Jangcekianga, torej na vsej oni širni rumeni ravnini, ki je že skoro leto dni pozorišče krvavih borb med Japonci in Kitajci. Borba zoper povodnji. to je tukaj poglavitna oblika vsega človekovega napora v večnem boju z elementi prirode. je glavna skrb prebivalstva že od nekdaj in je ostala enaka skozi stoletja. Nikdar ni človek tu varen pred strašnimi silami povodnji. Prizadevanju, da se očuva pred njimi, je posvečeno njegovo delo od pamtiveka. V tem pogledu se more s stanjem ob Rumeni reki primerjati kvečjemu stoletna borba Nizozemcev z morjem, ki so mu mogli polagoma odvzeti kos za kosom obrežja, zavarujoč ga vedno znova zoper silovito divjanje morskih valov in orjaških viharjev. Toda celo ta primera ne zadostuje, zaikaj kitajska borba je še neprimerno opasnejša. združena z večjim rizikom, T>a so zato katastrofe. kadar človek podleže, tem katastro-f alnejše.
Najboljše bomo označili sedanji položaji kolikor odseva iz čim dalje bolj alarmantnih poročil, aiko opozorimo, da so se podobne katastrofe dogajale že večkrat v kitajski zgodovini. Ampak vselej takrat, kadar so državo pretresale notranje homatije, kadar so divjale vojne in je billa skupna oblast oslabljena. Kdor pozna zgodovino Kine, se ne bo niti najmanj začudil, da je prišla nesreča prav sedaj; zakaj prav v takih prilikah postane celo komaj izbežna. Borba zoper povodnji zahteva namreč trdne organizacije, krepkega skupnega dela in zelo energičnega smotrenega vodstva. A kadar to odpove, je treba le malo povoda, pa je tu največja nesreča.
Katastrofa s povod njijo se je začela, ko so Japonci dospeli do mesta Kaj-feng. Tamkaj zapusti velika Rumena reka (Hoangho) gorato in hribovito ozemlje ter prestopi v široko kitajsko ravnino. Ta ravan se odlikuje po tem, da je izredno ravna ploskev, da ni niti najmanj napeta, tako da imajo reke najmanjši strmec, kar si je mogoče misli ti. Jangcekiang ali Modra reka ima na primer od mesta Ičang do izliva v morje tak neznaten strmec, da se ji tok zniža na tej razdalji, ki meri nič manj ko 1700 km, samo za borih 40 m! Ni čuda. da teko reke po ravnini skrajno počasi, pa da odlagajo v svojem lenem toku blato in pesek, ki ga dovajajo iz zgornjega in srednjega toka. Saj so na ta način v teku tisočletij nasule vso širno ravnino ter odrinile s svojimi na-sipinami morje; Šantung, ki je bil nekdaj otok, obdan okrog in okrog z morjem, se je že davno spremenil v polotok.
Prav v tem nasipanju tiči poglavitna nevarnost za kitajskega kmetovalca. Struge rekam postajajo prehitro plitve in kakor hitro da deževje večjo množino moče, prestopijo vode bregove ter preplavijo ravan. Najhujše je na Rumeni reki, ki je daleč največja od vseh in najbolj nevarna — Jangce kiang je drugačne narave in teče po pravi nižini samo v spodnjem delu. Rumena reka je že pogosto prizadela najhujšo nesrečo deželi. Ne prestopa samo bregov, marveč je že ponovno planila z vsem svojim tokom iz struge ter si poiskala novo, si jo napravila po ravnini tja do morja. Preložitev toka se je dogajala vedno v zvezi z velikimi poplavami, ki nastopajo običajno v toplejši dobi leta, ko se uveljavlja veliko monsunsko deževje in se stekajo v strugo neizmerne množine vode. Pri Kajfengu je eno najbolj kritičnih mest v toku Rumene reke. Tu so morali ravan zavarovati na ta način, da so rečno strugo obdali še z večjimi nasipi in zidovi kakor na drugih sektorjih. Obdajanje rek z nasipi ima tudi svoje dobre strani, saj služi obenem za umetno namakanje, pa za kanale, ki so prebivalstvu dobrodošlo prometno sredstvo. Imajo pa nasipi to slabo stran, da sicer zavarujejo ravnino pred povod-nijo, toda reka pušča svoje blato in pesek v strugi, ki postaja spričo tega vedno bolj plitva. Treba je zategadelj nasipe stalno poviševati, kar seveda
SPORAZUM V LONDONSKEM ODBORU
Obnova kontrole na španskih mejah - Posebne komisije v Španiji pripravile vise potrebno za umik tujih prostovoljcev
London, 21. junija, o. Kakor kažejo vsa znamenja, se je sredozemski problem sedaj na italijansko pobudo premaknil z mrtve točke. O tem najbolje pričata poslednji Cianov razgovor z lordom Perthom in konkretni rezultat današnje seje ožjega nev-tralnostnega odbora, na kateri je bil končno med vsemi sodelujočimi silami dosežen sporazum o likvidaciji prostovoljskega problema v Španiji in obnovi stroge kontrole v španskih vodah ter na portugalski in pirenejski meji.
Kakor ugotavlja »News Chronicle«, je Italiji največ na tem, da se čim prej uveljavi italijansko-angleški sporazum, s katerim bi si močno okrepila svoje pozicije, priznanje italijanske oblasti v Abesiniji pa bi pospešilo končno paeifikacijo te dežele. Obenem bi si Italija pri angleški vladi iz-poslovala podporo, da bi lahko najela v londonskem Cityju 20 do 30 milijonov funtov posojila, ki ga rabi predvsem za nabavo žita v tujini, katerega ji je pričelo primanjkovati.
Kakor vse kaže, je lord Perth po informacijah »Daily Telegrapha« s Cianom res govoril predvsem o pogojih za uveljavlje-nje italijansko-angleškega sporazuma. Na sestanku je ugotovil, da je treba najti in uveljaviti splošno obvezno formulo o stvarnem nevmešavanju v špansko državljansko vojno, ki bo obenem določala tudi točne sankcije, takoj nato pa omogočila, da skleneta sprta španska tabora premirje. Da razgovor ni ostal brez konkretnega rezultata, je dokazal optimizem, s katerim so tukajšnji politični krogi že davi presojali položaj, predvsem pa napovedovali uspešno uveljavljenje angleško-francoskega načrta za ureditev španskih problemov. Po naknadnih informacijah današnjih listov je imel Perth tudi nalogo pridobiti italijansko vlado za to, da bi vplivala na generala Franca, naj bi po izvedbi angleško-francoskega načrta pristal na premirje. Obenem je Chamberlain pritisnil tudi v Parizu. Francoska vlada naj bi takoj uvedla strogo obmejno kontrolo na Pirenejih, obenem pa po svojih diplomatskih zastopnikih podprla angleško akcijo v Barceloni, da bi se tudi tamkajšnja vlada izjavila pripravljeno za sklenitev premirja in miru. Končno je bilo po zadnji korekturi ruskega stališča pričakovati, da ruski delegat v odboru za nevmešavanje sedaj ne bo več povzročal težav, že dopoldne so iz Pariza prispele vesti, da je francoska vlada v smislu an-
gleških želja že odredila najstrožjo kontrolo na pirenejskih mejah, čeprav je morala s tem tvegati svoj lastni obstoj in sprejeti borbo z levičarskimi elementi, ki so jo v svojih listih davi tudi že napovedali.
V takem ozračju se je ob 10.10 dopoldne po trikratni odgoditvi končno sestal ožji nevtralnostni odbor. Lordu Plymouthu se je posrečilo na današnji seji razčistiti vprašanje, ali je sploh mogoče izvesti an-gleško-francoski načrt o umiku tujih prostovoljcev iz Španije in uvedbi stroge pomorske in pristaniške ter obmejne kontrole. Na mejah naj bi se promet sploh ukinil. Nade v njegov uspeh so se, kakor vse kaže, uresničile. O seji, ki je trajala do prvih popoldanskih ur, sicer ni bil izdan nikak komunike, zvedelo pa se je, da je ruski delegat na seji podal izjavo, s katero se Rusija docela solidarizira z angleško-francoskim načrtom. Nato so ponovno vsestransko proučili posamezne določbe načrta. Končno je bilo sklenjeno, da bodo z enakima notama nemudno pozvali oba španska tabora, naj pristaneta na to, da se v najikrajšem času pošljejo v Španijo posebne komisije, ki bodo kontrolirale prostovoljske operacije, seštele prostovoljce na obeh straneh in pripravile vse potrebno za njihov umik iz Španije. Nacionalistična in republikanska španska vlada naj bi se tudi takoj izjavili za obnovo najstrožje kontrole.
Popoldne se je odbor ponovno sestal. Na tej seji so obravnavali finančno stran angleško-francoskega načrta. Kakor zatrjujejo, je bil tudi o tej ctvari dosežen popoln sporazum, tako da bodo stroške za izvedbo načrta poravnale nele Italija. Francija, Anglija in Nemčija, nego tudi Rusija.
Zakaj je Rušila pristala na angleški načrt
London, 21. jun. AA. Sovjetska Rusija je pristala na angleški načrt, ker jo je Francija obvestila, da bo odbor za nevmešavanje sprejel angleški predlog ne glede na to, ali bo Rusija pristala nanj ali ne. Katkor piše »Evening Standard«, je francoski veleposlanik v Moskvi izročil snoči noto svoje vlade, v kateri je zadnji poziv sovjetski vladi, naj se odreče obstrukciji proti angleškemu nae^Hi. Nota pravi, da so v odboru za nevmešavanje zastopane tudi ostale države, ki so izrazile svojo pri-
Debata o zračni vojni v spodnji zbornici
Chamberlain: Napadi na civilno prebivalstvo in tuje trgovske ladje bodo prenehali šele, ko bo končana vojna
London, 21. junija, h. Danes popoldne se je pričela v spodnji zbornici s toliko napetostjo pričakovana razprava o zunanji politiki, ki pa se suče v glavnem okrog španskega problema. Seji so prisostvovali vsi poslanci. Novinarska loža je bila nabito polna.
Razpravo je otvoril delavski poslanec Noel Backer, ki je v obširnem govoru opozoril na grozote bombardiranja civilnega prebivalstva, ki se je pričelo v Abesiniji in se sedaj v še povečanem obsegu nadaljuje v Španiji in na Kitajskem. Vsi protesti, katerim se je pridružil ves civilizirani svet, so ostali zaman. Angleška vlada proti temu ni ničesar ukrenila, čeprav so začeli sedaj kar na debelo bombardirati tud' angleške trgovske ladje. Bila bi dolžnost Anglije in vseh drugih držav, ki obsojajo to početje, da v pomanjkanju drugih sredstev omogočijo uspešnejšo obrambo proti tem napadom. Anglija bi morala zaradi tega dati večje posojilo Kitajski, špansko vlado pa podpreti z dobavo protiletalskih topov. Angleška vojna mornerica je tudi dovolj močna, da bi mogla uspešno zaščititi svobodo morske plovbe. Kar se tiče napadov na angleške vojne ladje, je značilno, da je imela Anglija samo v zadnjih šestih mesecih 2.25 milijonov funtov škode. Govornik je podvrgel ostri kritiki celokupno zunanjo politiko angleške vlade
otežuje njihovo vzdrževanje. Po pravici sodijo evropski strokovnjaki, da bi morali Kitajci sistem borbe s povodnijo spremeniti in raje poseči po neprestanem poglabljanju struge, po odstranjevanju blata in peska, pač v isti meri, kakor ga reka odlaga. Spričo neprestanega nasipanja struge in odgovarjajočega dodelavanja nasipov teče Rumena reka danes pod Kajfengom nič manj ko 5 m nad gladino ravnine! V taki situaciji si ni težko predstavljati, da je nesreča brž tu kakor hitro so kje nasipi popustili.
In prav pri Kajfengu se je začela sedanja katastrofa. Kdo jo je sprožil in če se je zgodilo to namenoma, ali je le nezaležena in nehotena posledica vojnih dogodkov samih, o tem bo Evropa poučena šele čez čas. Kakšne posledice bo še imela, kako bo vplivala na potek vojne, kako na gospodarstvo, na zdravje in v drugih pogledih — tudi to se bo šele pokazalo. Že v dosedanjem obsegu pa je bridek memento vsemu svetu, memento, ki ne kliče samo, marveč kriči svarilo, svarilo pred vojno blaznostjo, ki toliko uničuje in taiko malo ustvarja.
in zahteval, da se italijansko-angleški sporazum pod nobenim pogojem ne sme uveljaviti prej, predno ne prenehajo letals>i napadi francovcev na civilno prebivalstvo in na tuje trgovske ladje in predno se poslednji italijanski vojak ne umakne s španskega ozemlja.
Chamberlainov govor
Ob veliki pozornosti vse zbornice, je nato povzel besedo ministrski predsednik Chamberlain, ki se je brez pridržka pridružil obsodbi letalskih napadov in Dom-bardiranja civilnega prebivalstva, ki jc je izrekel predgovornik. Nobenega dvoma ni, je dejal Chamberlain, da se bo sočuvstvo-vanje angleške javnosti, ki se spričo grozot letalskega bombardiranja spreminja v čim dalje hujše ogorčenje, spremenilo v razpoloženje, ki bi utegnilo angleški narod zavesti na pota, o katerih morda sedaj še nihče ne razmišlja.. Zalibog povzročajo iznajdbe na poliu vojnega letalstva, in metode, ki se jih v vedno večjem obsegu poslužujejo vojskujoče se stranke, čim dalje hujše grozote. Res je, da bi angleška vlada imela sredstva, da to početje prepreči, toda potem bi morala kreniti na pot, ki bi bila v popolnem nasprotju s politiko ne-vmešavanja, ki jo je dosedaj angleška vlada dosledno izvajala. Zal še ni nikakega mednarodnega določila, ki bi uravnavalo zračno vojno in ki bi predstavljalo splošno veljavno mednarodno normo. Ne glede na to angleška vlada skrbno proučuje vse možne praktične ukrepe, ki bi bili sposobni, da bombardiranje civilnega prebivalstva, če ne že popolnoma izključijo, vsaj omeje do skrajnih mej možnosti.
V primernem času bo angleška vlada pozvala vse ostale države k skupni razpravi o tem problemu, pri čemer se bo treba držati treh temeljnih načel mednarodnega prava:
1. Zlonamerno bombardiranje civilnega prebivalstva je v nasprotju z mednarodnim pravom. 2. Čilj bombardiranja smejo biti samo izraziti vojaški objeki. 3. Pri napadih na vojaške objekte se mora strogo paziti na to, da po bombardiranju ne bo prizadeto civilno prebivalstvo v bližini. Kakršen pa je položaj sedaj, si mora biti vsakdo na jasnem, da bo težko doseči v do-glednem času, da bi se ta načela povsod priznala. Niti general Franco, niti kdo drugi tudi nima pravice bombardirati tujih trgovskih ladij. Toda v danem primeru ni primernih sredstev, da se to prepreči. Napačno je tudi naziranje, da bi moglo bombardiranje civilnega prebivalstva in tujih trgovskih ladij pripomoči k zmagi. Govorniki opozicije, ki kritizirajo politiko vlade, naj povedo, kaj bi storili oni, če bi n. pr.
pravlje-nost, da odofore angleški načrt ne glede na Rusijo. Po tej francoski noti se je komisar za zunanje zadeve Litvinov nujno posvetoval s Stalinom, ki je pooblastil Litvinova, da ruskemu zastopniku v Londonu Kaganovu pošlje nujna navodila. Ka-ganov je na podlagi teh navodil sporočil odboru devetorice, da Rusija pristaja na integralno izvršitev angleškega načrta.
Francija zaprla mejo na Pirenejih
Pariz, 21. jun. o. Odgovorni politični krogi zatrjujejo, da je francoska vlada včeraj izdala odredbe, po katerih so oddelki vojaštva, ki so bih v zadnjih dneh poslani v Pireneje, docela zaprli francosko-špansko mejo.
Zapora pirenejske meje je izzvala v francoskem tisku oster odmev. Levičarski listi pozivajo n.arksistične elemente k odločni borbi proti Daladierovi vladi. Posebno komunisti zahtevajo, naj se ustanovi mogočna fronta, ki naj bi podrla Daladierov režim, desničarski tisk pa hvali ukrepe vlade. Kakor zatrjuje »Jour«, je vlada odredila zaporo meje na angleško željo. Angleška vlada je menila, da bi bilo to nujno potrebno, če je obema vladama še nadalje na tem, da ostaneta nasproti Španiji strogo nevtralni in z uspehom dovršita svojo skupno započeto diplomatsko akcijo za definitivno ureditev položaja na Sredozemskem morju, šele po načelni ureditvi španskih problemov bi bilo mogoče tudi računati z nadaljevanjem italijansko-francoskih pogajanj in z definitivnim uveljavljanjem itahjansko-an-gieškega sporazuma.
Zadovoljstvo
v Londonu
London, 21. jun. h. V angleških vladnih krogih pripisujejo današnji seji londonskega odbora za nevmešavanje izredno važnost, ker je bil dosežen kompromis za odpoklic tujih prostovoljcev iz Španije, za obnovo in poostritev kontrole na vseh španskih mejah, na kopnem in na morju in glede priznanja pravic vojskujočih se strank obema španskima taboroma. Pred-
sednik odbora lord Plymouth je po več-tedenskih pogajanjih včeraj končno dosegel definitivni kompromis, ki je dovedel na današnji seji do popolnega sporazuma. Na popoldanski seji je bil dosežen sporazum glede besedila not, ki bodo nemudoma dostavljene španski vladi in generalu Francu s pozivom, da se izjavita ali pristaneta na danes sprejete kompromisne predloge londonskega odbora. V vsej angleški javnosti je bila vest o doseženem sporazumu v londonskem odboru sprejeta z velikim odobravanjem.
... in Parizu
Pariz, 21. jun. h. Vest o doseženem sporazumu v londonskem odboru, ki jo je potrdila tudi službena agencija Havas, je napravila v vsej francoski javnosti velik vtis, ker so se izpolnila pričakovanja francoske vlade in vidijo v tem kompromisu pot do končne rešitve španskega problema. Na drugi strani ne prikrivajo, da s tem še dolgo niso odstranjene vse težave in da pretirani optimizem ne bi bil na mestu, ker ima general Franco še vedno možnost, da bojkotira sklepe londonskega odbora in z raznimi manevri zavlačuje izvedbo angleškega načrta, zlasti umik tujih prostovoljcev.
Burgos proti kompromisu
Burgos, 21. junija, b. Notranji minister vlade v Burgosu Serrano Suner je na banketu v Bilbau ob obletnici osvojitve mesta izjavil med drugim: Za nas ni drugega izhoda kakor zmaga. Zato odklanjamo pakte, sporazume in kompromise, ki bi bili le veleizdaja. Ni druge rešitve kakor popolna zmaga ali popolna podreditev. Piratske ladje, ki tihotapijo blago v Španijo, naj vedo, da jih bodo naši vojaki uničevali naprej pri belem dnevu in kjerkoli bodo nanje naleteli.
Maršal Graziani v Španiji
London, 21. jun. o. »Times« objavljajo vest iz Rima, da je pred nekaj tedni maršal Graziani krenil v Španijo z nalogo, da prouči tamkajšnji vojaški položaj. Sedaj je poslal vojnemu ministrstvu svoje prvo poročilo, v katerem razpravlja o pogojih za nadaljevanje italijanske akcije v Španiji in za zmago generala Franca. Vsebina njegovega poročila ni znana.
London. 21. jun. o. Naknadno se je zvedelo da je maršali Graziani v poročilu, ki ga ie poslal italijanski vladi jz Španije, o tamkajšnjem vojaškem položaju, naglasji, da je treba vojno pospešiti tako. da bo Franco še ob pravem času ievojeval končno zmago nad republikanci in postavil velesile pred izvršeno deijstvo.
napade na angleške trgovske ladje izvršili letalci španske republikanske vlade.
Odločno odklanjam zahtevo opozicije, naj bi vlada odpoklicala angleškega agenta pri generalu Francu, ker to nikakor ne bi preprečilo nadaljnjih napadov na angleške ladje. Dokler traja državljanska vojna v Španiji, je treba pač računati s takimi incidenti in grozotami, proti katerim je angleška vlada že tolikokrat zaman protestirala. Edino zadovoljiva rešitev bi bila konec španske vojne. Da angleška vlada dosedaj ni izdala strožjih in ostrejših ukrepov, je pač posledica dejstva, da se v polni
meri zaveda dalekosežne odgovornosti. Angleška politika temelji na načelu nevmeša-vanja in vse, kar lahko danes izjavim, je to, da bo angleška vlada, kakor doslej, tudi v bodoče izkoristila vsako priliko in vsak ugoden trenutek, da pripomore do čim hitrejše ustavitve sovražnosti in likvidacije španske državljanske vojne.
Vladna večina je sprejela izvajanja predsednika vlade z velikim odobravanjem opozicija pa ga je često prekinjala in ob koncu znova protestirala proti celotni zunanji politiki vlade.
Japonci pripravljajo ofenzivo proti Hankovu
Koncentracija močne japonske vojske pri Ankingu
Hankov, 21. jun. o. Najnovejše vesti potrjujejo, da pripravlja general Terauči novo ofenzivo od Ank in ga proti Hankovu po Jangceju in vzdolž njegovih bregov. Kitajska izvidniška letala so ugotovila, da se je na reki od Tatunga do Ankinga v zadnjih dneh razvrstilo 98 japonskih monitorjev in topničark. Vsidrale so se na roki, da bi onemogočile kitajske letalske napade na japonske transportne ladje, ki prevažajo vojaštvo in vojaške potrebščine od N:ankinga proti Ankingu. Ko bodo v Ankinga zbrali potrebno število oddelkov japonske vojske, se bo ofenziva takoj pričela. Japonska vojska bo prodirala deloma po cesti iz Hopeja proti Sinijangu, deloma pa pod zaščito rečnega vojnega brodovja s transportnimi ladjami po Jangceju navzgor. Doslej so Japonci v Ankingu zibrali 4 divizije vojaštva, 200 tankov in 2 polka topništva.
Nasipov ob Rumeni reki ni mogoče popraviti
Tiencin, 21. jun. o. Japonsko vojno ministrstvo je inozemskim novinarjem sporočilo, da nasipov na bregovih stare struge Rumene reke ni mogoče popraviti Vrzeli v nasipih so čim dalje večje. Japonska odklanja sleherno odgovornost za katastrofo, ki grozi vsej srednji Kitajski.
Zastopnik kitajskih vojaških oblasti je izjavil da je poplava reke Jankce dospela do ©ovčiakova, ki je 120 km jugovzhodno od Kajfenga.
General Ugaki napoveduje nova bombardiranja
Tokio, 21. junija, b. Japonski zunanji minister general Ugaki je včeraj sporočil tujim diplomatskim zastopnikom, da naj računajo z razširjenjem letalskih napadov na Kitajskem. Ako žele, da se inozemski državljani na Kitajskem zavarujejo pred novimi napadi, naj ukrenejo v tem pogledu vse potrebno, predvsem pa naj se vsi inozemci umaknejo iz okolice vojaških objektov. Razen tega naj poskrbijo posamez-
ne države same za jasno razvidno oznako svojega ali svojih državljanov premoženja in ladij, tako da bo izključena pomota japonskih letalcev. Ako pa bodo Kitajci uporabili inozemsko premoženje v vojaške namene, ne prevzame Japonska nobene odgovornosti za škodo, ki bi zaradi bombardiranja nastala na takem premoženju.
Francoski odgovor na japonski protest
Pariz, 21. jun. o. Francoski zunanji minister Bonnet je včeraj popoldne sprejel japonskega poslanika, ki je v imenu svoje vlade protestiral proti podpiranju Kitajcev, ki jim Francija po japonskih informacijah dobavlja orožje. Bonnet je odgovoril, da francoska vlada zvesto izpolnjuje pogodbo iz L 1907. Opozoril je na to, da glede na kitajsko-japonski spor doslej še ni bila sklenjena nikaka pogodba o nevmešavanju in da je Društvo narodov nasprotno celo s posebnim sklepom priporočilo svojim članicam, naj podpro Kitajce.
Gospodarski in finančni pritisk na Japonsko
Washingtonf 21. jun. o. Po zanesljivih informacijah iz poluradnih krogov sta se angleška in ameriška vlada sporazumeli za sikupno gospodarsko in finančno akcijo proti Japonski. Obe vladi sta sklenili, da ne bosta dopustili, da bi se zopet pojavil tak položaj, kakor je nastal ob priliki japonske okupacije Mandžurije. Japonska vlada je tedaj zaprla mandžuinske meje, da so bili tuji trgovci izločeni od kupčij na mandžurskem področju, Angleži in Američani pa imajo prav v Mandžuriji velike kv terese.
V smishi sedaj sklenjenega sporazuma se bodo Japoncem odrekli vsi krediti, dokler japonska vlada ne za jamči popolne trgovinske svobode na Kitajskem Tudi v bodoče morajo ostati vrata na Kitajsko odprta. Ameriški vladni krogi naglasa jo, da je sporazum z Anglijo povsem gospodarja finančnega značaja.
Dr. Krofta o položaju
Narodnostni problem bo mogoče rešiti, če ne bo nobenih škodljivih vplivov od zunaj
Praga, 21. jun. o. Popoldne je zunanji minister dr. Krofta sprejel nekaj tujih novinarjev na daljši razgovor ter jim očrtal razvoj odnošajev med Češkoslovaško in Nemčijo v zadnjih letih, posebno v zadnjem času. Izrazil je upanje, da se bo položaj glede na narodne manjšine na Češkoslovaškem zboljšal. Omenil je tudi od-nošaje s Poljsko, ki so se glede na ugodno razpoloženje v javnosti ostali doslej nespremenjeni.
Napetost med Nemčijo in Češkoslovaško, ki sta do letos živeli v prijateljskem odnosu, se je pojavilo 20. februarja, ko je Hitler v svojem znanem govoru v državnem zboru načel vprašanje nemških manjšin v Evropi in napovedal njihovo zaščito. Odtlej je nastala huda novinska kampanja proti Češkoslovaški zaradi sudetskih Nemcev. Kljub temu so diplomatski in gospodarski odnošaji med obema državama ostali še nadalje korektni.
Po priključku Avstrije k Nemčiji se je položaj še bolj poostril. Češkoslovaški poslanik v Berlinu Mastny je bil celo prisiljen vprašati nemško vlado, ali namerava nastopiti tudi proti Češkoslovaški. Takrat so mu striktno odgovorili: Ne! Okrog 21. januarja pa so nastopili kritični dnevi. Brez osnove so bile vesti, da se pripravlja Češkoslovaška na napad. Ce bi bilo to res, tedaj na Češkoslovaškem ne bi mobilizirali samo enega, nego najmanj 7 letnikov. Mobilizacija enega letnika dne 21. maja je bila izvršena le zato, da se ohranita red in mir v državi, zlasti v času občinskih volitev, ki so potem zares potekle brez večjih incidentov. Izvzeti je treba le dva nesrečna primera, pri katerih pa je treba pripisati krivdo obema žrtvama, ki sta skušali ilegalno pobegniti preko meje. Med tem je poslanik Mastny v Berlinu pogosto interveniral. Mnogo teh njegovih razgovorov je poteklo v zelo razburljivem tonu.
Glede na sedanji položaj m razvoj manjšinskih problemov na Češkoslovaškem so pristojni faktorji mnenja, da so to čisto notranjepolitični problemi, ki jih bo mogoče rešiti le, če se ne bodo pojavili kaki vplivi od zunaj. Češkoslovaška vlada si prizadeva ugoditi željam narodnostnih
skupin in je prepričana, da bodo njihove želje prišle do izraza v narodnostnem statutu.
Odnošaji do Poljske se žal doslej stvarno niso v ničemer spremenili, vsekakor pa je značilno, da so pričeli nekateri poljski listi povoljno poročati in razpravljati o razmerah na Češkoslovaškem.
Narodnostni statut bo kmalu izgotovljen
Praga, 21. junija, h. Politični odbor ministrov zaseda skoraj permanentno iti nadaljuje svoja posvetovanja o narodnostnem statutu. Kakor se doznava v dobro informiranih krogih je poglavje o šol3ki avtonomiji že docela gotovo in izvršena zaključna redakcija. Sedaj so na vrsti še ostala poglavja.
Čudovita požrtvovalnost bratskega čsl. naroda
Praga, 21. junija, h. Do ponedeljka 20. t. m. je biiio pri prostovoljni zbirki za fond narodine obrambe vplačano v gotovini 75.177.000 Kč. Ta znesek je prispevalo 30.845 državljanov, po večini pripadnikov srednjih slojev in malih ljudi. Vpisanih pa je dosedaj skupno nad 300 milijonov Kč, kar dokazuje naravnost občudovanja vredno požrtvovalnost češkoslovaškoga naroda. Značilen primer beležijo v Plznu. Tam se je javila neka kmetica iz okolice, ki je v gotovini prispevala za obrambni fond 300.000 Kč, razen tega pa še 100.000 Kč za mladinsko skrbstvo.
Raziskava rasne teorije
Praga, 21. junija, h. Društvo za znanstveno raziskavo rasnih vprašanj, ki ima svoj sedež v Pragi in čigar predsednik je znameniti amerišk' antropolog in kurator narodnega muzeja v Washingtonu, prof. Aleš Hrdli-čka, po rodu Čeh, pripravlja obširno raziskavo rasne teorije. Pri raziskavi bodo sodelovali svetovno znani strokovnjaki, ki bodo analizirali zlasti nemški nauk o rasah s posebnim o žirom na rasni vpliv na slovanske narode.
Za večji razmah gospodarskih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo
Tržaški »Piccolo« je objavil po beneških razgovorih ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom na uvodnem mestu članek svojega gospodarskega urednika g. Alda Cassuta o »potrebi pobud v gospodarskih odnošajih« Italije in Jugoslavije.
Ko so se, piše list med drugim, politični odnošaji med obema državama izboljšali, se je končno spoznalo, da lahko zadobi zbli-žanje med obema državama številne oblike: obliike trgovske izmenjave, tehničnih dajatev. finančnih interesov in državnih dobav. Pa tudi turistični promet in poglobljeni kulturni odnošaji se kot faktorji velikega političnega pomena odražajo na področju gospodarskega sodelovanja.« Navzlic vsemu pa je treba petnajst mesecev po podpisu beograjskega sporazuma ugotoviti, da »v nekaterih izvedbah ni biLa dosežena zaželjena hitrost« in da se je to pokazalo predvsem v medsebojnem trgovinskem prometu, ki bi se bi.! moral po političnem sporazumu uspešneje razvijati »v skladu z naravno ekspanzijo obeh držav«.
List navaja nato podrobne statistične podatke. iz katerih je razvidno, da kaže itali-jansko-jugoslovenski trgovski promet nižje številke sedaj kakor v dobi pred sankcijami. Ako je del tega nazadovanja treba pripisati neugodni mednarodni konjunkturi preteklega leta, »ni vendar manj resnično, da ta činitelj ni oviral na primer razvoja trgovskih odnošajev med Jugoslavijo in Nemčijo. Spet enkirat so naši nemški prijatelji pokazali večji zalet in večjo vzpod-budnost, ki sta vredni občudovanja.« Nemčija je še pred »anšlusom« v izmenjavi z Jugoslavijo zasedla prvo mesto, ki ga je do
leta 1931 držala Italija. List navaja nato številke, ki kažejo naraščanje jugosloven-skega trgovskega prometa z Nemčijo, medtem ko se v prometu z Italijo kaže nazadovanje, kar je vsaj do neke mere treba pripisati težnji Jugoslavije, da »kolikor mogoče pravično razdeli svojo trgovino s politično prijateljskimi državami«.
De) krivde za ta razvoj v škodo Italije pripisuje list tudi »nedelavnosti italijanske industrije in trgovine, ki nista znali izkoristiti ugodnih političnih in gospodarskih pogojev Jugoslavije« »Picolo« priporoča zato večje praktično zanimanje itailijanske industrije za jugoslovenska naravna bogastva. Jugoslavija izvaža mnogo svojih surovin (baker, svinec itd.) drugam, medtem ko uvaža Italija iste surovine iz drugih držav. Pa tudi italijanski kapital bi se moral bolj zanimati za investicije v Jugoslaviji. Skratka, Italiji je po mnenju tržaškega lista potreben večji zalet, ki »naj pripomore, da bo zavzela v jugoslovensiki trgovini pravičnejše mesto v primeri z rajhom«.
Konkretno predlaga »Piccolo«, naj bi italijanski gospodarstveniki obiskovali Jugoslavijo in jugoslovensiki Italijo. Predvsem bi se morala italijanska industrija potruditi, da bi našla izhodišče za svoje proizvode, za kar pa so potrebne še mnoge konkretne pobude Da ne bi kdo razumel tega poziva kot izraz nekakšne nestrpnosti tržaških krogov, pripominja list, da so ti pogledi na razvoj i tal i j ansk o - j ug osi o v ensk i h odnošajev potrjeni »po uspehu nemških naporov, ki naj se ne le občudujejo, temveč tudi pos^majo«.
0 ustavi nove Nemčije
Znano je, da je v Nemčiji formalno še vedno v veljavi tako zvana weimarska ustava, dasi je močno spremenjena po zasilnih organizacijskih zakonih iz leta 1933., ki dopuščajo vse mogoče ukrepe v skladu z narodno socialistično ideologijo. Ti zakoni, ki so bili sprejeti predvsem zaradi pobijanja komunizma in revščine, doslej še niso bili ukinjeni. Spričo te ustavne nejasnosti je vzbudila veliko pozornost brošura. ki jo je nedavno ob priliki zasedanja kongresa nemških pravnikov v Kolnu izdal o ustavnem vprašanju dr. Freisler, državni podtajnik v ministrstvu pravde. Dr. Freisler zatrjuje, da ne čuti današnja Nemčija nobene potrebe po novi ustavi v bližnji bodočnosti. To svojo ugotovitev utemeljuje s tem, da nasprotuje narodni socializem »sleherni teoriji o osnovnem
statutu nemškega naroda«, kajti nemški narod je še vedno v akciji in preživlja dobo živih realnosti Zato Nemčija ne bo nenadoma preobrazila svojega ustavnega življenja, temveč v etapah in v posebno primernem trenutku.
Sicer pa se, nadaljuje dr. Freisler, že sedaj kažejo glavne črte nove nemške ustave. Ako bo kdaj izdelana, je že sedaj gotovo, da se bo to zgodilo na osnovi narodno socialistične doktrine in načela, da je vrednost poedinca samo v splošnem narodnem okviru. Ustava bo neposredno zaščitila življenje naroda ter bo zato predvsem uredila odnošaje med skupnostjo in poedincem, obenem pa določila »poglavitne naloge za življenjsko borbo nemškega naroda«. Njena osnova bo »življenjska dinamika«.
Kralj Karol zopet v Bukarešti
Bukarešta, 21. jun. AA. Davi je s svojo jahto »Luzea Farul« prispel kralj Karo! po večdnevnem križarjenju po črnem morju in po Bosporju v Konstanco. Prebivalstvo mu je priredilo navdušene manifestacije. Kralj je takoj nadaljeval z dvornim vlakom pot v Bukarešto, kamor je dospel opoldne.
Carigrajski tisk piše, da je obisk rumun-skega kralja Karola v Carigradu mnogo pripomogel, da se bodo ojačili gospodarski odnosi med Rumunijo in Turčijo.
Končni izid volitev na Irskem
Dublin, 21. jun. A A. Končni izid držav-nozborskih volitev na Irskem j« naslednji: De Valera je dobil 77 mandatov, Ck>sgrawe 45. delavci 9 in neodvisni 7. Ta rezultat da-^ De Valeri absolutno večino.
Nazadovanje nemške zunanje trgovine
Berlin, 21. jun. h. Nemška zunanja trgovina je od začetka letošnjega leta v znaku stalnega nazadovanja, ki prihaja do izraza v naraščajočem deficitu trgovinske bilence. Po včeraj objavljenih podatkih za mesec maj je znašal v prvih petih mesecih letošnjega leta uvozni presežek 151,800.000 mark napram izvoznemu presežku 214,080.000 mark v isti dobi lanskega leta. Predsednik državne banke dr. Schaeht je te dmi na zborovanju gospodarstvenikov opozarjal na potrebo povečanja nemškega izvoza, ker je edino na ta način mogoče nadalje izvajati sedanjo nemško finančno politiko. Transfer-ni moratorij in povečanje izvoza sta najvažnejša faktorja, ki moreta preprečiti notranjo inflacijo. Vlada ie storila vse. kar je v njeni moči in se vidi to tudi v naraščanju državnih dohodkov, kj so znašali leta 1932 komaj 6.660 milijonov napram 19.920 milijonom mark v preteklem proračunskem letu.
Baležke
PosL Mohorič na Jesenicah
v	nedeljo popoldne je bila na Jesenicah seja širšega odbora organizacije JNS za radovljiški srez. Seje so se polnoštevilno udeležili člani ožjega odbora in delegati vseh krajevnih strankinih organizacij. Iz Ljubljane je prišel tudi poslanec radovljiškega sreza g. Ivan Mohorič.
Ko so bile opravljene razne organizacijske in lokalne zadeve, je posl. Mohorič, živahno pozdravljen od vseh navzočih, v pol-drugournem govoru orisal politični in gospodarski položaj v državi. Podrobno se je zadržal zlasti pri zadevah, ki posebej zanimajo Jesenice in ostali radovljiški srez. Za svoja izvajanja je žel soglasno viharno odobravanje.
Sledila je nato še živahna razprava, ki je vnovič pokazala, kako trden je nacionalni tabor tudi v tem skrajnem obmejnem predelu.
JNS v Srbiji
Med srbijanskimi organizacijami JNS je posebno agilna sreska organizacija v Po-žarevcu, ki je organizirala v zadnjih tednih celo vrsto shodov in konferenc JNS po vseh občinah sreza. Samo preteklo nedeljo so bili shodi JNS v občinah Veliko Crniče, Malo Crniče, Kalište in Topaonica. Na vseh štirih shodih je bil glavni govornik predsednik poslanskega kluba JNS Jeremija Protič.
„JRZ visoko dviga jugoslo* vensko zastavo"
V	Grubišnem polju je bila v nedeljo sreska skupščina JRZ. Glavni govornik je bil minister Dušan Letica, ki je med drugim dejal, kakor poročajo zagrebške »Novosti«:
»Ko je 1. 1924. razvil pokojni Svetozar Pribičevič jugoslovensko zastavo v Beogradu, mnogi tega njegovega koraka niso razumeli. Bil je takrat skoraj osamljen. Kljub temu je visoko dvigal prapor jugo-slovenske misli. Ni ga motilo, da so takrat širili mnogi politiki in številne stranke separatizem ter krepile slovenski, srbski in hrvatski nacionalizem. Takrat je dejal Svetozar Pribičevič: Mi smo eno, Jugoslo-veni in ne trije narodi! Kasnejša leta je zmagala njegova politika in to njegovo politiko nadaljuje danes JRZ.«
Dalje je minister Letica govoril o hrvatski politiki in med drugim rekel: »Ako hoče dr. Maček federacijo ali avtonomijo je to njegova stvar, mi pa mu ne moremo slediti. Dr. Hodža je Slovak in je vendar proglasil, da so Cehi in Slovaki en narod, čeprav so med njimi večje razlike, kakor med Srbi in Hrvati. JRZ je in bo vedno visoko dvigala jugoslovensko zastavo. Njen najvišji cilj je narodno in državno edin-stvo. JRZ je vedno stala neomajno na stališču narodnega in državnega edinstva.«
Smrt hrvatskega poslanca
V	noči od ponedeljka na torek je v bolnici usmiljenih sester v Zagrebu umrl narodni poslanec dr. Luka 5o.%i. Izvoljen je bil leta 1935 na listi Bogoljuba Jevtiča, po spremembi režima pa se je pridružil tako zvanemu Delovnemu klubu v narodni skupščini. Lani je vstopil v poslanski klub JRZ.
Pokojni dr. Soški je bil odvetnik v Be-lovaru. Po vojni je bil nekaj časa veliki
župan belovarsko-križevske oblasti.	U'dej-stvoval se je tudi kot publicist.
Frankovski napadi na dr. Mačka
Glasilo frankovskih separatistov »Neza-visnost« nadaljuje s svojimi napadi na vodstvo HSS in dr. Mačka. V zadnji številki dokazuje, da vodstvo HSS krivično istoveti svojo stranko s hrvatskim narodom, in pa, da so cilji HSS danes čisto drugi, kakor za časa majskih volitev leta 1935. Med drugim pravi:
»Takrat sploh ni bilo govora o HSS in se niso postavljale kandidatne liste pod njenim imenom. Cilji HSS ne morejo biti istovetni s cilji in zahtevami hrvatskega naroda. V vrstah HSS ni danes niti polovica Hrvatov. Vrste hrvatskega narodnega pokreta so se prepolovile, čim so pričeli voditelji HSS proglašati stranko za zastopnico in predstavnico hrvatskega naroda. »To so ljudje z mešetarskimi dušami, ki so mislili, da se bo res ves narod zbral v okviru njihovih strankarskih formacij. Mislili so, da jim bo narod kakor senca sledil, kamor pojdejo. Zmotili so se hudo. Duh in cilji HSS niso istovetni z duhom in cilji hrvatskega naroda ter ni med njimi nobenega stika.«
Končno zahteva list, naj dr. Maček raz-dere zvezo z bivšimi samostojnimi demokrati in ukine sporazum z beograjsko združeno opozicijo. Iz te zahteve se tudi najbolj jasno vidi, kakšno je resnično ozadje te frankovske ofenzive proti dr. Mačku.
Ameriški parlamentarec o naših rojakih
Clevelandska »Ameriška domovina«, glasilo katoliških organizacij med našimi ameriškimi izseljenci, še vedno priobčuje članke o lepi slovenski svečanosti v Cle-velandu in o obisku ljubljanskega župana. Med drugim prinaša izvleček iz govora, ki ga je imel Robert Crosser, zastopnik enega clevelandskih mestnih okrajev v kongresu Zedinjenih držav, na seji kongresa 17. maja. Omenil je svojo udeležbo na clevelandskih svečanostih in nato nadaljeval:
»Ti Slovenci v Clevelandu so inteligentni, lojalni Američani in nas rojene Američane prevladuje nekaka nova, vzvišena misel, ko se pogovarjamo s temi ljudmi, ki so v resnici vredni vsega našega spoštovanja. Poznam Slovence že nad 30 let. odkar sem tu med vami v kongresu, toda vse do 15. maja letos nisem imel prilike priti v stik s tolikimi njihovimi voditelji, ki bi tako inteligentno predstavljali ne samo svoj narod, temveč tudi našo Ameriko.«
Spominske svečanosti v Zagrebu
Ob desetletnici tragedije v narodni skupščini dne 20. junija 1928 so bile v ponedeljek v Zagrebu spominske svečanosti. Dopoldne je bila maša zadužnica v katedrali, po maši pa se je izpred cerkve na pokopališče razvil sprevod z velikim vencem na čelu. Venec so položila na grob Stjepana Radiča, Pavla Radiča m dr. Ba-sarička, treh žrtev Puniše Račiča. Spominski govor na grobu je imel senator dr. Pernar.
Lep sokolski dom sredi Maribora
Manlbor, 21. juninja
Uprava matičnega 6okolskega društva v Mariboru se je že leta 1931. pogajala za nakup unionske, nekdanje Gbtzove dvorane. Takrat kupčija ni biLa mogoča, ker so bila društvena sredstva še premajhna in vrh tega zamrznjena. OstaJo pa je pnj zamisli, pridobiti to lepo dvorano sredi Maribora. Ko se je letos odločila sedanja lastnica pivovarne Union v Ljubljani prodati zgradbe bivše Gtttzove pivovarne v Mariboru, Ma društvena uprava rn gradben; od<se*k matiič-neea Sokola takoj ob nov j da pred leti prekinjena pogajanja za naikup in sicer skupno s posojilnico v Narodnem domu, ki se je zanimala tudi za ostaii kompleks.
Pogajanja so trajala več mesecev in «> brila zaključena s popolnim uspehom. Dne 9. junija ie dosedanja lastn:ca podpisala po-codto, s katero je prodala mariborski Posojilnici vse zgradbe razen vogala med Razlagovo ulico in pa.ik.om pred 6reskim načcLetvom. Sokol Maribor-matica pa odkupi po sporazumu s Posojilnico unionsiko dvorano z vrtom ob Aleksaaxirovj ces^i in s stav-bjščem na severni strani dvorane, kjer is to j i sedaj velika lopa. Sokol Maribor-matica je dede na ta nakup prodal svoje zemljišče ob Frančiškanski ulici zadrugi »Avtodomv Mariboru. Tako je poslala lepa uaio;i~ka dvorana z vsem zemljiščem, skupno 3600 m*, last maitienega Sokola v Mariboru, ki bo zdaii imel možnost da ustvari s primerno
predelavo na najlepši točki Maribora svoj lastni dom im da tam uredi svojemu telova-dečemu članstvu in mladini sredj Maribora zadosiino in dobro telovadnico. Izvedbo te lepe zamisli je omogočila Posojilnica v Na^-rodneni domu, ker je bila cena za Sokola zno-na le zaradi tega, ker je Posojilnica kupila ves ostali koinpJeks.
Dvorana je bila zgrajena leta 1911 ter ao znašali gradbeni stroški takrat nad pol milijona kron. Je največja, najlepša in najim-pozantnejša dvorana v Mariboru In med najlepšimi v vsej državi sploh. Razsežnost lastnega zemljišča pa dovoljuje, ne da bi 9e dvorana odvzela namenu, kateremu je doslej služila, izvedbo potrebnih naprav za telovadnico, kar bo seveda stvar (Strokovnjakov in odvisno od sredstev, ki jfih mora društvo še nabrati. Nedvomno pa bo Mari-l>or izvršil svoio neknorajlno in sokoteko dolžnost in omogočil matičnemu Sokolu v Mariboru, da bo mogel (Vm prej otvoriui evoj sokolski doon v središču mesta, v poraos Maribora in Sokola samega,
V svrho podrobne obvestitve člainsWa o teh pomembnih ukrepih bo drevi v maE dvorani Narodnega doma iizredni občni zbor matičnega Sokola, na katerem bo društvena uprava podala izčrpno poročHo o nakupu in prosila članstvo za naknadno odobritev, ki bo nedvomno cLama z velifcim veseljem in navdušenjem.
Predsednik vlade v Italiji
Rim, 21. junija. AA. Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Ne samo v tisku, podonavskih in balkanskih držav, ampak v vsem mednarodnem tisku so zelo simpatično pisali o sestanku med grofom Cianom in jugoslovanskim predsednikom vlade dr. Stojadinovičem v Benetkah. Splošno prevladuje vtis. da je mir na Jadranu in prijateljsko sodelovanje, ki se lojalno razvija med Italijo in Jugoslavijo, činitelj varnosti in mirnega razvoja v okviru evropske politike.
Stressa, 22. junija. AA. (Štefani) Predsednik jugoslovanske vlade dr. Milan Sto-jadinovič je s soprogo snoči v spremstvu italijanskega ministra za narodno kulturo Dina Alfierija prišel v Streso in se kmalu nato vrnil v Cernogeo.
Seja gospodarskega odbora ministrov
Beograd, 21. junija. AA. Danes dopoldne od 10. do 12. je bila v kabinetu ministrstva financ pod predsedstvom ministra dr. Dušana Letice seja gospodarsko finančnega komiteja ministrov, na kateri so pretresali tekoče zadeve. Seji so prisostvovali vsi ministri, ki so člani tega komiteja.
Posojilo za elektrifikacijo Savinjske doline
Beograd, 21. junija, o. Finančno ministrstvo je dovolilo banski upravi v Ljubljani najeti 1,950.000 din posojila za elektrifikacijo Savinjske doline.
Odložitev žrebanja železnicarske loterije
Beograd, 21. junija. AA. Da bi naredili čimbolj popularno loterijo Udruženja ju-goslov, nacion. železničarjev in brodarjev v korist postavitve spomenika blagopokoj-netnu Viteškemu kralju Aleksandru Zedi-nitelju, je minister prometa ukazal vsem državnim delavnicam in kurilnicam, naj izdelajo 5.000 dobitkov razen onih, ki jih je glavni odbor v svojem loterijskem načrtu že prej objavil. Tako po vsaka četrta srečka zadela. Ker gre tu za zelo lepe koristne in čisto simbolične predmete (izdelava minjaturnih lokomotiv itd.), je zaradi tega postalo tehnično nemogoče, da se do pravočasnega termina vsi ti predmeti izdelajo. S tem v zvezi je glavni odbor zaprosil kmetijskega ministra, da se ŽTebanje loterije, ki je bilo najavljeno za 1., 2., 3., 4., in 6. julij, odloži na 1., 2., 3., 4., in 6. september t. 1., ko bodo priprave za organizacijo te velike in koristne loterije gotove in s tem dana možnost, da se žrebanje brez odlaganja izvede. Prav tako se bodo srečke te loterije prodajale do 15. avgusta.
Slavnostna seja madžarskega parlamenta
Budimpešta, 21. junija. w. Poslanska zbornica je na svoji današnji seji Sklenila, da se 18. avgusta sestane v Stolnem Be-lemgradu tako zvana velika narodna skupščina v proslavo 900-letnice smrti kralja Štefana, ki je imel svojo prestolnico v Stolnem Belemgradu.
Velike prevare z železniškimi kartami
Bukarešta, 21. junija. w. Oblasti so prišle na sled velikim prevaram z železniškimi kartami. Neka falzifikatorska dTužba pod vodstvom višjega železniškega uradnika je po dosedanjih ugotovitvah spravila v promet dva milijona ponarejenih železniških kart, s čimer je bila država oškodovana za več milijonov lejev. V zvezi s to afero je bilo dosedaj aretiranih 12 oseb.
Med zadušnico so bile skoro vse trgovine zaprte. Večina hiš je izvesila črne zastave. Svečanosti so potekle brez incidenta.
„Obzorovau obramba
Po dolgem času je starina »Ot®or« vendar zbral skupaj toliko poguma, da se je drznil skromno odgovoriti na ostre ukore Mačkovega glasila >Hrvatsk3ga dnevnika«, ki ga je proglasil za poklicnega Lntrigamta riai vse preje kakor za prijatelja hrvatskega naroda. Ponižno opozarja drugače tako glasni »Obzorc, da je pogoj vsake resnične demokracije svobodna diskusija, v kateri je mogoče iznašati tu»d i objektivne in dobro* mišljene kri'trake: »Ako je objektivna kritika nezaieljena potem ostame demokracija samo na papirju. »Hrvatski dnevnik« ni pobil naših trditev s kakinui protidokazi, temveč sii je pomagal s podvalatmi in zbadaajem na naš račun. Mi smo pričeli braniti temelje sedanjega družabnega reda zaradii repu-tacije hrvatske politike in zaradi hrvatskih narodnih interesov.«
Važna seja turške vlade v Carigradu
Carigrad, 21. jun. AA. Pod predsedstvom predsednika republike Kemala Atatiirka je bila včeraj popoldne seja vlade, na kateri jc bil poleg članov vlade tudi načelnik turškega glavnega generalnega štaba. Vsi so bili nujno pozvani iz Ankare, da bi proučili celotno vprašanje spora med Francijo in Turčijo zaradi aleksandretskega sand-žaka. Na seji so govorili o pogajanjih med turškim in francoskim vojaškim zastopstvom v Antijohiji in tudi o pogajanjih, ki so bila v Parizu. Sklepi vladne seje niso objavljeni, vendar pa pristojni izjavljajo, da bodo življenjskega pomena za turške zahteve v Aleksandreti. Seja je trajala 4 ure in pol. Takoj po njej so skoro vsi ministri in z njimi tudi min. predsednik Dželal Ba-jar odpotovali nazaj v Ankaro.
Vchimski proces v New Torku
New York, 21. jun. o. Pred tukajšnjim zveznim sodiščem se je pričel danes proces proti 19 vohunom, ki so bili v službi neke evropske velesile. Med obtoženci so ameriški državljani in tujci, med drugimi oficirji Hugo Boning. Herman Menzel, Ernest Miiller in Erich Zeisser, gospa Jessie Jordan, ki je bila že v Londonu zaradi vohunstva obsojena na štiri leta ječe, Ignac Griebel, ki je pobegnil iz Amerike, Wer-ner Gudenberg, Erich Laser in Gustav Rumrich ter drugi. Po obtožnici so obtoženci poskušali delati v okviru neke vohunske organizacije in dobavljati neki evropski velesili tajne informacije o ameriški vojni mornarici in letalstvu.
Francoske križarke
v Boki Kotorski
Dubrovnik, 21. jun. o. V Boko Kotorsko sta snoči pripluli dve francoski križarki »Jeanne de Vienne« in »Galiosonniere«. Baterije na obali so oddale v pozdrav salvo strelov. Križarki sta se vsidrali pred pomorskim arzenalom v Tivtu. Dopoldne sta poveljnika obeh ladij v družbi ostalih oficirjev obiskala predstavnike oblasti v Kotoru. Poveljnik arzenala v Tivtu je francoskim gostom priredil banket v hotelu »Boki« v Hercegnovem. Danes je prispel v Dubrovnik francoski poslanik Brugere. S križarko »Marseillaise« je včeraj prispel v Boko Kotorsko tudi poveljnik francoske pomorske divizije admiral Decouix.
Turnir v Noordwijku
Noordvvijk, 21. novembra, i. V 7. kolu sta Keres in Pire ponovno potrdila izvrstno formo, v kateri se nahajata in sta oba beležila že tretji zaporedni zmagi. Keres je v francoski partiji proti Spielmannu s krasno kombinacijo osvojil figuro in zmagal. Pire je v ortodoksnem damskem gambitu izvedel močan napad na dr. Tartakowerje-vo kraljevo krilo in spravil nasprotnika v matno mrežo. V brezupnem položaju se je dr. Tartakovver vdal. Angleška partija med Schmidtom in Thomasom se je končala remis. Ortodoksni damski gambit med dr. Euwejem in Landauom je bil prekinjen v boljšem položaju za dr. Emveja, ki ima prostega kmeta. Eliskases je prekinil indijsko partijo po Nimcovičevem sistemu z Bogoljubovom v nejasni trdnjavski končnici.
V 8. kolu je vladalo največje zanimanje za srečanje med Keresom in Pircem. Po mirni igra sta naglo remizirala. Dr. Tartakovver se je v indijski partiji z Bogoljubovom branil po Bogoljubovem sistemu in je bila partija prekinjena v boljšem položaju za dr. Tartakowerja. Thomas je v izenačenem položaju napravil hudo napako. zaradi katere je dr. Euwe gladko zmagal. Landau ima v prekinjeni partiji s Spielmannom izglede na zmago. Eliskases je kot črni nadigral v Nimcovičevi indijski partiji Schmidta in ga prisili k predaji.
Stanje po 8. kolu: Eliskases 6 (1), Keres 6, Pire 5, dr. Euwe 4 in pol (1), Thomas 3 in pol, Bogoljubov, Landau 2 in pol (1), Spielmann, dr. Tartakovver 2(1), Schmidt 2.
Danes bodo odigrali prekinjene partije, jutri v sredo pa bo zadnje kolo.
Vremenska napoved
Zemun^ko vremensko poročilo: Vedro v vsej državj,, nekoliko oblačno le v 6evemih krajih. Najnižja toplota Plovije 6, najvišja Mostar 32 C.
Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo vedro vreme v vsej državi, le na čas bo nekoiliko oblačno. Zelo verjetne so krajevne nevihte z nalivi.
Zagrebška: Vedro, temperature se bodo še dvignile.
Dunajska: Pretežno jasno im topilo.
Tla pragu vročega, visokega poCetfa
Sonce se danes povzpne najvišje — Doba kratkih noči
Minili so trije tedni meteorološkega poletja in že je v kresnem tednu napočil praznični dan. ko je svetloba dosegla višek svoje moči in pregnala temo tudi iz krajih ledenih planjav visokega severa. Davi je sonce ob 3 uri 4 minute vstopilo v znamenje raka. se povzpelo čez dan najvišje nad obzorje in otvorilo trimesečno do-do astronomskega poletja.
Poletje! Zemlja in nebo sta se odmaknila daleč narazen, v sinji, visoko razpeti modrini kraljuje mogočni stvar talec sončne vedrine. Na jugu Evrope se koplje bohotno razraščena narava v vroči prigrevici po zaslugi uvaževanega gosta tam od Azo-rov in prelepih Kanarskih otokov. In ko se na večer razleze iz gozdov v segrete ulice razbeljenega mestnega zidovja prijeten hlad. ko zatrepečejo visoko na temnem nebu mirijade svetlih zvezd se užigajo med visoko rosno travo lučice drobnih kresnic — znanilk plodnega visokega poletja.
Po pomladnih ujmah, ki so letos v izdatni meri zadržale rast in razplod rastlinskega plašča naše zemlje, se je v rožniku nasmehnilo prijazno nebo in blagodejni žarki so vztrajno vabili iz tal zamujeno rast. Po poljih, travnikih in gozdu je raslo, se razcvitalo in nastavilo plodove zorenju vse, kar mora tudi letos zadostiti klicu narave. Korak za korakom se je iz visoko zaraslih dolin selila pomlad v gore in tik umikajoče se snežne odeje je vsak dan poljubljalo sonce pestro cvetje nežnih planinskih lepotic. Pognala je na kraju gozdnih mej sočna trava in ko so v dolinah utihnili praznični binkoštni zvonovi, so pohiteli s svojimi čredami v planine zadnji planšar-ji Visoko pod nebom, v svobodnem kraljestvu lepih naših gora bodo deset tednov pozvanjale vodnice pasočim se čredam, dokler jih ne bo mrko jesensko deževje pred prvi snegom spet pregnalo v tesne staje po dolinah.
Kresni teden je zdaj na široko odprl vra-
ta v svet. V hladno zavetje naših voda in gozdov, v tišine gorskih vasi in jezer, v prijazna letovišča in zdravilišča pod našimi planinami, ob jezerih in morju, bodo hiteli meščani. Pravo preseljevanje narodov se bo vrstilo med severom in jugom, vzhodom in zapadom naše zemlje, na begu pred soparnim vzdušjem pa bodo v novi okolici prijetnega oddiha vsi našli dovolj prilik, da ujamejo v svojo kožo čim več krepil-nega sončnega pigmenta. Kresovi, ki bodo zagoreli na večer pred Ivanjem po naših hribih v poletno noč, so kakor iskreč odsev mladih očes šolarjev, ki bodo po Vidovi zarji dali končno slovo klopem in se vrgli v naročje zdrave, osvežujoče narave.
V toplem soncu se bodo zdaj hitreje ogrele naše vode, ki so zaradi poznega, obilnega snega v planinah bile dolgo nedostopne. Visoke trave so odcvetele, iz dneva v dan nas bo spremljal prijetni vonj dišečega sena. Zmerom manj bo jutranje rose med zelenimi stebelci žitnih polj, sonce se bo uprlo v klasje in pretvorilo v poletnem vetriču valovečo ozimino v zlatoru-
mene žitne ploskve. Na polja in travnike kliče zdaj kmeta dan za dnem polno dela in v obzorju poletnega neba bo visel vse te dni usodni ključ do uganke, koliko bo letošnji pridelek. ki je srečno ušel pomladnim neprilikam, odtehtal nad, stavljenih v posevke.
Včeraj je vročina znova pritisnila in smo imeli letos v Ljubljani najbolj vroč dan. V senci je bilo 27.8° C. pred desetimi dnevi je bilo 27.3°. Popoldne ob 16. je bilo včeraj pred pošto v pol senci 35, v senci na Aleksandrovki 30° C. V Splitu so zabeležili 31, v Dubrovniku 25, Mariboru 24.5'. Vlagomerec kaže na »zelo suho«- barometer raste, nad planinami se drži venec fenovih oblakov.
Vroče poletje, z najkrajšimi nočmi je tu. Od rane zore do pozne večerne zarje je svetlo po vseh kotih in ko sili v osvežujočem večernem mraku v stanovanja vonj z naših vrtov, kronan z opojnim duhom cvetja ponosnih lip, se užiga na lučkah neba topla zavest svojevrstne lepote vseh naših letnih časov.
Velike pege na soncu
Na severni poluti je nenavadno živahno gibanje
Ljubljana, 21. junija.
Severna poluta sonca v zadnjem času mogočno deluje. Konec meseca maja je šla preko nje ona silna pega, o kateri smo kmalu nato pisali. Od tedaj so bile na severni poluti stalno večje ali manjše skupine. Ena izmed njih je dne 9. junija dosegla razsežnost 130.000 km z mnogoštevilnimi jedri in pripadajočimi porami.
2e naslednjega dne je razpadla in ostala je samo ena, kakih 36.000 km velika pega, ki so jo obdajale številne pore, vsaka od njih še vedno tako velika kakor pol Evrope. Dne 17. junija je vzšla velika skupina por t eno večjo pego. Ta skupina se je na-
Pesnik Radivoj Peterlin-Petruška je včeraj I popoldne v Kamniku nenadno umrl
Naš največji Ahasver je šel umret v rodno mes^o
Ljubljana, 21. junija.
Iz Kamnika je danes proti večeru prispela presunljiva vest. da je popoldne ob pol štirih, zadet od kapi umrl pesnik Radivoj Peterlin - Petruška. Z njim izgubimo Jiterata, ki je bil pač eden naših najbolj mani h mož peresa, ne samo po svojih mič-rrih pesniških umetninah, marveč v enaki meri po svojem prisrčnem značaju, katerega so izoblikovala dolgotrajna potovanja in nešteti pestri doživljaji.
Petruška se je rodil 28. januarja 1879. v Kamniku. Naglo minevajo leta. Še nedav-2ao poet mlade generacije, »Moderne«, je zdaj bil že med seniorji slovenske litera-■ture. Študiral je na ljubljanski gimnaziji, dokler ga niso potrdili k vc;akom. Prav nič navdušen za cesarsko suknjo je prišel k topničarjem v Boko Kotorsko. Od tod je dvakrat pobegnil v Črno goro: prvi Ibeg so mu nagradili z 8 meseci vojaške ječe. »Panslavizem« pa mu ni dal miru. Pobegnil je vnovič leta 1902. Na uetinju se je zanj zavzel knežev nečak Stevo Petrovič Njegoš. Zbrali so denarja in mu izdali črnogorski potni list. Tu se je pričela Petruškova odisejada. Kot Črnogorec se je sin slovenskega alpskega mesteca napotil v Italijo, od tod pa v Grčijo, Malo Azijo in v Carigrad. Iz Stambula se je odpeljal v matuško Rusijo in je ostal ondi dobrih 17 let. Prepotoval jo je vsepovprek. Kakor nekoč Gorkij, je bil tudi Petruška vse mogoče: učitelj, delavec na cestah, zlatarski pomočnik, poljski delavec ,dijakon v pravoslavnih cerkvah in naposled bančni uradnik v Caricvnu na Volgi, kjer ga je zatekla revolucija. Poldrugo leto je delal pod boljševiki. Leta 1919. pa so ga vesti o osvobojeni domovini zvabile na dolgo, novih doživljajev polno pot v Jugoslavijo.
Naš največji Ahasver se ni omejil na ogromno Rusijo. Hotel je spoznati še za-padno Evropo. Z denarjem, ki ga je bil prejel za svojo pesniško zbirko »Po cesti in stepi«, se je napotil leta 1911. iz Rusije na Zapad. Prepotoval je vso Evropo, iz-vzemši Pirenejski polotok. Po zapadnih deželah je rabil kolo. Rusijo in ostale dežele je prehodil kakor nekoč apostoli, večinoma brez denarja v žepu Ponekod se je moral vdinjati na kakšni kmetiji, da je zaslužil za nadaljnjo pot. Ni čudno, če je zapisal v neki pesmi, porojeni v Stock-holmu, da se mu je luna videla kakor kos sira. Ni ga menda Slovenca, ki bi premeril toliko tujega sveta kakor naš Petruška. Zal, da o teh potovanjih ni napisal toliko, kakor bi bil lahko. Videl je mnogo lepega, doživel ogromno zanimivega in kot pesniški duh je vse globoko občutil. Nekaj potopisov je izšlo v »Planinskem vestni-ku«, največ pa v mičnih »Jutrovih« podlistkih, pred tremi leti pa je del svojih spominov strnil v knjigo, ki je zbudila
pozornost, vendar še ni bila tisto, kar smo od Petiuške terjali.
Pesnikova ti je začel že v 4. gimnaziji. Psevdonim si je bil izvolil po Petruški iz Gogoijevih »Mrtvih duš«. Sodeloval je pri vseh naših časopisih, zlasti pri »Ljubljanskem Zvonu« in »Slovanu«. Posredovalca med njim, ki je bil v Rusiji ali je hodil po svetu, sta bila njegova zvesta prijatelja Cvetko Golar in Milan Pugelj. Slovenska Matica je leta 1912. izdala njegovo pesniško zbirko »Po cesti in stepi«. Leta 1925. je izdal v lastni založbi zbirko »Znamenje«. Petruška je tudi prevedel marsikaj lepega in v rokopisu je menda ostala najslavnejša Mickiewiczeva pesnitev »Konrad Wallenrod«. Petruška rti bil pesnik velikih koncepcij in močne izvirnosti. A kar je napisal ohrani znake pristnega liričnega občutja. Hodil je po brazdah naše Moderne. Svojim vzornikom, po katerih je nekoč tudi delil usodo mladih literatov v sloveči ljubljanski cukrarni je bil iskren in pošten naslednik. Njegove pesmi niso bile nikdar prisiljene, nikdar drugačne, kakor on sam, ki je bil po ruskih vplivih pravi božji človek. Iz njegovih pesmi veje zdrav, preprost slovenski in slovanski duh. Ljubezen do prirode mu je bila močnejša od erotike. Ruske stepe in kavkaške gore je občutil prav tako silno kakor domača polja in planine, h katerim se je vrnil v »Znamenju«. Brez Petruškovih pesmi ne bo antologije slovenske lirike.
Nekaj let je Petruška služboval pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Oslabel je na srcu pa je moral stopiti v pokoj. Živel je skromno, ves vdan pri rodi in prijateljčkom, ki jih je štel po vsej domovini neznansko mnogo. Vsakomur je bil brat. Novinarji izgubimo z njim zvestega sotrudnika in tovariša, ki je z revija »Odmevi« nekaj časa zbiral ugleden krog slovenskih literatov. Lansko jesen je šel Petruška obiskat svojega dobrega prijatelja inž. Marka Kranjca v Skoplje. Obolel je za pljučnico in je moral zimo prebiti v skopljanski bolnišnici. Ko se je kot refeonvalescent vrnil v Ljubljano, je bil še vedno potreben nege. Precej oslabel se je nadejal okrepitve v letošnjem poletju, v tihem zavetju dragega Kamnika. Usoda pa je hotela, da je prav tam omahnil v grob. Največji slovenski Ahasver je imel vsaj to srečo, da je umrl v rodnem kraju, v naročju svojega brata Alojzija Peterima Batoga Pogreb bo menda v četrtek popoldne. Ne dvomimo, da bo Petruški v najdostojnejši meri izkazana l jubezen in čast od strani vseh onih, ki so ga imeli radi. Spomin nanj bo traino živel z nami, a Petruška sam naj sa sladko odpočije po dolgih potovanjih.
Vstopajte v počitniško zvezo (FeUjal-ni savez)! Najlepše in najbolj koristno počitniško razvedrilo za vsakega dijaka je potovanje. Ferijalni savez. vsedržavna dijaška počitniška zveza, nudi svojem članom kar največje ugodnosti, da lahko čim bolj poceni potujejo križem države. Predvsem imajo polovično voznino na ~*seh državnih železnicah, na parnikih naših velikih paroplovnih družb in državne rečne plovitbe ,poleg tega pa cenena prenočišča v počitniških zavetiščih, v vseh večjih tujiskoprometnih krajih, znižano prehrano v počitniških kolonijah, popuste v planinskih kočah itd. Ferijalni savez ima svoje lastne domove v Ljubljani, Beogradu, Dubrovniku, Splitu ter na Bledu in na Plit-vicah. članarina znaša samo 35 dlin in se torej povrne že pri kratki železniški vožnji. Vsak dijaik se lahko javi in vpiše pri poverjeniku na svojem zavodu ali pa tudi direktno v pisarni oblastnega odbora v Ljubljani, na državni trgovski akademiji, Bledwei3ova c. HL nadstropje.
D. Ravljen: »črna vojna« 120 strani. Broširano 10, vezano 15 din Založba »Cesta«, Ljubljana, KnaUjeva 5.
glo razvijala in danes 21. junija, je že dosegla velikost 135.000 kilometrov. Pripada ji 37 jeder in por. Z njo vred pa potuje is je sedaj že daleč na zapadu samotna velika pega, ki meri v premeru 38.500 km (Zemlja 12.800 km).
Danes, 21. junija je bilo še 11 drugih por v treh skupinah na severni poluti, a južna je vsa čista. Na vzhodni strani sonca je istočasno svetilo mnogo t zv. bakel, ki posebno žare na sončnem površju in predstavljajo žareče kalcijeve pline. Pa tudi zapad sonca je kazal dve veliki polji bakeL	P. K.
\ Inž. Fran j o Dedek |
Novica, da se je g. inž. Franjo Dedek moral včeraj zjutraj ob 3. v svoji najlepši dobi posloviti od življenja, je bridko presenetila številne njegove prijatelje, še zlasti člane čsl. kolonije v Ljubljani in stanovske tovariše. Vedeli smo, da je zadnje leto bolehal na ledvicah m da je iskal leka v zdraviliščih, nihče pa ni pričakoval, da bo bolezen tako kmalu strla krepkega moža.
Inž. Franjo Dedek je bil star šele 48 let. Po zgledu svojega starejšega brata inž. Josipa Dedeka se je tudi on odločil, da postane gradbeni podjetnik. Bil je vzoren dijak, kakor je vobče ves njegov značaj izpričeval krasnega človeka, res popolnega gentlemana. V vojni je marsikaj prestal kot rezervni oficir, vedno je živel in trpel tovariško s svojimi vojaki, od katerih ga pač mnogi hranijo v enako toplem spominu kakor vsi drugi, ki so kdajkoli spoznali tega plemenitega moža.
Po vojni je inž. Franjo Dedek živahno razvil svoje sposobnosti. V raznih krajih Jugoslavije je projektiral in zgradil večja poslopja, a največje njegovo delo so bila ogromna carinska skladišča na Sušaku. V teku dolgotrajnega dela se je redno vozil z avtomobilom iz Ljubljane na Sušak, kjer ga je vse poznalo in cenilo. Razmere so bile takrat precej drugačne kakor danes, vendar je inž. Franjo Dedek tudi na svojih rednih potovanjih čez Italijo pridobil onkraj meje vrsto prijateljev. V tej dobrodušnosti je v začetku septembra 1933 za šalo fotografiral četo vojakov na manevrih. Aparat so mu zaplenili in mu obljubili, da mu slike vrnejo. Ko pa se je inž. Franjo Dedek 14 dni nato spet peljal na Sušak, so ga na Reki ustavili in je moral v preiskavo. Skoro šest mesecev je ostal inž. Franjo Dedek v internaciji, dokler se ni izkazala njegova popolna nedolžnost. Srečen se je vrnil v Ljubljano v naročje svoje ljubljene mamice, potem pa je v vrsti odličnih podlistkov v »Jutru« opisal svoje izkušnje v internaciji.
Skromen v javnosti, plemenit nasproti vsakomur je inž. Franjo Dedek kot gradbeni podjetnik užival s tiho slastjo umetnika in esteta na svojem delu. Bilo je veselje pogledati v njegov veliki album, kjer je imel z vzorno skrbnostjo shranjene vse podatke in opise svojih projektov in zgradb. Med njegovimi stvaritvami v naših krajih nosi tudi gostilničarska pivovarna v Laškem kot eden najvidnejših objektov ob naši glavni progi pečat njegovega gradbenega stvariteljstva. Največ pa je ustvarjal na Sušaku, kjer je takorekoč postal pravi mestni arhitekt. Vrsta modernih javnih zgradb na Sušaku, kakor tudi modernizacija nekaterih cest je njegovo delo. Spomenikov je dovolj, da bo za mladim gradbenim podjetnikom inž. Franom Dš-dekom ostal neminljiv spomin. Njegov zvesti pomočnik je bil prokurist Ivo Pod-lesnik, ki je umrl pred dvema letoma, takisto v najlepši moški dobi.
Tam gori ob pričetku Šiške, med vrtovi v Zibertovi ulici, si je ustvaril inž. Franjo Dčdek svoj lični dom. Ostal je samec, bil je z ganljivo otroško ljubeznijo in sinov-
sko vdanostjo navezan na svojo sivolaso
mamico gospo Elizabeto, ki mora pri svojih 75 letih utrpeti tako silen udarec, kakršnega si blaga mati in oče pač nista zaslužila. Toda usoda terja svoje žrtve navadno prav tam, kjer njih Izguba povzroča najbolj skeleče bolečine. Zavest iskrenega sočutja številnih prijateljev naj bo žalujočim staršem vsaj malo v uteho. Inž. Frana Dčdeka bomo danes, v sredo, ob 17.30 spremili izpred mrtvaške veže na Vidovdanski cesti k večnemu počitku pri Sv. Križu. Naj bo vzornemu sinu bratskega čsL naroda naša zemlja lahka!
Mislite v teh dneh na CMD in darujte za njen sklad !
KOPALIŠČE
LUHAČOV1CE
C S. R. OHIfini zdravilni vrelci, najmoderneje urejen inhalatorij v Evropi — Naravne ogljikovokisle kopeli. — Odlične vodne kure z muljnimi in
žveplenirrti kopelmL Informacijske prospekte razpošilja direkcija kopališča Luhačovice C. S. R.
Gorenjski sokolski tabor v Radovljici
Naše včerajšnje poročilo o krasno nspeB proslavi 20-letniee Jugoslavije in tridesetletnice Sokola v Radovljici najnazorneje potrjujeta pričujoči sliki (po fotografijah Slavka Vengarja iz Radovljice). Prva kaže zbor sokolsfcva in vojaštva na starodavnem mestnem trgu, druga pa zbor vseh oddelkov na telovadišču ob pozdravu
državni zastavi
Odkril je lepoto krasotic naše Vesne
Ob 150 letnici smrti botanika naše zemlje J. A. Scopolija
Na današnji praznik sv. Ahacija je Idrija pred 50 leti, ob priliki proslave stoletnice smrti odkrila spominsko ploščo na hiši, kjer je od leta 1754—1764 deloval zaslužni rudniški zdravnik in botanik Jan. Anton Scopoli. S tem se je rudarsko mesto oddolžilo znanstveniku, ki je z nesebičnim, brezplačnim raziskovanjem odkril lepote rastlinstva idrijske okolice, velikega dela bivše Kranjske in Primorske.
Scopoli je bil po rodu iz Tirolske, kjer je leta 1723 zagledal v Cavalesi luč sveta. Kot mestni fizik se je v devetletnem službovanju v Idriji z ljubeznijo oprijel znanstvenega dela. V času, ko je od reformacijske dobe, po dolgi temi šele na kraju 18. stoletja nastopilo nekaj naših učenih mož, se je Scopoli po vsej pravici uvrstil med može, kakršni so bili Wulfen, Hac-quet, Gruber, Florijančič, Kari Cojz in drugi, ki so odkrivali svetu posebnosti naše zemlje.
Na lastne stroške je Scopoli izven svojega zdravniškega delokroga našel dovolj časa, da je raziskal velik del Slovenije. Prehodil in znanstveno proučil je leta 1754 okolico Idrije, leta 1756 okolico Ljubljane, 1757. Nanos, naslednje leto Skofjo Loko, Kranj, Kokrsko dolino in Storžič. L. 1759 je proučil rastlinstvo v gozdovih med Ljubljano in Ribnico, povzpel se je na Grintovec in Kočno, naslednje leto je proučil posebnosti Planine in Cerkniškega jezera. L. 1761 je zlezel znova na Nanos in hribovje pri Senožečah ter raziskal ves Kras do obal Jadrana. L. 1762 je spoznal gorenjski kot, posebno Bohinj, 1764. pa Goriško in okolico Devina. Povsod je zbiral botanično bogastvo naših krajev in bil v tem pogledu znanstveni pionir naše domovine.
Prometne razmere so bile v drugi polovici 18. stoletja obupne, javna varnost mi-zerna. Nedostajalo je zanimanja, pojmov in podpore v znanstvene svrhe. Čuditi se
moramo predrznemu, pogumnemu Tirolcu, ki se je brez ozira na ovire vrgel na delo. Sam piše:
»Sam, spremljan le po enem človeku, sem blodil po planinah, spal v mrzlih nočeh pod milim nebom in živel dneve in dneve ob kruhu in mleku, prišel nad Trstom celo roparjem v roke in nekdaj s Storžiča nazaj grede bil tri ure v smrtni nevarnosti.«
L. 1760 je izšla na Dunaju Scopolijeva epohalna znanstvena knjiga ;/Flora carnio-lica«, 1772. pa druga izdaja, v kateri je bilo popisanih 1635 primerkov slovenske flore, urejenih po Lineejevih načelih. Obenem z II. izdajo je izšla njegova »Dissertationes ad historiam naturalem pertinentes«. v njih pa razprava »Plantae subteraneae«, v kateri je popisal in določil redko posebnost podzemnih rastlin idrijskega in nekaterih drugih rudnikov.
Nesebično znanstveno delo Scopolija je našlo priznanja v učenem svetu botanikov. Po njem se imenujejo rastline: Hyoscya-mus Scopolii (Scopolia carniolica). Scopo-lia atropoides, Scrophularia Scopolii, Saxi-fraga Scop., Ribes Scop.. Polvporus Scop.
Kot tujec je prišel Scopoli na Notranjsko, priznan in spoštovan je odšel. Umri je 1788. v Paviji v 65. letu. Ko se letos učeni svet spominja 1501etnice njegove smrti, imamo tudi Slovenci povoda dovolj, da smo hvaležni možu, ki je med prvimi pokazal svetu lepote naše zemlje. Učeni Ti-rolec ni sam prav nič kriv, če se je njegovi sohi pred 12 leti v novih razmerah v njegovem nekdanjem sedežu, v rudarski Idriji, moral z realčnega poslopja umakniti doprsni kip velikega našega matematika, Jurija Vege. V znak priznanja mu je Vladimir Lenski pred 50 leti zapel:
Na Te Slovenija hvaležno gleda, Podal si šopek divnih jej cvetic, Po Tebi je čudeč spoznala veda Lepoto naših Vesne krasotic.
Naši mladi goslarji se uveljavljajo
Razstavi instrumenta bo sledil zanimiv koncert
Veliko pozornost vzbuja na jubilejni razstavi Tehniške srednje šole oddelek za goslarstvo. ki se je letos posebno postavil. Ta oddelek (ali kakor se že imenuje uradno: banovinska šola za glasbila) imamo že sedmo leto ter jc vzgojil že lepo število mladih rzdelruvakcv godalnih in brenkal-nih instrumentov. Tnko se je pri nas razvila nova obrt. ki nam je bila. pred vojno še neznana. Naša gosiaTska podjetja nameščajo že doma izšolani naraščaj. ki se je prav dobro uveljavil
Na sedanji razstavi ofočotkrje občinstvo predvsem krasno izdelale navadne in koncertne (mojstrske) vijoline, posnetke najboljših tipov Stradivarijevih gosli. Izdelujejo se po Mockelovi metodi, to se pravd po matematično natančnih konstrukcijah Mockelovega sistema. Te konstriifccije, ki so razvidne iz razstavljenih tehniških risb, izdelanih pod vodstvom profesorja inž. Hladnika, sina slovenskega skladatelja, omogočajo pri izdelovanju ono preciznost, katera edina jamči za kvalitetno izvršitev in za glasovno popolnost instrumentov.
Za glasbila te šole je pokazalo letos še posebno zanimanje ravnateljstvo ljufaijaa- .,
skega konservatorija. Odredilo je namreč, da bodo na produkciji konservatorija dne 2. t m. ofo pol 19. uri v FiJhaTmoračm dvorani med drugim sporedom učenci prof. Karla RupLa odsvirali tudi stavek Havdnovega godalnega kvarteta na štirih novih godalih, ki so jih izdelali najboljši učenci goslarsike šole. Tako se bo moglo občinstvo, ki si je na razsteivi ogledalo zunanjo podobo teh instrumentov, prepričati tudi o lepoti in nosnosti njih tona. Naj bi obisiko«radei zanimive razstave ne zamudili te prilike, da SFpcrznajo izdelke goslarsike Šote tudi z ušesom.
Poleg vijoftn vidimo rta gosAarskem oddelku tudi dva lepo radelaina vijolončka, vijolo. večje Število kitar in cfter ter občudujemo še posebej krasno harfe) — pač prvo v Sloveniji izdelano, ki je prana -atrakcija te razstave.
Kafcor znasno Je vodjja Scie dvomi go-sfar in strokovni očštefj MoSč, ki mn pomagata Inž. Hkndnik in strokovni učrtefj Delat. Učenci goefamke šote ožfeajo tadi glasbeni jjari^ M padi & protf. Saša Saatei.
Domače vesti
Državljanska vzgoja
Brez dvoma so v zadnjem časa naše simpatije do čehoslovakov narasle tako zelo, da nas more to dejstvo le razveseliti. Od dne do dne se stopnjuje naše prijazno nagnjenje do njih, pred očmi nam vstajajo posamezni češki državniki kakor junaki davnine, ki so se za blaginjo svojih držav žrtvovali do kraja. In se v svoji notranjosti sprašujemo, odkod jim čudovita sila, ki kakor vedno bolj nabit magnet privlači v svoje območje spoštovanje in občudovanje vsega kulturnega sveta, ki odbija vsa pleva. in ves plevel.
Ni se nam treba preveč truditi, da zvemo za silo, ki polni privlačni pol magneta. Sila se imenuje prav preprosto: prava državljanska vzgoja, češka je bila po vojni prva država, ki je v vse svoje šole uvedla s prvim šolskim zakonom obvezno državljansko vzgojo in sicer po dve uri na teden. Sadovi te vzgoje so se pokazali že v dvajsetem letu samostojnosti.
Listal sem po čitanki za IV. razred meščanskih šol. Oko mi je obstalo na članku: »česa potrebuje današnji čas?« Izluščil sem nekaj zlatih zrn, nad katerimi sem se zamislil, ker so gotovo pomagala vzgajati današnji češki rod in o katerih mislim, da bi .jih bilo treba posejati tudi na našo ne-zorano njivo državljanske vzgoje, česa torej potrebuje današnji čas?
Ljudi, ki jih ni mogoče kupiti.
Ljudi, katerim je beseda sveta.
Ljudi, katerim je značaj nad bogastvo.
Ljudi, Id imajo načela in voljo.
Ljudi, ki vidijo božje poslanstvo v vsakdanjostih.
Ljudi, ki so večji od svojega poklica.
Ljudi, ki se ne pogajajo s slabim.
Ljudi, Id niso v nobeni svojih lastnosti bojazlivcL
Ljudi, ki so enako zvesti v malem kakor v velikem.
Ljudi, ki so pripravljeni žrtvovati zasebne koristi javni blaginji.
Ljudi, ki odmerijo 100 cm za en meter 100 litrov za en hektoliter.
Ljudi, ki ne obravnavajo vsakega predloga raz gledišče: »Koliko bom od tega imel dobička?«.
Ljudi, ki so zvesti svojim prijateljem 1 T dobrem i v slabem, j v uspehih i v polomih.
Ljudi, ki se ne boje zagovarjati nepriljubljene resnice, ljudi, ki znajo s poudarkom reči »Ne«, pa če ves svet trdi: »Da«.
Ljudi-državnikov, Id jih ni mogoče ©strašiti ali kupiti, ki ne pridobivajo privržencev na volilnih shodih, Id ne igrajo z lutkami, ki v svojih političnih dejanjih ne podlegajo osebnim koristim.
Ljudi-pravnikov, ki ne prigovarjajo svojim strankam, naj prinašajo svoje spore k njim le radi tega, da .jim iztisnejo honorar, čeprav dobro vedo, da ne morejo računati na uspeh.
Ljudi-mladih mož in žena, ki znajo ravno in nezavisno hoditi, medtem ko se drugi priklanjajo in skrive za službo in moč.
Mladina, ki jo vzgajajo po takih načelih in s tako moralno silo, ne bo nikdar izdala zaupanja, ki ga v njo stavlja narod in država. O tem smo se ravno pri Čehih v zadnjem času ponovnf>krat prepričali. Dvajset let smo JugoaSsrani državljansko vzgojo zanemarjali in wpehi seveda tudi niso izostali.
*	Telovadna akademija Sokola Ljubljana HI. Sokolsko društvo Ljubljana HI. priredi v soboto 25. t. m. na svojem letnem telovadišču za Bežigradom večerno telovadno akademijo s pestrim sporedom, članstvo ljubljanskih in okoliških sokol-skih društev ter sokolstvu naklonjeno občinstvo že danes opozarjamo na to prireditev. Podrobnosti še slede.
*	Naše ameriške rojakinje na morju. Dne 22. junija se je vkrcalo v New Yorku na luksuzni ekspresni parnik »Ile de France«, last Francoske linije. 80 ameriških Slovenk, članic »Slovenske ženske zveze«. Izlete i ce pod vodstvom g. Leona Zakraiška in g. Avgusta Kollandra prispejo v Ljubljano 30. junija z jutrnjnm brzovlakom preko Jesenic. Vsa pojasnila daje Francoska linija, Ljubljana Masarykova cesta 14.
Oni, ki mnogo jedo in veliko sede ter zaradi tega najčešče trpe na trdi stolicf, naj piiejo dnevno po eno čašo naravne »Franž-josefove« grenčice, ki jo je treba prej nekoliko segreti. Davno preizkušena »Franz-Josefova« grenčica se odlikuje po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni
uporabi in se dobiva povsod.	___
Ofd- s- bt- M-
*	Naši javnosti. Vsem onim, ki ti se bo-teM udeležiti dne 12. julija svečanosti na Kajmakčalanu, naznanjamo, da je odobrena eetrtimska voznina po železnica do Bi.tolja. Informacije daje pododbor Udruženja rezervnih oficira i ratnika v Ljubljani, Kongresni trs 1.
•	Dalmatinski vinogradniki 60 si letos
so izboljšali svoje gospodarsko Stanje. Zlasti iz Šibenjka poročajo, da je v tamošnjem okrožju, ki rodi največji kontingent dalmatinskih vin. zaloga že zelo majhna in da so se cene dobro utrdile. Letos obetajo dalmatinski vinogradi spet obilno letino in ee por de po sreči, si bodo dalmatinski vinogradniki lahko lepo uravnali svoje gospodarstvo, ki je zadn ja leta močno trpek) zaradi prečen vina.
* Akcija za dekliški internat Fran je Tavčarjeve si dovoljuje obvestiti cenjeno javnost, da se je do 19. junija t. L zbralo skupno 93.951 din čarov v zgornji namen. Tej vsoti so prišteta tudi vsa naklonila, katere je akcija prejela ob smrti blagopo-kojne gospe Franje, v skupnem znesku 11-300 ddn. Ves denar je naložen v hranilnih knjižicah, katere hrani hlagajnnčarka pripravljalnega odbora g. Ivanka Lesko-vic, Jurčičev trg- št. 1. Na isti naslov se sprejemajo še nadaljna darila. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so se odzvali našemu pozivu, naši prošnji, za plemeniti na-m£n, darovalci iz najširših krogov. Z izredno vnemo so sodelovali za zbirko premnoga marljiva društva in dobrotni posamezniki iz vseh krajev. Bodi jim izrečena za ves trud ,za vso dobro voljo, naša iskrena, topla zahvala. — Srečne in zadovoljne smo, da se bližamo po tem izrednem doseženem uspehu uresničenju in izpolnitvi plemenite želje naše velike žene. Z ureditvijo nove ustanove bo dana možnost, da bodo doraščala naša dekleta pod skrbnim vodstvom in nadzorstvom tudi v šole prostem času. Mnogim staršem bo bdvze-ta težka skrb pri vzgoji onih otrok, ki se morajo šolati izven dtoimačega kraja; mnogo sirot bo našlo v tej ustanovi svoj drugi doni. Otvoritev internata bo jeseni L 1939. Do tedaj bo vodil isti pripravljalni odbor akcije vse nadaljne posle. Skrbel bo predvsem zato, da se zbirka po možnosti še poveča, ker želi, da bo imel toliko sredstev, da bo lahko uredil ustanovo z vseh vidSikov kar najbolje možno, še enkrat za vso pomoč, za ves trud — prisrčna hvala vsakemu posameznemu dobrotniku!
Prej ali slej 1 boste tudi 1 Vi, gospa, } nosili samoff
VISETIl
TRIKO PERILO
*	Vzorna izpraševalna komisija. Državni tožilec v Somboru je obtožil mesarja Milana Nikolica predsednika omdotnega obrtniškega društva in še dva njegova tovariša obrtnika, ker so ee dali pri pomočniških izpitih podkupovati. Voboe so delovali kot izpitni komisarji le za denar. Glavna priča je sodnikom dejala: »To je bila najbollj korarn-pirana izpraševalna komisija, ne samo v somborskem srezu, marveč v vsej državi od Jesenic do Djevdjelije«. Milan Nilkolič m Žarko La®ič sta bila obsojena vsak na 3 mesece strogega- zapora, Peter Kujimič pa na mesec dni zapora.
*	Po dolgih letih se ie ranjenec vrnjl v domovino. Iz Rusije še vedno prihajajo razni pogrešanoi. Tako se je v okolico Prnja-vora v Bosni vrnil po 22 letih Peter Gjekie, ki Je bil takoj v pričetku svetovne voune odšel k vojakom, doma pa je pustil mlado ženo in sina Mihajla. Na italijanski fronti je izvedel, da mu .je žena umrla. Leta 1916. je prišel v Galicijo, kjer je bil 20. avgusta z devetimi' hudimi ranami padel v rusko ujetništvo. Dve leti so ga zdravili, nato pa poslali nekam na mongolsko mejo. Tu se je oženil, vendar mu je umrla tudi druga žena in mu je zapustila dva sina, ki sta zdaj stara 15 in 11 let. Letos je Peter Gjekie prodal svotio hišico za 1.200 rabljev, ei preskrbel dokumente in se s sinoma vrnil v domovino. Našel je še svojega sivolasega očeta, štiri brate in prvorojenca, ki pa je že oženjen.
*	Vaška ljubavna tragedija. V vaša- Miia-koveu pri Kraljevem sta se pred nekaj leti zaljubila kmetski fant Milorad Vukomano-vjč in hči premožnega posestnika, Milica Mak širno vičeva. Proti njeni volji pa eo starši dali hčerko nekemu premožnemu posestniku. Zakon ni bil srečen in Milica se je kmalu vrnila v očetovo hišo. Milorad Vuk-manovič nj smel blizu. Lani 9e je v go3®ni spri z nekimi obrekovalei. Dobil je močan udarec. Navidezno je ozdravil, toda pred nekaj dnevi se je spanje nenadno poslabšalo in ie izdihnil. Ko so ga polagali v grob. se je Milica doma zaprla v svojo sobo, vzela puško in si prestrelila srce. Komaj so za-grebli grob njenega izvoljenca, že so morali pokojnico položiti na mrtvaški oder.
*	Izkoristite priliko in hitite s prijavami za izlet v Trst, na Doberdob, v Gorico, Sveto goro, Kalvarijo in Oslavje. Celotni stroški 180 din. za osebo. Potovanje se bo vršilo 9. in 10. julija. Za izvenljub-Ijanske udeležence so brezplačna prenočišča na razpolago v Ljubljani. — Potrebni so sledeči podatki: ime in priimek udeleženca, očetovo ime, materino ime in dekliško ime, rojstni datum, dan mesec, leto in kraj, poklic, bivališče, pristojna občina. Za državne in samoupravne uradnike smo zaprosili pristojno oblast za potovanje v inozemstvo in pričakujemo rešitve v najkrajšem času. Prijave sprejema samo še do 25. t. m. Zveza bojevnikov v Ljubljani, Kolodvorska ul. 25.
*	Val modernizacije in napredka je zavrgel tudi stari način pranja perila. Doslej so gospodinje vporabljale za pranje primitiven kotel v pralnicah, ki je skoro v vsaki hiši. Modernizacija, kfi posega vsak aian jačje v naše življenje, je to zastarelo pranje zavrgla. Vsak hišni gospodar, ki hoče skrbeti za udobnost in zmanjšati trud gospodinjam, ki so ga doslej imele s pranjem v primitivnem kotlu, sli bo odslej naprej rajši nabavil moderni pralnj stroj. Pralne stroje vporab-ljajo že mnogo let v vseh kulturnih državah, zlastli v Nemčiji, Franciji, na Nizozemskem, na Angleškem in drugod. Pranje s pralnim strojem ima mnoge prednosti,. Perilo vsega meseca ene družine operete s pralnim strojem modeme konstrukcije v dveh urah in to brez truda, ker ga goni električni tok. Ploraba etetrSčnega toka je minimalna in velja na uro komaj 50 par, a pranim s pralnim strojem prihrani vsaka gospodinja, ker je tudi poraba mifla neznatna. Pomembno ie tudli, da ee perilo pri pranju s strojem absolutno ne kvari. Take pralne stroje, ki ustrezajo vsem zahtevani, srno videli razstavljene na vedesejmu. Zanimanje za pralne stroje je bjlo dokaj veliko in kolikor smo informirani, jih ie bilo mnogo prodanih. Posestnikom in gospodinjam, ki ee zanimajo za pralni stroj znamke > Viktorja«, se na željo pranje s strojem demonstrira, bodisi na njihovem domu a4i pa v zalogi gteuvnega zastopnika. Gostava Paea v Ljub-lani, Tržaška cesta 9. Telefon 2697.
Iz LfnMjane
Odbor za postavitev Spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Uediniteiju v Ljubljani objavlja: Ožji odbor je pričel redno poslovati in je tudi že prevzel pri. sodišču deponirano gotovino. Priprave za reševanje umetniških zadev je poveril zopet prejšnjemu razsodišču, ki tudi redno posluje ter bo svoje predloge predložilo ožjemu odboru v teku meseca avgusta. Nato bo sklican širši odbor, da končno veljavno odloči o predlogih razsodišča in ožjega odbora.
Kopalne obleke in potrebščine K. SOSS, Ljubljana, Mestni trg 18
a— Prihod srbske skupine iz Amerike.
Juitri 23. t. m. bo prispela z brzovlakom ob 8.50 preko Jesenic v Ljubljano skupina »Srpskega narodnega saveza< iz Pittsburga in bo še z istim vlakom nadaljevala potovanje v Beograd, kjer se pripravlja izletnikom, katerih bo okoli 80. svečan sprejem. Tudi v Ljubljani priredimo bratom iz Amerike med 20minutnim postankom vlaka, slovesen pozdrav. Pridite, prijatelji naših izseljencev!
Ob 16. nepreklicno zadnjikrat veliki pomorski film Skrivnost ladje »Betty Bonn« Predstava ob 19.15 radi produkcije odpade!
Ob 21.16 uri premiera velikega družabnega » ^^ ^ __ filma iz modernega zakonskega življenja	BJ M * K? g
glavni vlogi MARLENE DIETRICH.
KINO MATIC A 21-24 —
u— Raestava Kluba neodvisnih bo odprta samo še do nedelje zato so ljubitelji umetnosti vabljeni, da se podvizajo z obiskom
u— Javna produkcija Slogine glasbene šole. Danes in v četrtek bo v Slogini glasbeni dvorani v Pražakovi ulici ob pol 18. uri nastop gojencev Slogine glasbene šole. Nastopijo gojenci solo petja, klavirja, gosli, čela in roga. Vstopnine ni.
Ob Bohinjskem jezeru
najdete še najlepši mir —
v hotelu Bellevue
pa ves komfort, odlično postrežbo — in odlično prehrano!
Pridite, zdaj Je najlepše!
n— Prosvetni večer (akademija) oblast" nega odbora Udruženja vojnih invalidov, ki
bo drevi ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice, bo zelo lep in zanimiv. Igral bo veliki orkester 40. pešpolka, pela bo članica opere ga. Ksenija Vidali in član opere g. Franzl arije iz opere »Prodana nevestam in druge solospeve, baritonist g. Rakovec več romanc. Pel bo zbor pevskega društva »Sava«. Uprizorjeni bosta dve recitaciji kot sli* kj od g. Ivana Skuka in gdč. Polke Skukove. Pomemben in zanimiv pa to govor-preda-vanje predsednika Oblastnega odbora Udruženja vojnih invalidov g. Matka Stefeta o temi sNacionainoobrambni pomen invalidskega problema«, k? je še pri nas neobdelan. čeprav izredne važnosti. Vsto(pnice v prodaji v trafiki ge. Severjeve v Šelenburgo-vi ulici in zvečer v blagajni pred dvorano v Delavski zbornici. Pridite vsi, ki ste dobre volje! Večer bosta prenašali ljubljanska in zagrebška radfiaka postaja.
DKW
MOTOCIKLI
MOTORIMPORT
LJUBLJANA
TTRSEVA 23 MIKLOŠIČEVA 30
u— Razstava tehniške srednje šole, ki
je prirejena v proslavo 50-letnega obstoja obrtnega šolstva v Ljubljani, bo odprta samo še danes 22. t m. in jutri 23. t m. Ta dan se razstava nepreklicno zaključi zvečer ob 18. uri ter se zaradi tega občinstvo opozarja, da ne zamudi prilike, ki se mu nudi pri obisku in ogledu te najobsežnejše šolske razstave.
He hodite na tare fcrea Gregoričevega ,B9R0SAHAU.
Zahtevajte breaplačen vzorec v »rogerljl ftrege-rid, Ljabljana, Prešernova 5.
U— Učitel|SJq diplomski izpita na drž. učiteljišču v Ljubljani so se vršili od 11. do 20. junija 1938. Izpit so delali trije kandidatje in šest kandidatk. Izpit sta napravila dva kandidata in tri kandidatke, in sicer: Rudolf Strehovec, Viljem Su-pan, Alenka Kačič, Vida Pfeifer in Nikolaja Vrhovnilk. Popravni izpit ima en kandidat in tri kandidatke.
ti_ Umetnostno zgodovinsko društvo
priredi danes ob 14.15 izlet v Ponikve, Dobrepolje in Zdensko vas. Sestanek na Kongresnem trgu. Zglasiti ae je v trgovini Podfcrajšek na Jurčičevem trgu do srede ob enajstih. Nepriglašenim ne jamčimo za prostor. Avtobus 25 din. Povabljeni vsi prijatelja umetnosti.
S ščurke, ruše, švabe in mravlje odpra- S ® vite edino s preizkušenim sredstvom 5
i „S U R K O L". i
g DROGERIJA KAJN"C — LJUBLJANA g P	Židovska L	2
HHiiiiiMiiimiiiiHiiiiiaiiaMntnm*
a— Razstava izdelkov na poskusnj ljudski šoli za Beiigradom je odprta danes zadnji dan. Vsem, ki so prosili za podaljšanje razstave, sporoča uprava, da ie podaljšanje nemogoče, ker mora pozneje izprazniti prostore. Zato prosi vse. ki 6o želeli ogledati razstavo kasneje, da si jo po možnosti še danes ogleda jo od 9. do 12. in od 15. do 17. Vstop je prost.
u— Vojni dobrovoljci se vabijo, da se udeleže akademije, ki .jo priredi Oblastni odbor Udruženja invalidov v Ljubljani drevi ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Vstopnina: sedeži 5 in 3 din, stojišča 2 din. Vabljeni tudi vsi rezervni oficirji.
u— Družba sv. Cirila »n Metoda ie prejela od gdč. Anice Petrovčeve iz Gor. Logatca 100 din za Ivana Vrhovnika sklad. Iskrena hvala!!
u— Betonsko zidovje bodo preizkusili tudi ob Gradaščici. Ker so regulacijska dela v Ljubljanici končana, je naravno, da mora slediti obračun. Že pred dvema 'letoma so izvrtali na levem bregu Ljubljanice od Bre-era navzgor nad vodno površino pet odprtin betonskem zidova u, da bi preiskali v njem material, ki je romal v pregled strokovnjakom na tehničnem oddelku ljubljanske univerze. Kakšen je rezultat, še mi znano. Mnogi so mislili, da je stvar kratko malo zaspala. Včeraj pa so naenkrat začela kopati^ na štirih krajih levesa brega od Grada-ščici za betonsko škarpo, kjer bodo izbili rz nje večjo količino betonskega materiala. Terenska tehni čna sekcija za regulacijo Ljubljanice se hoče prepričati tudi o kakovosti te betonske škarpe. katere lep se ponekod že izdatno krušj in odletuje.
u— Izlet v Kočevje priredita, kakor smo že poročali, sreski organizaciji mladine JNS za Ljubljano mesto in Ljubljano okolico v nedeljo, 26. t. m. Stroški za vožnjo z avtobusom in za obed znašajo 35 din. Prijaviti se je treba do četrtka ob 18- v tajništvu O JNS. Kazina, H. nad. Obe organizaciji p~osita svoje člane in druge prijatelje, da jima za razdelitev med kočevske Slovence odstopijo knjige, ki jih lahko pogrešajo. Knjige naj se oddajo v tajništvu ali pa naj se tja sporoči (telefon 21-23), kam naj po knjige pošljejo.
Postani in ostani član Vodnikove drnžbe!
TITO SCHIPA: VIVEHEI
^ Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16., 19.15 in 21.15 uri. KINO UNION, tel. 22-21 I
a— Namesto venca na grob blagopokojme gospe Anči Kramerjeve je poklonilo Akademsko starešinstvo društva Jadran 300 din dijaški kuhinji >Domovmk.
u— Zaradi nastalih ovir bo občni zbor Zveze ribarskih društev z istim sporedom 14 dni pozneje, to je dne 8. julija, ob 19.30 v hotelu Metropol v Ljubljani.
u—Martinščica! Pozor! Odhod iz Ljublja ne bo 30. junija ob 4.30 zjutraj. Prjjavljence vabim na sestanek dne 24. junija ob 17. ca I. drž. realni gimnaziji, kjer jim podam nadaljna navodila. — Proi. Andrič.
u— Kmalu bomo dobili v Wolfovi ulici nov trotoar. Nova palača trgovske vele-tvrdke J. C. Maver v Wolfovi ulici je že razopažena. Lep kos razširjene ulice bo prišel do veljave, ko pade še poslednji ostanek zidu prejšnje stavbe. Te dni so pričeli kopati po asfaltiranem hodniku ot< sosednjih hišah na tej strani, da bodo položili kabel, nakar bosta sledila podaljšanje trotoarja še ob novi Maverjevi stavbi in razširjenje ulice v prid ondotnega silno živahnega cestnega in osebnega prometa.
HIGIJENSKA GUMA
DOMAČ IZDELEK V vseh strokovnih trgovinah, gospod...
u— Snažen je mestnih uradov. Obrtni oddelek mestnega poglavarstva zaradi snažer nja prostorov ne bo posloval 25. in 27. junija, mestna finančna uprava z računovgd-stvom, blagajno in izvršilnim odsekom pa za stranke iz istega vzroka ne bo poslovala 27. junija t L
Najlepši film sezone!
V glavnih vlogah: Rolf Wanka in J. Stepničkova
Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri
Pater Uolteii
KINO SLOGA
Tel. 3730
Najnižje ljudske cene od 2.50 din naprej
Iz Celja
e— Program celjskega kulturnega tedna bodo nadaljevali. Nedavno zvečer je bifla v
sejni dvoiani na mestnem poglavarstvu obračunska seja širšega odbora Celjskega kulturnega tedna. Sejo je vodil poslevodeči podpredsednik profesor g. dr. Strmšek. ki je v svojem poročilu naglašal, da je doživel Celjski kuilturni teden zato tako velik uspeh-kr so se kulturni delavci lotili dela z velikim idealizmom, ki mn je sledilo tudi občinstvo Celia in okolice. Da ie usipedo vliti občinstvu idealizma, je morda gla-vna zasluga CKT. Največje plačilo za vsakega je pač, da je sodeloval pri tako eminentno narod-no-kulturni prireditvi. Blagajnik g. Čiro Sada! je poročal, da znaša prebitek 12.654 din in je le malo višji kakor podpore, ki so znašale 12.400 diiin. Računski zaključek je bil odobren soglasno. Profesor dr. Strmšek je predlagal, naj se ohrani dedSčiia CKT in nai se v to svrho osnuje društvo, ki naj bi s predavanji, razstavami, koncerti in drugimi prireditvami ter s tiskom širilo kulturna stremljenja posameznikov in skupdn v Celju ali drugod. Novo društvo naj bi delovalo v soglasju z ostalimi celjskimi kulturnimi organizacijami. Jeseni bo občni zbor društva V pripravljalni odbor za ustanovitev društva so bili izvoljenih profesor dr. Strmšek, Mihelčič, ravnatelj dr. Kotnik, Ger-lamc, ravnatelj Sancšn. profesor Sirk in Fran Rož.
KINO UNION. Danes »TRDNJAVA TIŠINE« (Anna Bella).
e_ Izum Rudolfa Dorniga. Pred kratkim
smo poročali, da je izumil kemik g. Rudolf Dom i K v Celju aparat, s pomočjo katerega lahko človek vidi v najtrši temni, dočim ne more nosilca tega aparata niihoe opaziti. S tem aparatom se vidi v temi 12 odstotkov toljše nego ob svitu polne kme. Izum je prijavljen patentnemu uradu v Beogradu in bo najbrž kmalu patentiran, nakar bodo začeli izdelovati na podlagi tega izuma naočnike, ki bodo težji od sedanjih. Z možnost .k) gledanja v tem« bo preprečenih nešteto nesreč zaradi teme. Zelo velikega pomena pa bo ta izum zlasti za vojaštvo, za obmejne straže, orožništvo in policijo. Zaradi tega izuma bo odpadla potreba reflektorjev slasti v vo jski. Gosp. Dornig dela na tem, dta bi s svojim izumom omogočil tudi fotografiranje v temi. S svojim atparatom je dožgvel v zadnjem času v temnih nočeh razne zanimivosti v cel.jski okolici, ki bi bile ostale brez tega iizuma očem prikrite. Za izum vlada v pristojnih krogih v Beocradu veliko zanimanje, saj gre za stvar, ki utegne ogromno koristiti človeštvu. Gosp. Dornig je krstil svoj izum, za katerega je potreboval mnogo let. z nazivom »Vis... mag... eit —<
34S let slovenske zmage nad Turki pri Sisku
>Turka bomo pozobali, Kakor da bi črešnje brali; Pred mira ne bomo dali, Kakor ga ob tla ne djali!«
Južni Slovani smo bili, poseljeni na usodnem delu Balkanskega polotoka, pri-morati braniti svojo posest pred mogočnimi navali srednjeveške Turčije. Usoda je hotela, da smo tako bili mogočen obrambni ščit, za katerim se je, ob potokih naše prelite krvi, zapadna Evropa mirno razvijala do neprimerno večjega napredka in sijaja. Mnogo je bilo v stoletnih naših bojih svetlih točk naše obrambe, med najpomembnejša spada zmaga nad Turki pri Sisku, na dan sv. Ahacija pred 345 leti.
Bosanski paša Hasan, ki je iz kristjana postal strašen turški krvolok, je že 1591 poskusil zavzeti trdnjavo v Sisku, a brez uspeha. Vnovič je to mesto oblegal v juniju 1593. Poveljnika v obleganem mestu sta bila zagrebška kanonika Gjurak in Fin-tič, ki sta imela komaj 300 brambovcev. Močna zaslomba je bila le trdna kula ob Kolpi, zunaj mesta. Hasan je zgradil čez Kolpo tako širok most, da je lahko jezdilo šest mož vštric po njem. Iz Banje Luke je pripeljal 40.000 mož in mnogo topov, med njimi strašno, zloglasno »kacijanarioo« in dolg top iz Krupe.
Dne 15. junija je začel streljati na Si-sak hkratu iz treh strani. V skrajni stiski je poslal avstrijski nadvojvoda Ernest iz Vojne krajine čete na pomoč. Pod generalom EJggenbergom so se zbirali v Zagrebu polki, med njimi mnogo Štajerskih Slovence«. Ban Tomaž Erd5dy je zbral hrvatsko
plemstvo in združena vojska je prekoračila Savo. Pri Turopolju se ji je priključil junaški Andrej Turjaški, s karlovško posadko, Slovenci iz Kranjske in Koroške. Poveljniki te skupine so bili Krištof Obru-čan, Žiga Paradajzar, Štefan Blaga j in Jakob Prank. Prihitel je še korenjaški Adam Ravbar, s četo kranjskih vitezov na konjih in vsa krščanska vojska 4000 mož se je junaško podala v Sisek.
Turške krogle padajo na mesto kakor toča. Kanonik Fintič ln 12 vojvod je že mrtvih, Gjurak težko ranjen. Dne 22. junija zjutraj prihiti v mesto sel in sporoči: — Ce danes ne bo pomoči, bo jutri padel Sisek ! Generali se posvetujejo, kaj naj store. Nekateri so zato, da počakajo ojačenja, Turkov da je le preveč. Tedaj pa vstane Andrej Turjaški in pogumno reče: — Ne glejmo na število sovražnikov, Bog nam bo pomagal! Na te vzpodbudne besede se vsi odločijo za napad.
Trije glavni poveljniki, Turjaški, Eggen-berg in ban Erdody razporedijo svoje čete za boj. Presenečeni Hasan paša jim dere čez most z 20.000 možmi naproti Na ravnici med Savo, Kolpo in Odro blizu Siska se vname strašna bitka. Ura kaže 10. dopoldne.
— Kako bo? vpraša Hasan paša turškega duhovna — Slabo! mu ta odgovori. Hrvatski ban se prvi zakadi v Turke, ti ga zavrnejo. Na vrsto pridejo Slovenci, sledi grozno klanje. Naši strelci pobirajo Turke s konj. S strani pritisne še Adam Ravbar — Turki se spuste v beg k mostu. Turjaški, to videč, ukaže stotnikoma Blaga ju
in Pranku, naj s svojimi junaškimi arke-buzirji zasede ta most in ustavita Turke. Jani čar ji se obupno bore, ker ne morejo čez most, poskačejo v Kolpo. S seboj potegnejo tudi Hasana. A voda je pregloboka, zmešnjava tolikšna, da Turki drug drugega tlačijo v reko. Prizor je grozen. Vse se potaplja, ljudje in konji. Kolikor je Kolpa široka in daleč nizdol se vidijo plavajoči turški mrtveci med konjskimi glavami. Hasana potegnejo mrtvega iz vode, zraven njega druge velikaše, strahove krščanstva. Mrtev je brat Hasanov, cerniški beg. begi iz Orehovice, Požege, Zvornika in Like, sin sultanove sestre, Mehmed beg iz Hercegovine itd. Vojin Belojevič, izda-jica kristjanov, je tudi med mrliči. Od 20.000 Turkov se jih je rešilo le 2500, vsi drugi so obležali na bojišču ali pa utonili.
Zmagovalci so izgubili le nekaj mož dobili pa mnogo plena. Zajeli so 9 turških topov, med n]imi »kac i j anarico«, vse turške zastave, zlatnino, bisere in 2000 konj. Andrej Turjaški in uskoški stotnik Peter Er-dedi sta pokopala Hasanovo truplo na lepem kraju pri Sisku, iz njegovega ogrinjala so pa naredili plašč, s katerim ma-šujejo zdaj na dan sv. Ahacija v ljubljanski stolnici.
Veselje po zmagi je bilo nepopisno, Andrej Turjaški je prejel od cesarja zlato verižico, papež Klement VTEL mu je izrekel v pismu občudovanje in zahvalo, da je bil zmerom prvi pri posvetovanju z odtočno besedo, na bojišču s pestjo. Kranjski deželni stanovi so v spomin na to zmago dar-li narediti iz vzbočenega bakra veliko sliko bojev pri Sisku. M je dragocena last ljubljanskega muzeja in ki smo jo lani občudovali v kulturnem oddelku novinarske razstave na velesejmu.
e— Štiri žrtve napadalcev. V nedeljo pro- i |VQjt p-P mAX tj večeru se je v nekem vinotoou v Tramer- I * TttH vUIj lUUiC pOjlC
ju sprlo in spopadlo več fantov, pru čemer .te eden izmed njih zabodel 26-tetaega, v kamnolamoi na Polulah zaposlenega delavca Ivana Roškarja z nožem pod rebra na levi strani prsi. Na Paiki pri Vitanju je neki moški napadel 18ietnega dninarja Ivana Veliča 6 Pake in mu zasadil nož v desno roko. Na cesti v Novi Štifti pri Gornjem gradu ie neki moški v nedeljo napadel 24-let-nega splavarja in kočarjevega sina Franca Marovta iz Krope pri Bočni in ga brcnil s tako silo, da miu je zlomil desno nogo v gležnju. Na cesti pri Štorah je neki moški napadel 25Jetoo šiviljo Terezijo Spreitzer-jevo iz Štor im ji prizadejal notranje poškodbe na trebuhu.
e— Srečke za IV. razred drž. razredne loterije so prispele. Obnovite sre3ke najpozneje do 2. julija v podružnici »Jutra« v Celju!
„ASTRA" ČEVLJI
prvovrstna obutev. — Vsled preselitve
ZNIŽANE CENE! Od 1. julija dalje — Prešernova ulica 5, trgovina KOPUŠAR, CELJE.
e— Delavske mezde prj mestni občini.
Celjska »Nova Doba« objavlja: Na seji mestnega sveta dne 20. maja je bil iz vrst mestnih svetnikov, ki pripadajo delojemalskim skupinam, stavljen prav umesten predlog, da se naj delavcem, zaposlenim pri javnh delih mestne občine, zvišajo mezde vsaj za 10%. Porast cen vsem življenjskim potreb šcinam. zlasti še moki in kruhu, je najstvar-nejša utemeljitev tega predloga. Gospod predsednik mestne občine je tedaj izjavil, da s« že pripravlja v socialnem odboru pravilnik, po katerem bodo mestni delavci pre; jemali celo rodbinske doklade. Kako daleč je delo socialnega odbora mestne občine v tem pogledu napredovalo in uspelo, nam nj znano, vemo pa to. da je medtem cena moke zopet poskočila in da delavci od obljubljenega pravilnika ne morejo živeti.
Iz Maribora
a— 50-letnjca moške podružnice CMD v Mariboru. Drogi del proslavnih slovesnosti ob 50-letnici moške podružnice CMD v Mariboru bo juit-rj v četrtek 23. t. m. z naslonom vseh pevskih zborov mariborskega okrožja Ipavčeve župe Južnoslov. pevske zveze v mestnem parku ob 20.80. Podprimo CMD. Mal položi dar domu na oltar!
a— Srebrno poroko obhajata danes protokol,ist mestnega poglavarstva g. Viktor Lavrenčič in njegova ljubezniva gospa Angela. Oba iz.h.i|a iz uglednih narodnih rodbin ter sta se oba že pred vojno udeleževala življenja na Krasu nacionalnih vrstah. Po vojni sta si v Mariboru ustanovila novo rodbinsko ognjišče. Ob lepem jubileju izražamo željo, da bi vrla slavljenca zdrava in vesela učakala demanfcno poroko.
a— Premestitev Bolgarov. V ponedeljkovi seji mestnega tržnega odbora so sklenili, da se Bolgari vrtnarji premestijo k trafiki v Strossmajerjevesn drevoredu severno od Slovenske uljce.
a— Lepa gesta. Veletrgovec g. Miloš Oset je darovail I.a razredu tukajšnje realne gimnazije 500 din ter s tem omogočil ustanovitev izletniškega fonda.
a— Poleg Židov tudi cigani. Z včerajšnjim dopoldanskim potniškim vlakom iz Avstrije je prispela v Maribor skuipdna oi-smnov. ki so jo nemška oblastva izgnala. Med cigani so oče, mati. 9 otrok, pes in 2 opici. Naša oblastva so jih odpravila v pristojno občino pri Prevaljah.
OBLEKE velika izbira pri
JAKOB LAH, MARIBOR, a— Dar govora izgubljajo. Med svojevrstnimi pojavi v Mariboru in okolici v zadnjem času je tudi čudovit pojav izgube daru govora. Nekateri tuji državljani, ki so še do nedavna perfektno obvladali naš jezik, so preko noči izgubili dar govora in se poslužujejo izključno samo tuje govorica Med temi nesrečneži so tudi nekateri, ki sicer radi sprejemajo naročila naših ljudi.
a— Incident v Studencih. Dne 1. maja t. 1. se je v neki studenški gostilni pripetil mučen incident, ko je 601etni upokojeni ključavničar državnih železnic Peter He-ber izustil neke protidržavne trditve, ki so dale navzočemu nadzorniku policijskih agentov povod, da je hotel Petra Hebra aretirati. Heber pa se je uprl in je udaril policista s pestjo po glavi, da se je zrušil na tla. S pomočjo drugega policijskega organa, ki je bil tudi v gostilni, so Heberja aretirali. Včeraj popoldne se je moral Heber zagovarjati pred malim kazenskim senatom. ki ga je obsodil na 4 mesece strogega zapora po § 77.
a— Tatvina v Cirilovi tiskarni pojasnjena. Dne 21. marca t. 1. je izginila iz veže tukajšnje Cirilove tiskarne 117 kg težka bala pergamentnega papirja v vrednosti 1696 dinarjev. Mali kazenski senat je obsodil včeraj dopoldne 431etnega brezposelnega rudarja Friderika Poplatnika na 4 mesece strogega zapora ter izgubo častnih pravic za dobo 2 let. ker je izvršil omenjeno tatvino. Obsojen je bil tudi neki trgovec. ki je ukradeno balo kupil za 30 dinarjev. in sicer na 500 dinarjev kazni.
a— ^mrtrin nesreča. Pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah je padel posestnik Ivan Gregorec tako nesrečno z visoko naloženega senenega voza, da je obležal mrtev z zlomljeno hrbtenico.
a— Racija na mlekarice. Včeraj dopoldne so organi mestnega t^nega nadzorstva in mestne policije izvrgli temeljito kontrolo mlekn. ki 90 ga prmeele v nift^o mlekarice po Tržaški in Pobreški cesti Organi mestnega tržnega nadzorstva so v smislu zakona o nadzorstvu nad živili zaplenili večjo ko ličino slabega mleka
a— Donosni tatinski posli. Te dni smo poročali o odkritju pravcatega skladišča ukradenih koles pri Sv. Barbari pri Zgornjem Dupleku. Zdi se. da tovrstne tatvine še niso pojenjale. Ko je neki upokojenec nabiral v Kamnici gobe, je odkril med dre-vesjem dve kolesi, očividno odmontirani z ukradenega kolesa. Obe kolesi se nahajata sedaj pri tukajšnji policiji. Delavec Ivan Topolovec pa je pred tukajšnjim Okrožnim uradom spoznal svoje kolo. ki mu je bilo ukradeno pred tremi leti. Vnetega »kolesarja« so aretirali in bo preiskava razčistila zadevo.
h i < • n ' iit ) ' • ■
lijak je umrl
Kranj, 21. junija.
Kdo v Kranju in širni okolici ni poznal g. Ivana Cofa? To je bil tip pravega trdnega Gorenjca. Plemenito srce, neuklonljiva volja in izredna poštenost, to so bile vrline, ki jih je kratko najbolje označil pokojnikov dobri prijatelj, dolgoletni kranjski župan g. Ciril Pire, ki je napisal na po-klonjeni venec: »Možu poštenjaku«. TI dve besedi veljata mnogo v današnjem čudnem življenju.
Pokojnik, vedno živa opozicija, ki ni poznal kompromisov in je prav zaradi tega zaslovel med ljudstvom, se je rodil pred 83 leti v stari kranjski družini. Nekaj let je obiskoval kranjsko gimnazijo, potem pa je odšel v Ameriko, kjer je v kratkih letih mnogo izkusil in si zelo razširil obzorje. Po vrnitvi v domovino se ga je kmalu spet lotilo hrepenenje po tujih krajih in spet je odšel čez morje v novi svet. Na dolgo pismeno prigovarjanje žalostnega očeta se je vrnil v Evropo in je prevzel očetovo posestvo. Poročil se je z Marijo iz ugledne Fockove družine iz Kranja. Postala mu je najzvestejša dolgoletna družica. Kot zaveden rojak je Ivan Cof neumorno podpiral slovensko Talijo in je še v poznejših, moških letih nastopal pri gledaliških prireditvah, v čitalnici in v kranjskem bralnem društvu. Prav lepo se spominja teh lepih dni njegova dobra soigralka gospa Fanila Ulrihova, ki ima danes tudi že za seboj nad 80 let.
Dolga leta je pokojni Ivan Cof izvrševal službo kontrolorja meril. Bil je med ustanovitelji gasilskega društva v Kranju in tudi pionir tujskega prometa. On je ustanovil restavracijo na šmarjetni gori, ki je danes last SPD. Za prirodoznanstvo se je zelo zanimal od rane mladosti do poznih let. Po vsej Gorenjski so poznali pokojnika kot zbiratelja prirodoslovnih znamenitosti in prvega gorenjskega preparator-ja. Odločno dosledni mož je vzgojil vso družino v čistem narodnem duhu. Sin Ivan je višji poštni nadzornik, Mirko je uradnik podjetja Semperit, hčerka gospa Zora Kosova pa je lastnica modnega salona v Kranju. Tudi vnuki in vnukinje iz te stare gorenjske družine hodijo po ravno začrtani poti, ki jim jo je bil nakazal ugledni stari očka. Naj mu bo lahka domača zemlja, svojcem velja naše odkritosrčno sožalje!
Gospodarstvo
Nova vprašanja v naših gospodarskih odnosa jih z Italijo
7 » *
Z motorjem se je dvakrat ponesrečil
Dolenjske Toplice, 21. julija.
Uradnik zavarovalne družbe »Slavije« g. Tratnik se je vračal s svojega službenega potovanja po cesti črmošnjice-Toplice proti Novemu mestu. Cesta je dokaj prometna in kljub suhemu vremenu v ne posebno dobrem stanju. Že prav blizu Toplic se je hotel z motorjem izogniti nasproti prihajajočemu tovornemu vozu in otrokom, ki so se vračali iz šole. Nesreča pa je hotela, da je zašlo sprednje kolo motorja v kole-snico. Tratnik je padel z motorjem vred in se precej hudo poškodoval. Edina sreča je bila, da je vozil zelo počasi in je nato kljub poškodbam lahko nadaljeval vožnjo.
Ko se je peljal od Toplic dalje proti Novemu mestu, se mu je pripetila pri vasi Dolnje Gradišče ponovna nesreča. Na cesti je bilo več z lesom naloženih voz. namenjenih na železniško postajo Straža-Topli-ce. Eden izmed voznikov, se ni pravočasno ognil motoristu. Da ne bi zavozil v voz, se je moral Tratnik ogniti z motorjem na kraj ceste. Pri tem je zadel v obcestni kamen in je ponovno padel ter se spet močno poškodoval. Nepravilno vožnjo voznikov, je javil orožnikom, ki so na kraju nesreče ugotovili krivdo, o kateri se bo razpravljalo pred sodiščem. Tudi tu je bila sreča, da Tratnik ni padel čez cesto, kjer ni ogTaje. Ker je cesta Toplice-Straža zelo prometna, saj se vrši velik promet z lesom in vozijo razni avtomobili je nujno potrebno, da oblastvo poskrbi za pravilen cestni red. želimo nadalje, da cestni odbor na nevarnejših kraiih in na obcestnih strminah oskrbi potrebne ograje, še zlasti je to potrebno na novo popravljeni cesti, kjer se je nedavno primerilo v nočnih urah, da je zapozne-lec padel čez cesto in se kotalil do narastle-ga potoka Sušice ter se je le po srečnem naključju rešil. Vpoštevati je tudi treba, da nedodelana cesta in manjkajoča ograja ne more nuditi kopališkim gostom lepega vtisa.
r
f »
» i <■
A l ' »
Drzen razbojniški napad v Dupleku
Maribor, 21. junija
Niso se še slovenjgoriski kmetje dobro pomirili zaradi drznega, vprav ga/ngs trškega roparskega napada v Zikarcih, ko je bil v Dupleku pri Mariboru zapet izvršen razbojniški napad, ob katerem se nehote vsiljuje misel, da gre za dobro organizirano razbojniško tolpo, ki je postala strah in trepet bližnje in daljnje mariborske okolice.
V Dupleku pri Mariboru, takoj pri mostu leži čevljarska delavnica Franca Grei-fa, ki jo ima v najemu Franc Šterlek. Ob delavnici je tudi Sterlekovo stanovanje, v katerem stanuje Šterlek z ženo Elizabeto in sinoan. Predsnočnjim pa je sredi pozne noči zbudil Šterleko>ve sumljiv ropot v delavnici. Takoj nato sta se pojavila dva zamazana moška s samokresoma v rokah. Šterlekovi so bili vsi preplašeni, zlasti ko sta razbojnika zaklicala: »Denar ali življenje!« Pretaknila sta vse kote in omare, ker nista verjela, da ni pri njih nobenega denarja.Ko pa sta se prepričala, da je res tako, sta dejala Šterlekovim, da gredo lahko spat. Odnesla sta le uro, edino dragocenost pri hiši.
O drznem roparskem napadu so bila obveščena varnostna oblastva, ki so uvedla obširno preiskava Slučaj je hotel, da so naši orožniki kmalu prišli na sled razbojnikom. Kakor nam poročajo priče, se je pojavil na Tezeem blizu hangarja sumljiv moški, ki je vzbudil pozornost orožnikov. Aretirali so ga in zaslišali. Našli so pri njem samokres in priznal je, da je z dvema tovarišema izvršil napad pri Dupleku, da pa sam ni stopil v hišo, temveč je bil le na straži. V koliko njegove izpovedi odgovarjajo resnici, bo pokazala nadaljnja preiskava odnosno aretacija ostalih dveh, ki so jima tudi že na sledu. Upati je, da bodo v kratkem pojasnjeni številni roparski napadi in vlomi in da si bo kmečko prebivalstvo lahko kmalu oddahnilo.
Kmalu po zopetni vzpostavitvi trgovinskih odnošajev z Italijo smo lahko opažali, da se je naš uvoz blaga iz Italije naglo približal obsegu, ki smo ga imeli pred sankcijami, medtem ko se naš izvoz ni v enakem tempu razvijal. Tako smo imeli v prvi polovici lanskega leta z Italijo pasivno bilanco in posledica tega je bila, da je nastal klirinški saldo v italijansko korist in smo bili nasproti Italiji v novem kliringu dolžniki. Toda že v drugem polletju se je situacija spremenila. Naš uvoz je pričel popuščati, medtem ko se je pričel dvigati naš izvoz v Italijo. Saldo našega klirinškega dolga se je na ta način hitro izravnal. Toda nadaljnji razvoj aktivne trgovinske bilance nam je kmalu prinesel naraščujoč saldo naših klirinških terjatev v Italiji. Ta razvoj je letos v začetek leta izsilil sklep stalnega italijansko-jugoslovenskega gospodarskega odbora, po katerem se je do nadaljnjega omejilo izkoriščanje italijanskih uvoznih kontingentov za naše blago, dokler se saldo naših terjatev v Italiji ne zmanjša.
Tako se je letos naš izvoz v Italijo v prvih štirih mesecih zmanjšal na 114.4 milijona din nasproti 154.5 milijona din v istem razdobju prejšnjega leta. Naš uvoz iz Italije je bil v teh štirih mesecih letošnjega leta sicer večji nego je bil izvoz in in je znašal 142 milijonov din ,kar je pripomoglo k zmanjšanju naših klirinških terjatev v Italiji, vendar nismo dosegli one vrednosti uvoza, kakor v istih mesecih lanskega leta, ko je znašal naš uvoz iz Italije 179.5 milijona din.
Saldo naših klirinških terjatev v Italiji v starem in novem kliringu, ki je v po-četku leta narasel na skoro 200 milijonov din, je sicer nazadoval, toda še vedno je znaten in znaša okrog 168 milijonov din. Likvidacija tega klirinškega salda se ne razvija v takem tempu, kakor bi bilo želeti in je zaradi tega obseg našega izvoza v Italijo nadalje odvisen od vrednosti našega uvoza iz Italije.
Kakor vse kaže, so sedaj po priključitvi Avstrije k Nemčiji nastopili novi važni momenti, ki ne bodo brez vpliva na naš trgovinski promet z Italijo. Avstrija je bila doslej glavna dobaviteljica železne rude in lesa za Italijo. Dobavljala je Italiji dve važni surovini, ki jih mora Italija nujno uvažati, ker je lastna produkcija mnogo premajhna. Italija je do letošnje priključitve Avstrije k Nemčiji nudila Avstriji precejšnje ugodnosti tako za uvoz avstrijskega lesa kakor tudi za uvoz avstrijske železne rude, in to ne samo zaradi ugodnih plačilnih možnosti v kliringu, temveč tudi zaradi tesnega političnega prijateljstva.
S prestankom samostojne Avstrije pa se je situacija docela spremenila. Avstrija je danes vključena v nemški štiriletni gospodarski načrt in je njena lastna lesna produkcija v celoti rezervirana za potrebe velike Nemčije. Avstrija je zadnje mesece še izvažala nekaj lesa, toda le na podlagi starih zaključkov, in je računati s tem, da bo v kratkem izvoz avstrijskega lesa docela prenehal, kajti navzlic znatni lesni produkcijski kapaciteti Avstrije še vedno ne bo mogla nadomestiti celotne dosedanje uvozne potrebe Nemčije, ki bo morala tudi še v bodoče uvažati les iz inozemstva.
Enako je z železno rudo. Največje prizadevanje Nemčije v okvira štiriletnega gospodarskega načrta gre za tem, da zasi-gura nemškim železarnam čim več domače železne rude Ker pa ima Nemčija malo železne rude, je pričela zadnja leta z velikimi žrtvami izkoriščati tudi rudnike, ki imajo manjvredno železno rudo in je v ta namen ustanovila posebno družbo »Reichs-werke Herman Goring«. Razumljivo je torej, da je nemška vlada takoj po priključitvi Avstrije posvetila največjo pozornost avstrijski železni rudi, zlasti rudniku v Eisenerzu, čigar produkcijo forsirano dviga. Vsa ta produkcija pa je do zadnje tone rezervirana za potrebe velike Nemčije, ki bo morala navzlic temu železno rudo še uvažati v znatni količini. Zato tudi glede železne rude ni računati s tem, da bi jo Italija lahko še dobivala iz Eisenerza.
Glede na to novo situacijo, v katero je postavljena Italija v pogledu oskrbe z železno rudo in lesom, je docela naravno, da obračajo italijanski odgovorni faktorji pozornost naši državi, ki ima na razpolago za izvoz tako les, kakor tudi železno rudo. Na drugi strani pa se Italija dobro zaveda, da bo, kakor doslej, še v večji meri tudi bodoči uvoz blaga iz Jugoslavije odvisen
predvsem od tega, v kakšnem obsegu se bo razvijal izvoz italijanskega blaga v Jugoslavijo.
Kakor poročajo iz Beograda, se bodo v kratkem pričela pogajanja med Italijo in našo državo odnosno z direkcijo državnih rudarskih podjetij, da bi Jugoslovija dobavljala Italiji železno rudo iz državnega rudnika v Ljubiji in da bi Italija dobila primeren kontingent naše produkcije železne rude, kakor je bil lani priznan Madžarski, Češkoslovaški in Rumuniji. O tem vprašanju, kakor tudi o vprašanju povečanja italijanskega uvoza lesa se bo končno razpravljalo na prihodnjem sestanku ita-lijansko-jugoslovenskega stalnega gospodarskega odbora, ki bo najbrž na Bledu.
Ker pa bo povečanje italijanskega uvoza iz Jugoslavije predvsem odvisno od tega, v kakšnem obsegu bo mogoče povečati italijanski izvoz v Jugoslavijo, zato gredo vzporedno italijanska prizadevanja za povečanjem izvoznih možnosti v Jugoslavijo. V svojem stremljenju, da v večji meri prodre na naš trg, pa se Italija očitno zaveda tudi težkoč, kajti na naSem trgu si je že v znatni meri utrdila svojo pozicijo Nemčija, ki danes skupaj z Avstrijo zavzema preko 40% vsega uvoza v Jugoslavijo. V tem pogledu je prav značilno, kar piše milanski gospodarski dnevnik »Sole«, ki izraža v daljšem članku skrb italijanskih izvoznikov zaradi nemške gospodarske ekspanzije v Podunavju in na Balkanu zlasti pa v Jugoslaviji, češ, da bo anšlus še v večji meri olajšal gospodarsko prodiranje Nemčije na Balkan.
Vrhu tega se opaža v zadnjih mesecih velik interes Anglije in Francije za poglobitev trgovinskih odnošajev z Jugoslavijo in ostalimi balkanskimi državami. Anglija je to svojo politiko pričela že izvajati ter je v aprilu v našem izvozu prišla že na prvo mesto, kajti samo v tem mesecu je Anglija od nas odkupila za 117 milijonov din blaga ter nam je to blago plačala v devizah, ne da bi na tej osnovi postavljala kake zahteve glede povečanja uvoza angleškega blaga.
V zvezi z italijansko bojaznijo glede nemške konkurence na jugoslovenskem trgu, bi bilo važno opozoriti na najnovejši razvoj naše trgovine z Nemčijo, ki se vsaj zaenkrat razvija tako, da ni pričakovati, da bi se naš uvoz iz Nemčije obdržal na lanski višini. Znatno povečanje uvoza nemškega blaga v Jugoslavijo je bilo lani posledica nizkega tečaja nemške klirinške marke, ki je pri nas notirala okrog 13— 13.50 din. Toda že ob koncu lanskega leta se je tečaj dvignil preko 14 in se je letos vse do zadnjega obdržal na višini 14.50 din za eno marko. Pri tem razmeroma visokem tečaju se je bistveno zmanjšala konkurenčna sposobnost nemškega blaga na našem trgu. Zadnje dni pa se je tečaj nemške klirinške marke ponovno znatno dvignil in je včeraj dosegel višino 15.50 din, kar pomeni skoro onemogočenje uvoza iz Nemčije.
Seveda se ta situacija v doglednem času lahko spremeni, kajti čim se bo naš izvoz v Nemčijo, zlasti po novi letini, zopet dvignil, bo nastopila zopet znatnejša ponudba klirinških mark na trgu, kar bo samo po sebi izzvalo padec tečaja in bo znova olajšalo uvoz blaga iz Nemčije.
Kakor poroča pariška »L' Information« je Italija, da bi povečala vrednost svojega izvoza v Jugoslavijo, stavila naši državi ponudbo za dobavo raznih pomorskih objektov in objektov za vojno mornarico, kar bi Jugoslavija plačala s kompenzacijskim izvozom lesa. rud in cerealij Poročali smo že, da si tudi italijanske gradbene tvrrike živahno zanimajo za naročila v zvezi z gradnjo modernih cest v Jugoslaviji in =e v tem pogledu posebno omenja velika italijanska gradbena tvrdka Puricelli, ki bo menda prevzela izgraditev ceste Beograd -Zagreb. Ponovno smo tudi že poročali o italijanskih ponudbah za elektrifikacijo proge Sušak - Skrljevo in za gradnjo velike električne hidrocentrale v savski banovini, ki bo obenem dobavljala tok za poznejšo elektrifikacijo proge Sušak - Zagreb. Končno je še omeniti prizadevanje Italije, da bi pri pogajanjih z našo državo dosegla ugodnosti za tržaško luko, lri bo zaradi »anšlusa« precej prizadeta, četudi je prišlo med Nemčijo in Italijo do sporazuma v zaščito interesov tržaške luke kajti v bodoče bo za tržaško luko odpadel znaten promet z avstrijskim lesom in avstrijsko rudo.
gradnike, da do konca matfa prvič poškropijo trsje, kar je btifto v splošnem opravljeno do 2. junija. Prvemu škropljenju je sledilo drugo. medtem pa so na Kalvariji pri Mariboiu ugotovili peronosporo 10. junija, v Spodnjih Halteah 8. junija in na Dolenjskem 3. junija, iz česar laJhko sklepamo, da so morali še preosfcati zimski trosi izkaliti in oku-žibi trsje med 21. majem in 2. junijem. Na podlagi te ugotovitve je zavod ponovno opozoril vinogradnike, da zajezijo širjenje bolezni po poletnih trosih s tretjim škropljenjem, ki ga morajo izvršiti vsaj do 28. junija. Poleg peronospore se je pojavil v večji mer; tudi vjdij, ki ga zatiramo z žveplom, kar se je v splošnem tudi izvršilo. Pojavlja se, četudi v manjšem obsegu prvi rod
grozdnega sukača--trmoglavke — posebno
na zgodnjih sortah, ki ga pa istočasno s peronosporo zatirajo, in sicer s primernim kombiniranim škropivom. Znatno škodo je v posavskih vinorodnih okoliših napravila gosenica zeml jemerfca. Nastavek je v splošnem dober, tako da je pričakovati kljub pomladni pozebi, 6e bo vreme pogodovalo cvetu, dobro letino. Rane sorte so že cvetele 8. juni ja in za temi so se razcvetile tudd vse ostale aorte.
= Udeležba Italije na beograjskem in zagrebškem velesejmu. Narodni fašistična zavod za zunanfo trgovino objavlja, da je prev zel organizacijo italijanske udeležbe na letošnjih mednarodnih velesejmih v Beogradu, Zagrebu. Dunaju in Solunu. Da ti olajšal italijanskim tvrdkam udeležbo na teh sejmih, je zavod sklenil, da bo sam poravnal večji ded stroškov.
= Pogajanja glede avstrijskfh posojil. Včeraj so prispeli v London nemški finančni itn gospodarski strokovnjaki, ki se bodo v imenu nemške vlade pogajali glede ureditve avstrijskih posojil. Iz dejstva, da je Nemčija kljub načelna odklonitvi vsake obveznosti za avstrijska posojila vendar pristala na pogajanja, sklepajo, da še vedno obstoja možnost sporazuma.
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 24. t. m. ponudbe za dobavo kompletnega pred-signala in 2 progovnih telefonov. Dne 23. t. m. bo v intendanturi štaba dumavske di-vizi jske oblasti v Beogradu licitacija za nabavo kavinih konzerv.
Borze
21. junija
Na ljubljanski borzi so se danes v privatnem kliringu avstrijski šilingi trgovali nespremenjeno po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v angleških funtih prav tako 238, medtem ko je bilo za grške bone povpraševanje po 28.75. Nemška marka se je danes znova znatno okrepila. V Ljubljana je bilo povpraševanje po 15.50, to je za 1 dinar ali za 7<Vo več nego ob koncu prejšnjega tedna. V Beogradu so bili zaključki po 15.4923, v Zagrebu pa je bil promet po 15.50, odnosno za konec julija po 15.20, za 15. avgust 14.8850 in za konec septembra po 14.75.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri slabi tendenci trgovala po 473 (v Beogradu je bil promet po 476
—	476.50). Do zaključkov je prišlo samo še v 6% begluških obveznicah po 90 in v 6% dalmatinskih agrarnih obveznicah prav tako po 90. _
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2406.66—242L26, Berlin 1751.03 — 1764.90, Bruselj 737.44
—	742.51, Curih 996.45 — 1003.52, London 215.26 — 217.31, New York 4310.21 — 4346.52, Pariz 120.82 — 122.26, Praga 151.19 — 152.29, Trst 227.44 — 230.52.
Čarih. Beograd 10, Pariz 12.15, London 21.6150, New York 435.67, Bruselj 74, Milan 22.88. Amsterdam 241.30. Berlin 175.70 Dunaj bankovci 37, Stockholm 111.45, Oslo 108.6250, Kobenhavn 96-50, Praga 15-1750, Varšava 82, Budimpešta 86.75, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 473 — 475, 4% severne agrarne 60 den., 6% begluške 89 — 90.25, 6"/o dalm. agrarne 89 — 90.50, 7% invest. 98 — 99, 7% Drž. hip. banka 100.50 bL, 7®/0 Blair 93 bi., 8% Blair 97 bi.; delnice: PAB 225 bL, Trboveljska 190 — 200, Šečerana Veliki Bečkerek 600 den.
Beograd. Vojna škoda 475.50 — 476 (476 — 476.50), 4% agTarne 61 den., 4<>/o severne agrarne 60 — 61, 6% begluške 89.50 — 90.50. 6% dalm. agrarne 89 — 90 7«/« invest. 99.50 bL (99), 7«/0 Blair — (92.25 — 92.50), 8% Blair — (96.50), Narodna banka — (7300), PAB 227.50 — 228.
Država je sanirala zadružno zvezo v Sarajeva
Že včeraj smo na kratko poročali, da je ministrski svet na podlagi § 100. finančnega zakona za tekoče leto in na temelju čl. 2. uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug na preddlog kmetijskega ministra predipis.il uredbo o odložitvi planil Saveza srbskih zem-lioradniških zadrug v Sarajevu in o podelitvi brezobrestnega posojila tej zvezi- Z uredbo se odobrava sarajevski zvezi odložitev plačil za 10* let, računajoč od dneva uveljavljenja te uredbe, im sicer za dolgove, nastale do 15. septembra 1934 ko je bila izročena prošnja za odložitev plačil.
Z uredbo se nadalje pootflašča kmetijski minister, da lahko odobri imenovani zvezi brezobrestno posojilo 5 milijonov din na 10 let, in sicer iz državnega rezervnega fonda za škodo zaradti toče, ki ie naložen pri Državni hipotekami banki v Beogradu. Zveza bo to brezobrestno posojilo vrnila iako. da bo od šestega leta naprej pričete vračati to posojilo v enakih letnih obrokih do konca desetega leta.
Pri tem načinu amortizacije pomeni oprostitev od plačevanja obrestfi nasproti primeru. če bi znašala obrestna mera za to por sojilo 5%. za zveao prihranek 5.5 mili ionov din, kolikor bi sicer znašale v desetih letab 5 odstotne obresti. Znesek 5.5 milijona din bo torej država utrpela za sanacijo zveze. Ta subvencija države ni majhna, če upoštevamo, da ima ta zveza le 16.5 milijona din obveznosti (po bilanci za leto 1936) in le 174 včlanjenih zadrug.
Gospodarske vesti
= Naraščanj« našega indeksa	Naš
indeks cen v trgovini na debelo je v maju znova narasel in je po podatkih Narodne
banke prekoračil 80 točik. Dvignil se je namreč od 79.3 na 80.1 točke (1926 enako 100) nasproti 72.3 v lanskem maju. 69.1 v predlanskem maju in 62.9 v maju 1935. V primeri i lanskim letom se je torej naš indeks cen v trgovini na debelo povečal za 7.8 točke za 10.8%, v primeri z majem 1935 Pa uaša povečanje 17.2 torke al; 27.3°/o.
— Znatna produkcija premoga v maju.
Produkcija premoga v naši državi je bila v maju razmeroma znatna in je znašala 489.880 ton nasproti 375.130 tonam v lanskem maju in 283.920 tonam v predlanskem maju, ko je bila produkcija izredno slaba. Tudi ostala rudarska produkcija se je ugodno razvijala. Produkcija bakrene rude je znašala 61.688 ton (lani 47.550, predi. 55.010), produkcija svinčeno-cinkove rude pa je dosegla 74.228 ton (lani 61.992, predi. 33.480). V rudnikih železne rude so nakopali 52.700 ton rude lani 49.630, predi. 41.050), produkcija bavksita pa se je povzpela na 38.596 ton (31.172, 21.183). Statistika topilniške produkcije zaznamuje v primeri s prejšnjim mesecem nazadovanje produkcije surovega železa od 4337 na 3831 ton, čeprav se potrošnja ni zmanjšala; vendar je bila produkcija železne rude v maju večja nego lani, ko je znašala le 2200 ton.
= Stanje vinogradov t dravski banovini.
Banovinski vinarski in sadjan&i zavod v Mariboru poroča: Po hladnih majskih vremenskih prilikah se je trta posetoo v zadnjem času normalno razvila. Pri tem izboljšanju razvoja trte pa je nastala tudi nevarnost infekcije po penonospori večja. Letos ie bila prva infekcija ugotovi jena v mariborskem kraju dne 21. maja. v Spodnjih Ha-
Blagovna tržišča
ŽITO
'+ Chjcago, 21. junija. Začetni tečajfi". pšenica: za julij 78, za sept. 79.50; koruza: za julij 57.625. za sept. 58.70, za dec. 58.
+ Winnipeg. 21. junija. Začetni tečajic pšenica: za junij 109.50, za akt. 87.50. za dec. 85.
+ Novosadska blagovna borza (20. L m.). Tendenca čvrsta. Pšenica: 78/79 kg; baška 232.50 — 256; sremska 252.50 — 255; ba* natska 247.50 — 255; baška potiska 255 — 257.50. Koruza: baška 116 — 118, banatska 112 — 114 Oves: haškj 180 — 185; slavonski 180 — 185. Ječmen: baški in sremski 63/64 kg 180 — 182.50. Moka: baška »0g< in »0g£« 355 _ 365; >2« 335 — 345; >5« 315 — 325; »6< 295 — 305: »7« 220 — 230; >8< 122.50 — 127.50. Fižol: baški, sremski v vrečah 117.50 — 125.
4- Budimpeštanska termi nska b<>rza (21. t. m.). Tendenca slaba. Koruza; za julij 16.16 — 16.18, za avg. 15.72 — 15.73.
BOMBA2
-f- L4verpool, 20. junija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za junij 4.5S (.prejšnjit dan 448), za avg. 463 (4.53), za dec. 476 (466).
-f New York. 20. junija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za julij 8.52 (8.41), za dec. 8.60 (8.48).
Iz državne službe
Beograd, 21. jun. p. Za docenta na medicinski fakulteti v Ljubljani v 7. poL skupini je imenovan dr. Valentin Kobe. Predaval bo o sistematski topografski in aplicirani anatomiji. — Sreska načelnika dr. Josip Tomšič v Krškem in Ivan Bav-dek v Slov. KonjicaJi sta napredovala v 4/2. Bivši tajnik velikega župana v Ljubljani Adolf Darjan je reaktiviran in imenovan za policijskega komisarja v 7. poL Skupini. — v poštni službi so napredovali: Vida GorŠek v št. Vidra pri Ljubljani, Albin Sotelšek na pošti Ljubljana 1, Ma-
lozab 19. maja in na Dolenjskem 17. maja. rija Velepič na pošti Ljubljana 6 in Mari-Spričo te ugotovitve je zavod opozoril vino- { ja Paulin pri poštni direkciji v Ljubljani.
kJUTRO« Sf. 142.
6
Breda. 22. SI XQ2& ,
Ležišče železne rude v Rybniku
Državnik se sprehaja
86 milijonov išče pravega dediča
V Varšavi so imeli pred kratkim sestanek nosilci imena Duszjnski, katerega se je udeležilo 560 oseb. Pred dr/ema letoma je namreč umrl v Chicagu lastnik velikih klavnic Duszynski, ki je med svetovno vojno odpotoval čez morje in je ob svoji smrti zapustil 86 milijonov dolarjev. Ker ni zapustil žene, sina, ne hčere, pripade zapuščina sorodnikom na Poljskem. Ape-tit po milijonih je seveda velik, kar kaže že izredno visoko število interesentov. Oblasti pregledujejo zdaj dokumente Dus-zjroskih.	v
Kadar pade bomba • • •
Luknja, ki jo je izvrtala španska bomba na francoskem ozemlju v Pirenejih
Llndberghu zopet grozijo
Topovske baterije za nezaželene obiskovalce
Strašna železniška nesreča
Katastrofa ameriškega ekspresa — 160 potnikov, od teh tretjina mrtvih, več nego tretjina pa ranjenih
Včeraj smo poročali o strašni železmAšl:' katastrofi, ki se je primerila ameriškemu luksusnemu ekspresu »01ympia« blizu Sau, gusa pri Miles Oiltvju. Ko je vlak brzel čez most, ki ga je malo paej poškodovalo neurje. se .je zrušiL Lokomotiva in sedem vagonov je treščite v globočino.
Reševalci so imeli težko delo. Do kolen so morali klečati v vodi in blatu Custer Creeka ter so skušali rešiti ranjence in osvoboditi mrtvece, katerih število presega štirideset Valovi reke so medtem nekoliko upadli in doflgi vagoni molijo zdaj do polovice iz vode. Tračnice so strahovito zvite in tudi stebri, kj so nosili most, s katerega je sikočil vlak v reko, so modno poškodovani. Šele mnogo ur po nesreči so dobili reševale} približno Sliko o razdejanju. Zdaj ni dvoma. da je to ena na jvečjih železniških katastrof. kar jih je doživela Amerika.
Voda naplavl-a na bregove Custer Creeka še vedno nova človeška trupla. Valovi reke so tako deroči, da so zanesli neki Pullma-
nov voz z mesta, kjer je treščil v globino, petdeset metrov (naprej. Šele tam se je ustavil in se zaril v pesek. Nekateri vagoni so se tako hitro 'napolnili z vodo. da »o se pot. niki zadušiii preden so se zavedli položaja.
Neka ženska, ki se ie vozila z usodnim vlakom pripoveduje, da se je nesreča odigrala z bliskovito naglico. Nastal je močan sunek in v naslednjem trenutku ie bilo slišati samo škripanje in hreščanje na vseh straneh ter šum in bobnenje voda. Da si reši življenje, je razbila šipo in planila skozi okno, To je bila njena sreča. Neki drugi očividec pripoveduje, da si ie neki potnik rešil življenje na ta način, da je splezal na streho vagona, ki ga je do vrha zalila voda. Potem ie plaval do brega in prišel na suho. V celem vagonu si je ta moški kot edini potnik rešil življenje.
Po zadnjih podatkih je zahtevala nesreča petdeset do šestdeset mrtvih in okrog H5 ranjenih. Kakšnih Štirideset oseb se .ie rešilo. V vlaku se je vozilo 160 potnikov.
Negalantni boksar
Lady Astor beži od Fiermonta . •.
V	Rybniiiku na ozemlju Zgornje Šlezije, ki je znana po svojem premogovnem lxr gasitvu, je odlkril najemnik nekega zemljišča veliko najdišče železne rude. Mož ni iskal železa, temveč je izkopal v zemljo rov, da ti sam pridobival premog za. lastno potrebo. Pri kopanju premoga pa je odkril prav izdatno žilo železne rude. Znastvema analiza je pokazala, da vsebuje ruda l'35/o železa.
Rvbnišiko okrožje je pripadalo do delitve Gornje Šleziije Nemčiji, zdaj pa je v poliskih rokah. Da vsebuje zemlja v tem kraju železo, je bilo znano že pred '200 leti. vendar ni, nihče domnevali, da je izdatna žila tako blizu pri rokah.
Spored angleškega obiska v Parizu
V	Buckinghamski palači je zdaj popolnoma izdelan spored za obisk angleške kraljeve dvojice v Parizu.
Določeno je, da bo spremljal kralja in kraljico na potovanju v Francijo zunanji minister lord Halifax, poleg njega pa še maršal lord Birdwood in Earl of Airlie. Kralj in kraljica odrineta s spremstvom 28. junija iz Londona čez Dover v Boulo-gne, od tam bos-a potovala naprej v Pariz. Kralja in kraljico bo vozila čez Ro-kavski preliv jahta »Enchantress«, spremljalo pa jo bo 26 francoskih vojnih ladij. Med njimi bo največja francoska vojna ladja »Dunkerque«.
V	Parizu bosta kralj in kraljica stanovala v palači na Quay d'Orsayu. Položila bos', a venec na grob Neznanega junaka, udeležila se bosta vojaške parade v Ver-saillesu, potem pa bosta odpotovala v Villers Brettoneux, kjer bosta odkrila spomenik avs.ralskim bojevnikom. Vmes bosta seveda na več sijajnih banketih.
Električni stol za ugrabitelja Casha
Iz Miamija poročajo, da je bil ugrabitelj malega Jamesa Casha obsojen na smrt na električnem stolu. Justificiran bo v najkrajšem času.
Hormoni pospešujejo rast
Ameriški zdravnik dr. James W. Sherill poroča, da se mu je posrečilo z vbrizgavanjem nekih hormonov pospešiti rast malih otrok. Pod vplivom hormonskega cepiva so nekateri otroci zrasli do 15 cm na leto.
Anglija ne počiva
Italijanska koruza za Albanijo
Pred petimi leti je zbudila velikansko pozornost sveta poroka lady Madlene Astorjeve, vdove po ameriškem milijonarju, ki je utonil pri potopu »Titanica«, s šestnajst let mlajšim boksarjem Enzom Fiermontom. Vdovi po multimilijonarju je danes šest in štirideset let.
Zakonska romanca se končuje pred sodnikom za ločitvene zadeve v West Palm Beachu na Floridi. Vdova po ameriškem bogatašu je obdolžila svojega moža nečloveškega ravnanja z njo. Boksar jo je baje v Niči prisilil, da je hodila vštric njegovega avtomobila. Od časa do časa ji je odprl vrata ter ji ponudil, naj vstopi, ko pa je hotela vstopiti, ji je zaprl vrata pred nosom. To se je tako dolgo ponavljalo, da se je lady naposled naveličala te moževe »ljubeznivosti«.
V ostalem jo je Fiermonte že kmalu po poroki razočaral. Zahteval je od nje najprej deset tisoč funtov, ki mu jih je dala. Ta denar je pognal. Ko ni imel v žepu bore pennyja, se je vrnil domov, kjer je svojo ženo, namesto da bi ji izkazoval pozornost, ki pritiče zakonskemu možu, pretepal. To se je dogajalo vselej, kadar mu ni hotela dati denarja.
Enzo Fiermonte, ki se trenutno mudi v Franciji, ne ugovarja zahtevi svoje žene po ločitvi. A tudi to je morala lady Astor drago plačati. Njegov molk v ločitveni zadevi jo je veljal 30 tisoč funtov ... Amerika strmi nad razvedbo tega zakona prav tako, kakor je zijala tedaj, ko je izvedela, kaj se kuha...
Nova žrtev ..čistke"
Navzlic obilici dela, ki ga ima kot predsednik angleškega ministrskega sveta, najde JVevilie Chamberlain še vedno dovolj časa za sprehode s svojo soprogo po parku
St. Jamesa (slika)
Rumena reka
pustoši naprej
Tudi Jangce narašča in se je bati, da prestopi bregove
Kakor poročajo očividci katastrofalnih poplav Hoanghoja iz Šanghaja, teče komaj še desetina vodia Rumene reke po svoji stari strugi. Vse drugo se je razlilo in dere po novih koritih. Nastal je tucat. novih rek, ki so sj izgreble do 4 m široke struge m te vode se podijo vštric ob železnici Haaikov-čengčav. Valovi so že dosegli mesto Čav-kiaikav, ki leži 150 km južno od Kajfenga. To postojanko je stražila 143. divizija kitajske armade.
Narasle vode so prisilile Kitajce, da so izprazni; 1 i mesto in če se bodo sedanje por plave stopnjevale v takšnem obsegu, se bo zgodilo, da se bo razdalja med kitajsko in japonsko vo.jsko zelo povečala.
Pot Rumene reke gre sedaj od Kajfenga čez Čavkiakav in Tajho. Poznavalci krajevnih razmer domnevajo, da se bodo vode razširile preko jezer proti Jangceju. Sigurno seveda to ni, ker zavisi vsa od tega. kakšen obseg bo zavzela povodenj. Doslej so vsi poskusi, da hi reko zavrnili v prvotno strugo, izpod leteli.
Roji med Kitajci in Japonci se vršijo zdaj samo še na Jangceju, toda japonske ladje se le počasi pomikajo dalje. Zaradi neprestanega deževja narašča tudi Jangce. Višina njegovih voda je že tolikšna, da so pa-roplovne družbe ob reki odklonile vsako odgovornost za blago v skladiščih. Zgodi se lahko celo, da bodo poplave izpodrezale ves potniški in blagovni promet po reiki.
Bir Neville Henderson, je zadnji mesec s točnim obveščanjem svoje vlade o dogodkih v Nemčiji izkazal svetovnemu miru neprecenljivo uslugo
Ker so liani v Albaniji zaradi raznih katastrof iimoli zelo pičel pridelek žitnih vrst. in koruze, mora albansko prebivalstvo v nekaterih kra.jiih stradati kruha. Italijanski min. predsednik MussoUini je zato sklenil, da daruje albanskemu ljudstvu deset tiisoč stotov koruze. Prvta polovica tovora je že dospela v D rac proslo soboto, dlruga polovica pa je na potu.
Že nekaj dni je otok St. Gildas blizu Bre-tonjske obale močno zastražen. Na tem otoku dela Charles Lindbergh svoje poskuse z umetnim srcem in njegova navzočnost zahteva poostrene ukrepe za varstivo in svobodo življenja.
Lindbergh namreč prejema že dva meseca iz Amerike grozilna pisma v katerih ga neznan; pisani obtožujejo, da je on zakrivil smrt Bruna Hauptmanna, ki je končal na električnem stolu. Kauptmann, pravijo, je moral nedolžen umreti, kajti on ni ugrabil Lindberghovega sina. Lindbergh pa se ni niti najmanj zavzel za to, da bi bil Haupt* mann oproščen, nasprotno, s svojimi molčanjem je pospešil njegovo usmrtitev.
Zmagovalec Oceana nj odgovoril na nobeno grozilno pismo, čeprav so ameriški ban-difci to zahtevali od niega. Ko so izsiljevalci videli, da se Lindbergh ne zmeni za njihove grožnje so mu poslali poziv, naj se določenega dne pojavi v Calaisu na določenem kraju. Lindbergh %e nj odzval. Zato je kmalu nato prejel grozilno pisanje, da bodo njega. Lindbergha. odvedli z otoka z oboroženo silo.
Charles Lindbergh, ki se posveča, odkar živi v Evropi, samo študijam, živi na otoku St. Gildas, katerega je kupil za to, da to imel mir pred nadlegovalei. Ker mu pa sled-
Kokra v šanghajn
Zdravstvene oblasti v šanighaju so proglasile koiero za epidemično bolezen, kajti od 20. maja, ko so se pojavili prvi primeri te bolezni, je zbolelo 123 oseb. Od tega je bilo 76 primerov v mednarodnih koncesijah. Japonske patrulje privedejo vsakogar, ki ga zasačijo na cesti, k zdravniku, da ga cepi proti koleri. Od tega postopka so izvzeti samo taozemci v Hong-kewu, delu šanghaja, katere samo nagovarjajo, naj se dado cepiti proti koleri. Vsak potnik, ki hoče odpotovati v kakšno pristanišče pod japonskim nadzorstvom mora, preden nastopi potovanje, pokazati spričevalo, da je bil cepljen proti koleri.
Največji holandski prekomornik »New Amsterdam« se je te dni prvič pripeljal
S njujorško loko
Poročna darila za bodočo kraljico Irana
šestnajstletna sestra egiptovskega, kralja Faruka, princesa Favzija je prejela iz Irana po posebnem odposlanstvu kopo daril, ki jih ji je poslal njen bodoči soprog, iranski prestolonaslednik, pa tudi njegov oče, perzijski šah Riza Pahlavi.
Šah je poslal svoji bodoči sinahi tri čudovite nize biserov, njegov sin pa krasen prstan, lepo ročno zrcalo in rokopis korana, ki ima vsako stran okrašeno s slikami. Poleg tega je prejela nevesta od svojega ženina smagaradno ogrlico, njegov portret in sliki obeh prestolonasledni-kovih sester.
Daudetov mlinar umrl
V Avjgnonu je preminul 87 letni 5oče Ribat«, čigar življenje ie dodobra opisal Aliphonse Daudet v »Pismih iz mojega mlina«. Ribeft in Daudet sta bila prijatdlja in mlinar se je vedno rad spominjal, kako je pričel pisatelj prvič v njegov mlin.
Največja angleška zastava
Za obisk angleške kraljeve dvojice v Parizu kancem tega meseca šivajo v Franciji največjo angleško zastavo. Zastava bo imela 1500 kvadratnih m povTŠine }n bo visela za časa obiska angleških suvereoov z Eif-felovega stolpa.
Požar v kopališču
V angleškem kopališču Bladkipool, gror fija Manchester, je izbruhnil te dni požar, ki je uničil koncertni paviljon na peščini. Ko je začelo goreti, je bilo v paviljonu 500 kopalcev. Med ljudmi je nastala panika in le združenim močem policije ta gasilcev 6e je posrečilo spravifcj kopalce na varno brez škode na zidlravju in življenju.
Volitve stanejo
Tiskanje kandidatnih list za nedavne volitve v češkoslovaški prestolnici je stalo lepe denarje. Izračunali so, da so stranke izdale samo v Pragi za letake in drugi tiskani propagandni material 675.478 Kč.
Novi prezident Urugvaja
Narodno predstavništvo v Urugvaju je izvolilo za novega državnega poglavarja Alfreda Baldomira, za podpredsednika države pa finančnega ministra Cezarja Char-lone. Oba sta nastopila svojo službo 19. ju. nija.
mmwjJ
»Jau, jauuu! človek bi kar zatulil o« groze, če pomisli, da je bila moja glav še pred par letj vredna dvajset tisoč dinarjev,
Angleški poslanik v Berlinu
Lepota na platnu ni vse
Neki francoski filmski tednik je vprašal lastnike kinematografskih podjetij v Franciji, kateri zvezdniki prinašajo njihovi blagajni največ uspeha. Pomen tega vprašanja je v tem, da so vzeli enkrat zelo trezno merilo za ljubljence kinematografske publike, namreč denar.
Uspeh ankete je bil presenetljiv. Pokazalo se je, da nista za gledalce privlačna lepota igralke ali igralca na platnu, marveč karakter, nasprotni tip lepega moškega. šele dolgo zatem pride na vrsto neka srednjevrstna zvezdnica iz Hollywooda. In po dolgi procesiji moških in ženskih tipov sledi Greta Garbo, ki je dobila samo desetino točk po računu kinematografske blagajne. Popolnoma na zadnjem mestu pa stoji v tej vrsti »najlepši Američan«, toliko slavljeni in opevani Clark Gable . . .
nji ne dajo miru, je bil letalec prjmoran prositi za zaščito pri francoski policiji. Dve policijski motorkii in več obrežnih čolnov zdai stalno križar; v bližini otoka. Vse te ladje so med seboj v brezžični z>vezi in strogo pazitjio, da se kakšna ladja ne približa Lindberghovemu otoku. Na otoškem nabrežju pa je dal Lindbergh postaviti topovske baterije, s katerimi bo streljal na vsakogar, ki bi se brez njegove vednosti izkrcal na otoku.
Tip najnovejše angleške podmornice, ki so jo nedavno spustili v morje
,New Amsterdam" v njujorškem pristanišču
V Rusiji so aretirali zdaj tudi Petrovskega, predsednika izvršilnega odbora za Ukrajino. Obtožen je trockizma in protirevolu« cionarne sabotaže
ANEKDOTA
Balzac je zasačil svojega slugo pri sleparskem dejanju in mu je bral levite: »Zapomni si, da ne smeš nikdar in nikoli nalagati svojega bližnjega!« — »Tako?« se je začudil sluga, in vprašal: »Kaj pa vi, g. Balzac, aH se držite tudi sami tega pravila? Kadar potrka birič na vrata in vpraša po gospodarju, mu moram vedno odgovoriti, da ga ni doma«. — »Tako je tudi prav«, je pojasnjeval Balzac, »zakaj birič nd bil še nikoli naš bližnji.,.«
VSAK DAN ENA
S P
Polnih devet ur je preteklo nedeljo v Zagrebu zasedala izredna glavna skupščina plavačev, ki je dala naši najvišji organizaciji plavalnega športa nova pravila in pravilnike. Stari paragrafi in zakoni, ki so datirali iz časov, ko je plavalni savez bil še v Beogradu, so postali že toliko nesodobni in pomanjkljivi, da je potreba po novih pravilih postala že več kakor nujna in se ni bilo več mogoče zadovoljevati z večnim krpanjem in popravljanjem, iz katerega je bila že nastala taka zmeda, da se v njem niso več spoznali niti najbolj prebrisani in namazani »plavalni juristi«.
11 klubov je na tej skupščini bilo zastopanih, med njimi vsi vodilni razen dubrov-niškega Juga, ki zaradi velike oddaljenosti v Zagreb ni poslal delegata. Težje razumljivo pa je, da ni bilo obeh karlovških klubov, ki imata do Zagreba pač samo skok in gotovo mnogo interesa na delovanju saveza, saj sta v njegovem upravnem odboru na najvidnejših mestih.
V novih pravilih saveza je nekaj važnih in dalekosežnih izprememb. Med njimi je gotovo važno določilo, po katerem imajo odslej pravico glasovanja na skupščinah le oni klubi, ki so poravnali vse svoje dajatve in dolgove nasproti savezu in podsavezu, imajo pa najmanj 10 verificiranih članov ir so se v roku od poslednje skupščine udeležili vsaj enega javnega tekmovanja, prirejenega po savezu, podsavezu ali kakem saveznem klubu z najmanj tremi tekmovalci. Doslej je zadostovalo poleg poravnanih denarnih obveznosti samo to, da je klub nastopil na prvenstvu ali pa priredil kakršnokoli tekmovanje. Tudi je velikega pomena novost, po kateri je odslej za spremembo pravil, torej tudi za prenos saveza, potrebna dvetretjinska večina na skupščini zastopanih glasov, dočim je doslej zadostovala navadna absolutna večina. —• Zmanjšan je bil odbor na 9 oseb, od katerih jih mora biti vsaj sedem iz mesta, v katerem je sedež saveza. Sprejete so bile tudi stroge mere nasproti odbornikom, ki neopravičeni izostajajo od sej, to pa iz razloga, ker savez v preteklem mesecu cele tri tedne ni mogel imeti seje, ker ni bilo potrebnega kvoruma!
Mnogo hude krvi je povzročil predlog dosedanje uprave, da more v bodoče obstojati samo tisti podsavez, ki ima včlanjene najmanj tri klube. Vsi trije obmorski podsavezi, sušaški, splitski in dubrovniški, namreč temu določilu ne ustrezajo. V teku razprave, ki je mestoma bila zelo burna in prehajala na vsa mogoča področja, je prišlo na dan mnogo nezdravih razmer med plavači s teritorija omenjenih podsavezov. Ugotovilo se je, da je v obmorski plavalni »provinci« polno divjih plavalnih klubov in udruženj, ki se pa iz vseh mogočih in nemogočih razlogov — i gmotnih i političnih i organizatornih in bogve kakšnik še — ne morejo ali nočejo organizirati in včlaniti v savez in tako plavači v njih, kolikor jih ne poberejo, seveda samo najboljših, veliki klubi, propadajo. O tem vprašanju je bilo tudi edino bojno glasovanje na skupščini in je predlog uprave saveza bil s štirimi nasprotnimi glasovi sprejet, prizadetim podsavezom pa dovoljen rok do 15. maja 1940, da svoj ustroj prilagodijo temu določilu, ali pa bodo avtomatski suspendirani odn. črtani.
Novi tehnični pravilnik je tudi v marsičem izpopolnjen. Predvsem so privzete stroge mere pri prestopanju iz kluba v klub in odslej tudi plavač, ki menja svoje stalno bivališče, ne bo mogel biti takoj verificiran za novi klub, ampak šele, ko bo v novem bivališču žival najmanj šest mesecev. Ker je novi tehnični pravilnik takoj stopil v veljavo, bo moral savez po tem novem paragrafu obravnavati tudi slučaj plavača zagrebškega ZPK Defilipisa, ki se je prijavil za sušaško Victorijo, ker se je konec maja za stalno preselil na Sušak in bi imel pravico starta za novi klub torej šele v novembru letos. Tudi so v novem tehničnem pravilniku točna določila o delovanju sodniških zborov in njih poedinih delih pri tekmovanjih, o obravnavanju pritožb in protestov pri tekmovanjih in o njihovem reševanju. Dalekosežno je še določilo, da sme vsak klub na prvenstvu nastopati z največ dvema tujima državljanoma, če ti tuji državljani niso naše narodnosti.
Pri Bolgarih se šele po svetovni vojni začenja intenzivno delo v mladinski književnosti, ki jo je treba resno gojiti radi njenega smotra: oblikovanja otrokove du-ševnosti z umetniškimi sredstvi na osnovi nove pedagogike in razumevanja javnega življenja. Do svetovne vojne prave bolgarske mladinske književnosti ni bilo, ako izvzamemo prevodno literaturo in nekatere mladinske časopise, ki so se bavili z bajkami o zmajih in čarovnicah, zlatih jabolkih m kraljevskih otrokih, a niso imeli niti besede o svetu, sredi katerega otrok živi in s katerim se bi moral seznaniti.
Smer sedanje mladinske književnosti je boj realistična kot fantastična. Prevladuje ono mladinsko slovstvo, ki razlaga toplo in umevno probleme in moralne nauke, vzete iz živega življenja: dobro in zlo, delo in nova tehnika, zadružništvo in vzajemna pomoč, mir in vojna, skratka problemi, ki so danes zelo pereči. Čeprav je mladinska književnost tako raznovrstna v motivih in temah, vendar ne uhaja iz okvira narodnih svojstvenosti. Prizadeva si, da s sredstvi, ki so otroku blizu, pokaže, da sta narod in njegovo življenje dostojna tematike. Naše ljudstvo je v svoji raznovrstnosti vendar vedno samo delaven poljedelec, ki ljubi svojo zemljo in mirno delo ter sovraži vojno, od katere je imelo samo škodo.
Ta umetniško realistična in pacifična smer ni plašč, pod katerim se morda skrivajo trgovski interesi založnikov, nego se je globoko zakoreninila med mladinskimi pisatelji in se hrani z življenjskimi sokovi mirnega in delavnega naroda. Naše babice ne igrajo več vloge dobre pripovedovalke lepih pravljic. Otroci, celo na kmetih ne verujejo več v zmaje, ker poznajo letalo, ne verujejo v čarovnice, ker poznajo ko-
R T
Skupščina je dala tudi nova pravila podsavezom in pa zelo obširen in izčrpen kazenski pravilnik.
V	poslednji točki dnevnega reda je bilo še dokončno odločeno, da bo letošnje državno prvenstvo poedincev, ki je obenem izbirno tekmovanje za sestavo državne reprezentance, v Ljubljani v dneh 23. in 24. julija z običajnim sporedom, in sicer prvič v zgodovini našega saveza tako, da se bo tekmovanje vršilo v dopoldanskih in večernih urah. Po tem tekmovanju bo ostala državna reprezentanca na treningu v Ljubljani vse do odhoda na meddržavno srečanje z Italijo, ki bo 30. in 31. julija na Bledu, odkoder bo odpotovala naravnost na prvenstvo Evrope v London.
Zaključna smučarska tekma
V HI. poletnem slalomu Za Akom je med 14 tekmovalci zmagal Skalaš Bruno Klein
V	prelepi Martuljkovi skupini so preteklo nedeljo naši vrli alpski smučarji zaključili smučarsko sezono. Agilna jeseniška Skala je letos v znamenitem »Za Akom« priredila m. poletni slalom. Mnogi so že pozabili na smuči, toda nekateri najbolj navdušeni in požrtvovalni tekmovalci so z največjim veseljem prišli še enkrat visoko gori pod široko peč, da se pomerijo na belem snegu.
Jutranje vreme ni obetalo tako lepega dneva kakor se je bil napravil. Sneg je bil naravnost idealen in razpoloženje med tekmovalci odlično. Proga za slalom je merila okoli 350 m ter imela 120 m višinske razlike in je bila v splošnem srednje težka. Starterju se je javilo 14 tekmovalcev, med katerimi žal nekaterih najboljših ni bilo.
Po tekmovalcih je bilo težko reči v naprej, kdo bo prvi v tem poletnem slalomu. Najostrejša borba se je razvila med žva-nom, Kleinom in Koblarjem. V prvem teku se je žvan spustil v preveliko brzino in ni obvladal tempa, kar se mu je tudi maščevalo in je moral sprejeti dva pribitka. Zato pa je v drugem teku dosegel najboljši čas dneva s 34 sekundami. Klein pa je vozil previdno in sigurno v obeh tekih in tudi zmagal. Koblar kot tretji najmočnejši je zamudil nekaj sekund pri napačno vzeti osmici. Tudi Schwab in Stumpfl nista mnogo zaostajala za prvimi.
Podrobni rezultati so bili naslednji: 1. Klein Bruno, 1:16.9, 2. Koblar Stane (oba TK Skala) 1:19, 3. Žvan Lojze (Gorenie) 1:20, 4. Schvvab Fric (Skala) 1:20.6, 5. Re-kar Ivan (Dovje Mojstrana) 1:26.2, 6. Thaler Franc (Skala) 1:31.2.
Pri juniorjih je zmagal* s precejšnjim naskokom talentirani Skalaš Stumpfl Tone s časom 1:23.6, naslednji dve mesti pa sta zasedla Mrak Marjan (Skala) s 1:34.1 in Ropret Ivan (Bratstvo).
Rezultati so bili razglašeni pri lovski koči in so prvi trije prejeli krasne diplome.
Zdaj pa nasvidenje — do decembra!
—kec.
V nekaj vrstah
Danes ponoči Se bosta, v New YOrku spoprijela za naslov svetovnega prvaka vseh kategorij v boksu dosedanji prvak črnec Joe LOuis in Nemec Maks SchmelUng. O
sijajmi športni karieri Joe Louisa smo pisali nekaj že pred dnevi, o Maksu Schme-lingu pa je znano, da je bil pred nekaj leti prav tako že svetovni prvak v tej stroki. Po mnenju strokovnjakov je Schmeling sedaj v svojti najboljši formi in ga večina smatra za favorita v tej borbi, čeprav je splošno razpoloženje tako, pa so vendar v Ameriki še vse stave v razmerju 5:3 za Louisa. Po dosedanjih prijavah sodeč bo imel ta dvoboj rekorden obisk.
Nedavno končano tekmovanje za svetovno nogometno prvenstvo v Franciji je razen velike popularizacije tega športa prineslo prirediteljem tudi velike kupe denarja. Samo finalna tekma med Italijo in Francijo v Parizu je vrgla nad 800.000 frankov .skupni dohodki vseh tekem za svetovno prvenstvo pa so znesli skoraj 6 milijonov frankov. Za organizacijo so pri-
zmetične salone in pijejo zdravila, ki jih je predpisal zdravnik. V vsem ima besedo učitelj. Izvojeval si je pravico, da oblikuje otrokovo dušo in jo seznanja z zunanjim svetom. S to pravico je zgradil našemu otroku duševnost, ki je občutljiva za zunanje spremembe in vidi v vsakem človeku brata in sestro, četudi sta na oni strani meje. Pri tem mu izdatno pomaga bogata dečja književnost in periodični mladinski tisk. Vsako leto izhaja veliko število mladinskih knjig, pesmic in pripovedk, ki za-senčujejo ostalo literaturo. Mnogi naši pisatelji ne izdajo na leto niti ene knjige za Odrasle, pač pa po dve, tri ali več mladinskih. Mladinski časopisi so jako razviti; izhaja jih približno 15, med katerimi je samo eden nabožen (»Kristjanček). V Sofiji sami izhaja okoli 15 mladinskih tednikov oziroma dvotednikov, prav toliko tudi na deželi kot izdaje sreskih učiteljskih društev. Vsi obravnavajo ljubezen do bližnjega, do dela, seznanjajo mladino s tujimi deželami, tehniko, umetnostjo in širijo zlasti treznost.
Kot ustanovitelji mladinske literature se smatrajo Elin Pelin, čika Stojan, Ran Bo-silek, Dora Gabe, kasneje Bagrjana in Angel Karaljičev, ki veljajo tudi kot najboljši mladinski pesniki in pripovedniki. Njihove povesti imajo veliko vrednost, ker so prava umetniška dela, ki imajo za osnovo stvarnost v okviru narodnega življenja: dela in trpljenja in neprisiljene radosti ter jo prikazujejo s sredstvi umetniškega realizma. Kot plodovite mladinske pisatelje je treba omeniti še Kalino Malino, Aleksandra Spasova, Georgija Rajčeva, Nikolaja Rajnova, Asena Razcvetnikova, Nikolaja Furnadžijeva, Stubela, G. Konstantinova,
reditelji potrošili 4 to po! mffijooa frankov, tako da je ostalo čistega dobička skoraj poldrugi milijon frankov. Tp lepo vsotioo si bodo sedaj med seboj razdelila moštva, ki so sodelovala v teh tekmah po določenem ključu, ki daje seveda najbolje plasiranim najvišje odstotke. Kakor se vidi, je imel ta svetovni nogometni turnir tudi svojo izrazito poslovno stran.
Prihodnjo nedeljo bodo v Zagrebu juni-orji Ilirije nastopili v lahkoatletskem dvoboju z juniorji Concordije. To je revanžno srečanje za lansko gostovanje Concordije v Ljubljani, ki se je končalo s precej vidno zmago Zagrebčanov. Ilirija je letos svoje mlade vrste precej pomnožila in dobro pripravila, tako da bo izid tega srečanja gotovo zelo zanimiv.
Športniki-fotografi! Olimpijski odbor Maribora prosi gg- fotografe, ki so o priliki olimpijskega dne v nedeljo slikali razne športne prireditve, da iz prijaznosti
Ljubljana, 21. junija
Na pragu poletja, ki časih, a ne vedno, prinaša nekaj tednov kislih kumaric, je kriminalna kronika našega mesta doživela senzacijo. Pripravili so jo vrli orožniki rz Vevč, ki imajo srečo ali smolo, da se v njihov okraj izredno pogostokrat zatekajo ljudje, ki jih tiralice že dolgo iščejo zaman. Tokrat jim gre še posebno priznanje, da so s srečno roko posegli izven lastnega območja, na področje, kjer se križata službeni področji hrušiških orožnikov in ljubljanske policijske uprave. Snoči okrog 17. sta orožniški narednik Ivan Centrih in kap-lar Jereb v Spodnji Hrušici aretirala Ignaca Salaja, najdrznejšega vlomilca in razbojnika, kar se jih zadnji čas klati po sloven-stki zemlji.
V zadnjih mesecih so listi imeli neštetokrat priliko, da v zvezi z raznimi vlomi, tatvinami in aretacijami zapišejo Salajevo ime. Lani so ga bili sredi zimske noči zasačili, ko je pravkar vdrl v neko zasebno stanovanje za Bežigradom in se pripravil, da nabere plena. Z njim je bil tudi neznan pajdaš, ki je stražil na cesti, a je srečno odnesel pete, ko so Salaja v hiši zajeli domači in poklicali stražnika, da ga aretira. V žepu je imel takrat samokres, a se ni postavljal po robu. Pozneje je na policiji potožil, da se mu je zadnji čas godilo tako hudo, da mu je bilo že čisto vseeno-Vse noči je bil na »delu«, a dolgo si je zaman prizadeval priti do plena. Pošteno je stradal in zmrz-oval in bil na večnem begu pred zasledovalci. Na sodišču so mu odmerili plačilo za nekaj vlomov in tatvin, ki jih je policija že imela na registru, zločincev.
Čeprav mu lahko brez pridržka verjamemo, pa bo vendarle res, da ima še brez primere boljše zveze z malimi tatovi, vlomilci im njihovimi agenti pri nas. Samo zanesljiva opora, ki jo uživa v množici malih zločincev s periferije, mu je kajpak omogočila, da se je vseh teh 6 mesecev kljub vsem tiralicam in kljub pisanju dnevnega tiska lahko mirne duše sprehajal po Ljubljani in okolici, se loteval od časa do časa tudi kakšnih daljših vlomilskih obiskov, a se je zmerom vračal v svoja zvesta zavetja na robu Ljubljane, za katero se je ta redki tip razbojnika očitno ogrel iz vsega srca. Veselila ga je pač nevarnost, »delati« takorekoč pred nosom policije, pa zmerom sproti poleg plena odnašati zdravo kožo domov.
Po begu iz Lfublfane je ostal — v Ljubljani
Vsega skupaj je Ignac Salaj kljub mladim letom — rodil se je leta 1902. v Cren-sovcih pri Dolnji Lendavi, po rodu je Madžar, po poklicu trgovski sotrudnik — že osem let zaradi raznih vlomov presedel za zapahi, dvakrat od tega po tri leta skupaj. A Salaju je strast do nočnih pohodov, do tveganih Obiskov po tujih stanovanjih, do skrivanja pred policijo in žandarji in do uživanja plena sredi zvestih pajdašev menda v krvi. Zato ga zidovi ječe ne vzdr-že. V sodnih zaporih je na duhovit način fingiral poizkus samomora — trdil je, da
S.Andrejeva, Nikolaja Fola, Slavca Kra-sinskega, Atanasa Duškova in dr.
Vzroki za veliko število naših mladinskih pisateljev in za veliko produkcijo mladinske literature so deloma čisto javnega značaja. Znano je, da je naša država zadnja leta preživljala politične pretrese, ki so motili njeno normalno življenje in so preusmerili pot mnogim pisateljem, nekaterim radi strahu, drugi pa so se začeli udejstvovati kot mladinski pisatelji .Tako so Si mnogi znižali nivo javne odgovornosti in veljave: pootročili so se, kakor pravijo naši humoristi, neodvisno od odgovornosti, katro imajo kot mladinski pisatelji.
Pri veliki poplavi na književnem trgu je naravno, da se gleda ne samo na umetniško in idejno vrednost mladinske knjige, nego tudi na njeno vrednost v tehničnem pogledu. Tu se je pojavilo pravo tekmovanje, pri katerem imajo dobiček le otroci. Mladinsko knjigo opremljajo sedaj z dobrimi ilustracijami. Tako smo dobili res umetniško izdelane ilustracije, ki idejno ustrezajo duhu časa in so, kar je najvažnejše, dostopne otrokom.
Kakor književniki so tudi slikarji šli v smer, ki se bliža narodnim motivom v vseh oblikah narodnega življenja. Otrok se vzga ja k pravi narodni zavesti, da čuti kako je bolgarsko ljudstvo enako v besedi in sliki, polni lepoti in ostrosti. Kot najboljši ilustratorji so na glasu Hija Bežkov, P. Geor-gijev, Lazarkijevič, Zoščenko. M. Nikifi-kov, Atanasov, Kalačev in drugi, ki veljajo pri nas tudi kot dobri grafiki.
To je mala slika naše mladinske književnosti, v kateri hodi mladinski pisatelj roko v roki z ilustratorjem, učiteljem in napredno javnostjo. Vsi skupaj si prizadevajo, da ustvarjajo in usmerjajo dečjo duševnost tako, kakor hoče, zahteva sedanje življenje, brez metafizike, bliže narodnemu življenju in narodni duši. Bolgarska mladinska književnost zahteva, da se otroci seznanijo s svojim narodom, njegovimi običaji, jezikom, književnostjo in umetnostjo in se nauče ljubiti svoj narod.
Štefan Atanasov
dajo olimpijskemu odboru na razpolago
po 2 kopiji posameznih posnetkov za olimpijski arhiv. Slike naj se oddajo pri tajništvu v pisarni »PUTNIK-a«, Maribor, Trg svobode-grad.
Ž. S. K. Herme»: Obvešča vse svoje članstvo ,da je preminul naš častni član g. inž. Dedek. Pogreb bo danes Ob 17. iz mrtvašnice na Vidovdamski cesti. Odbor.
— IluStrovane sportske novosti št. 26
so izšle. Dve strani sta posvečeni tekmovanju za srednje-evropski pokal in obema našima udeležencema, Stjepan Ljubič piše o mednarodni kolesarski vožnji po Nemčiji, dalje čitamo o otvoritvi tekmovanja za Jadranski pokal, o Italiji, novem svetovnem prvaku v nogometu, o razgovoru s svetovnim prvakom v tenisu Budgeom. kako bo Amerika branila Davisov pokal in še o raznih majhnih zanimivosti z raznih športnih torišč. Posamezne številke so po 1 din.
je požrl peščico steklenih drobcev. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico, a tam je uporabil prvo priliko, da je sosedu ukradel obleko in nekaj denarja ter pobegnil.
Begunci iz aresta imajo navado, da brez odlašanja poiščejo varne daljine. Zato se je tudi o Salaju najprej razneslo, da je zbežal neikam proti Hrvatski ali pa verjetno še dalje čez mejo. Resnica je, da ima Salaj že od nekdaj intimne zveze z vlomilskimi m tatinskimi družbami v Zagrebu m dalje na jugu, a sam se je v zaporih že nekajkrat rad pobahal, da je v neposrednem stiku tudi z mednarodnimi organizacijami žandarji in ga ni bilo nazaj. Potem ga delj časa ni bilo na spregled, a pred dobrim mesecem so bili vevški orožniki spet obveščeni, da se giblje v okolici.
šest mesecev na delu
V teh 6 mesecih je Ignac Salaj pomnožil svojo kriminalno listo za dobršno vrsto dejanj. Svoj čas smo poročali o drznem vlomu pri veterinarju Bedenku v Kranju, ki so mu tatovi odnesli dragocenega orožja iin drugih lovskih predmetov v vrednosti nekaj desettisočakov. Po dejstvu, da so plen potem na drobno razprodajah njegovi agenti, je policija ugotovila, da je Beden-kovo zbirko oplenil Salaj. Kadar so se mu posrečili takšmile večji podvigi, je Salaj s svojimi prijatelji in z ženskami, katerih druščina mu je zmerom draga, prirejal po svojih skrivališčih cele pojedine in kroka-de. A kadar ni bilo velikih rib pri roki, se je skromno zadovoljeval z manjšim plenom. Obiskoval je kakšne samotne stojnice v predmestju, pogostokrat je h kakšnega proletarskega stanovanja odnesel nekaj malovrednih cunj, čeprav bi se pred policijo in sodiščem rad prikazal za razbojnika nekakšnih socialnih koncepcij, ki krade in ropa samo, da se maščuje za nekakšne krivice, ki da mu jih je prizadejala družba. Na to struno, na katero zna tako dobro brenkati, da pogostokrat vsaj za nekaj časa premami tudi policijske uradnike in sodnike, je zaigral na policiji tudi danes, ko so mu očitali, da je kradel pri siromakih. Malo je manjkalo, da se ni zjokal — tako se je delal, da mu gre očitek do srca.
Salaj ni sel v past
Mnogo znamenj je kazalo, da se Ignac Salaj zadržuje v neposredni okolici mesta. Nekajkrat je policiji uspelo, aretirati nekatere manjše njegove komplice. Pri zasliševanju so prostodušno izdajali svojega poglavarja in navajali skrivališča, po katerih bi ga bilo treba iskati. Toda Salaj sam ima po vsej priliki skoraj tako dobro organizirano informativno službo kakor policija in se je zmerom o pravem času umaknil iz gnezd, ki so jih bili izdali aretirani pajdaši. Že delj časa so policiji prihajale na uho vesti, da se Salaj zadržuje nekje med Zalogom in Hrušico, toda vsa njena pozornost je ostala zaman. Orožniški narednik Centrih mu je bil na sledi domala vso pomlad Dne 13. aprila je čisto slučajno naletel na kmečkega fanta iz Kašlja, ki se je peljal s tujim kolesom po cesti. Povprašal ga je, kako in kaj, pa mu je fant prostodušno povedal, da ga je malo poprej shranil pri njih neznan .človek, ki je nato odšel v hrib. Po opisu je narednik spoznal, da utegne biti Salaj, in mu je pripravil zasedo. Toda Salaj je izvedel, da ga čakajo
Nevarna aretacija
Narednik Centrih je skrbno zbiral podatke in je končno dognal, da se je dolgo iskani razbojnik udomil v neki hiši v Spodnji Hrušici, iz katere odhaja po navadi sredi poldneva, prebije noči na vlomilskih pohodih in na randevujih s pajdaši, pred zoro pa se spet zateka v svoje zavetje. Včeraj popoldne se je narednik Centrih s kap-larjem Jerebom odpravil za njim. Ko je potrkal na vratih, je prišla odpirat gospodinja. Na vprašanje, ali nimajo podnajemnika v hiši, je pokazala vrata sobe. Narednik je naglo odprl vrata in stopil čez prag. Na postelji je slonel Salaj. Srečanja z njim so nevarna, a narednik ga je v hipu spravi! iz ravnovesja s tem, da je s krepkim zamahom vrgel svojo puško vanj. Potem sta s kaplarjem skočila bliže in ga zvezala. Vlomilec je bil, razume se, v negližeju, pa je zaprosil za hlače. Bilo mu je post rež eno, a oibenem je ujel sekundo, da je z zvezanimi rokami segel v sveženj cunj kraj postelje na tleh in v orožnika naperil nabit revolver. A narednik mu ga je z naglo kretnjo izbil iz rok. Z njuno pomočjo se je polagoma oblekel, a ko je bil zadosti varno zvezan, sta orožnika opravila kratko hišno preiskavo.
Obsežen plen
Plen, ki ga je hranil v stanovanju, je bil precej obsežen in mnogovrsten. Pri sebi je imel še dobršen del zbirke, ki jo je bil pred dnevi odnesel iz trafike ge. Mugerle-jeve na Poljanski cesti: kolkov, cigaret, cigar in srebrno uro. Brez nadaljnega je priznal. da je njegov tudi nedavni vlom pri posestniku Podboršku v Šmartnem ob Savi. Od tam sta orožnika našla še precejšen kup obleke Prav tako je priznal, da je sredi maja vlomil pri Lovšetovih, odkoder
je odnesel velik kup jedilnega pribora in dragocenih predmetov. Del tega plena je imel spravljenega pri neki ženski v mestu. Pri njem so našli tudi celo zbirko vitrihov.
Ko so zaslišali še gospodinjo, je izjavila, da stanuje pri njih šele od 18. L m. Predstavil se ji je bil za Stanka Šlegla, nameščenca elektrarne, in je dejal, da se nahaja na bolniškem dopustu.
Orožnika sta Salaja odvedla najprej na žandarmerijsko po6tajo v Vevče po polnoči pa so ga s policijskim avtom prepeljali v zapore ljubljanske policije, ki bo nadaljevala preiskavo.
Tudi brat je dal kri za sestro
Novo mesto, 21, junija.
»Jutro« je že poročalo, kako je Jožefa Henigmanova iz Toplic darovala svojo kri za zdravje svoje poročene sestre Leopoldi-ne Kapševe, ki se zdravi na posledicah poroda v novomeški ženski bolnišnici. Ker pa Jožefini zaradi utrujenosti po nagli in dolgi vožnji s kolesom v Novo mesto niso mogli odvzeti zadostne množine krvi, se je takoj odločil tudi brat Jožef, da žrtvuje kri za sestrino zdravje, čeprav je spreten kolesar, se je rajši z vozom odpeljal v Novo mesto, da ne bi tudi njemu utrujenost ovirala oddati zadostno množino krvi. V Novem mestu je počakal do popoldanskih ur, nakar mu je primarij odvzel 3 decilitre krvi, katero so vbrizgali bolni sestri. Upajmo, da bo plemeniti čin brata in sestre vrnil bolni porodnici želeno zdravje.
Naše gledališče
OPERA.
Sreda, 22.: Gioconda. Red Sreda. Četrtek 23.: Zaprto. Petek, 24.: Zaprto.
Sobota, 25.: Boris Godimo v. Premiera. Pre-
mierski abonma. Nedelja, 26.: Zaprto.
Abonentj reda Sreda »majo drevi predstavo Ponchiellijeve opere »Gioconda« Pon-chielli, ki ie bil Verdijev sodobnik, mu je v koncepciji svojega dela precej siieen, tako da vsebuje tudi njegova opera, kak«* Verdijeve, učinkovite, blesteče arije, pri katerih imajo pevci najlepšo priložnost pokazati vse vrline svoje pevske kulture m lefpoto svojih glasov; v dramatično razgibanih scenah morejo uveljaviti svojo igralsko invec-cijo; lepi baleti pripomorejo splošnemu efektu slikovita Lnscenacija pa tvori k dejanju zamnmiv okvir. Ta predstava >Gioeoo-de« je zadnja v tekoči sezoni. Opozarjamo, cla bo pel ob tej prliki parajo Alvisa ravnatelj Betetto, ki je s to kreacijo izdeial nov, prekrasen lik. vreden njegovega umetniškega renomeja. Naslovno partjijo bo pe*a Oljdekopova, v ostalih glavnih partijah: Ko-gejeva, Španova. Franci ki Jaaiko. Dirigent ravnatelj Polič, režiser prof. Šest, koreograJ:
inž. GolovLn.	^ ,	_
Premiera opere »Boris Godunovc z g. Primožičem v naslovni partiji. Delo spada med najgrandioznejse ruske opere, poSeg glavne partije Borisa imajo veliko vlogo v deiu: zbori. Učinkovita slika iz ruske zgodovine, riše vzpon in padec ruskega carja Borisa Godunova. Zasedba vlog je: Fedor Nollijeva, Kseniija Ribičeva, dojilja Španova, Sujski Marčec, Andrej Kolacio, Pimen Betetto, Gre-gorij Franci, Marina Kogejeva, Varlaam Zupan, Misail Banovac. krčmarica Podičeva, bebec Sladoljev, Nikimč Lupša, bojar Hvastja, Loviteki Delničar, Čemjakovski Perko. Dejanje se sodi od L 1596. do 1605. Prva slik*: na dvorišču nekega samosuuna v bližini Moskve, druga: na. trgu pred moskovskim Kremlom, tretja: v samostanu Cudovu, četrta: v krčmi ob litavski mnji, peta: v carskih sotanah Kramla. šesta: v gradu Sai>-domiirju sedma: na grajskem vrtu, osma: v gozdu pri Kromvju, deveta: v Krenriu. Opozarjamo na premiero tega prekrasnega dela, v katerem bo ped nas odlični član g. Primožič, ki je ustvaril tekom letošn je sezone že lepo število težkih in učinkovitih partij. Dirigent dr. Švara, režiser R. Primožič, inseo-naitor: itnž. arh. E. Framz.
RADIO
Sreda. 22. junija Ljubljana 12: Ztnane pevke (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Koncert na wurfiških orgiah (plošče). — 14: Napovedi — 18: Schubertova nedokončana simfonija (plošče). — 18.20: Mladinska ura: Glasbeno oblikoslovje (dr. A. Doliinar). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Slovenci v naši vojni mornarici na Jadranu (g. Viktor Pirnat). — 19.50: Šahovski kotiček. — 20: Plošče. — 20.15: Rezervirano za prenos. — 22: Napovedi, poročila- — 22.15: Salonski kvartet.
Četrtek 23. junija Ljubljana 12: Operni odlomki (spilošče).— 12.45: Poročila. — 13: Napovedli. — 13.20: Za zabavo in oddih (plošče). — 14: Napovedli, — 18: Operetni napevi (Radijski orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudol Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura: Zakaj pojdamo v Prago (g. Ekigeftbert Gongi). — 19.50: Zabavni kotiček. — 20: Kresna noč — čudna moč! — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Kresna noč (koncert Radijskega orkestra). Beograd 18.50: Plošče. — 19.50: Zvočne
slike. _ 20: Jugoslovanske pesmi. — 20.30:
Orkestralni in klavirski koncert. — 21.30: Pevska ura. — Zagreb 17.15: Lahka godba orkstra. — 20: Prenos iz Beograda.— 22.20: Zbor mandolin. — Praga 19.30: Suk: Sare-nada v Es-duru. — 20: Zvočna igra. — 21.30: Bvorakovi Slovanski plesi etiriroono na klavirni. — 22.15: Lahka glasba s plošč. Varšava 19.35: PSesi. — 20.30: Orkester solisti. — 21.45: Schuhmann: Karneval — 22.15: Lahka in plesna muzaka. — Sofija 18: Vojaška godba. — 19: Nairodne pesmi. 19.30: Orkestralni koncert. — 20.45: Pester aslaebeni spored. — 22: Ples. — Dunaj 10.30: Vesela muzika. — 12: Orkester. — 15.30: Komorne skladbe. — 18: Dunajski simfoniki. — 18.20: Pesmi. — 19.10: G. Cassado sera. — 19.26: Leoncava®ova opera >Glumafii«. — 2020: Plesi. — 21: Zvočne slike. — 23: Kakor Stuttgart. — Berlin 19.10: Instrumentalni kabaret. — 20: Arabeske it StrausBovih vaflčkov. — 20.10: Kakor Stuttgart. — Munehen 19.15: Prenos Wagner jeve opere »Mojstri pevca number-ški«. — 24: Nočni koncert iz Strafcfcgaa-ta. — Stuttgart 19.10: Prtjeteie	— 20.10:
Razgled po sodobni operet. — 2230: Lahka in narodna gfesba. — 24-: Orkestralni koncert.
O
Izredni plavalni občni zbor
V Zagrebu so v nedeljo Izpopolnili in nanovo sprejeli vrsto pravil in pravilnikov plavalnega saveza
«------------i--»J— 'i I i	^=
14 oltarni pregled
Bolgarska mladinska književnost
Po številnih pustolovščinah Je dolgo zasledovani Ignac Salaj prišel za zapahe
HRPOLEONOUR TflfNR L1UBEZEH
Zgodovinski roman
Ničesar noče vedeti o njem! Prav... Pokaže ji, tej ponosni Poljakinji in vsem, ki se s cenenim do-brikanjem prikupljajo njeni vzhajajoči zvezdi, da ne more nihče brez kazni izzvati Foucheja. Ne pozna ga še, ne ve še, česa je zmožen in in s kakšnimi nepričakovanimi, presenetljivimi obrati se je še vselej znal maščevati. Niti ne sanja se ji, kako bogat je z domisleki, zmerom nared, da postavi nov načrt na mesto prejšnjega, če mu ta izpodleti. Ne pozna še moči njegove volje, ki ga ni nikoli pustila na cedilu, niti v najhujših trenutkih ne, ko bi bil vsak drug izgubil pogum. Morda ga ima za poraženega in razoroženega... Ali se moti! Ubogo dete! Kaj pomeni Marija Walewska za moža, ki je Robespierra, ko ga je bil ta izvzel iz zakona, v dveh dneh strmoglavil in predal krvniku!
Hitro se je pomiril in spet zavil proti hiši Svojega nadaljnjega ravnanja še ni bil določil, a poti, kako si zagotovi maščevanje, je videl že več. Izbirati je hotel po priliki. Čeprav je iz navade do-b?o preudaril vsak korak, je vendar znal ceniti vrednost slučaja in pomoč nepričakovanih dogodkov, kajti za svoje najlepše uspehe se je moral zahvaliti sreči.
Vstopil je in se pridružil cesarjevi okolici
Loterija, pri kateri so se vroče borili za zmago,
se je nagibala h koncu. Kneginja Pavlina je pravkar klicala zadnje številke. Marija Walewska je sedela za Napoleonom ter ga opazovala pri igri. Vsaka sled nejevolje ji je bila izginila z izrazitega, nežnega obličja. In ko se je Fouche spet pokazal blizu nje, nikakor ni bila hladna proti njemu. V prirojeni dobroti si je celo očitala, da je bila neprijazna proti možu, ki se je sicer ukvarjal z napačnimi računi, a je bil vendar dolgo časa tako ustrežljiv in dober do nje. Ne sluteč grenkobe, ki je navdajala Foucheja, ga je nekajkrat ogovorila.
Kmalu je Napoleon vstal. Pogledal je na uro :n rekel:
»Takoj bo enajst. Naročite voz, Ornano. Vojvoda Otrantski, midva še pokramljava: spremite me.«
Fouche se je priklonil. Žarek upanja ga je iz-preletel. Ali se mu je hotela sreča še enkrat nasmehniti?
Ne da bi pozdravil ostale, se je cesar nežno poslovil od Marije Walewske, ki ga je spremila do praga, nato pa stopil v svoj voz. Vojvoda Otr-antski mu je sedel nasproti.
»Jutri do svidenja, Duroc; dobro se zabavajte«, je- rekel Napoleon višjemu dvornemu maršalu, ki se ]e z odkrito glavo sklonil skozi vr.ilca kočije. »Nocoj vas ne potrebujem.«
Konji so potegnili. Cesar se je dolgo pogrezal v svoje misli. Fouche, ki je od živčne napetosti komaj dihal, je vneto gledal skozi okno. Nazadnje je Napoleon z nepričakovano prisrčnostjo izpregovoril:
»Zdaj mi je vendar že odleglo, prijatelj. Stvar je sklenjena. Odločil sem se, da bom poslušal samo srce. Dovolj sem žrtvoval državi. Nobena princesa, ki bi jo vzel za ženo, mi ne more dati zadovoij-
I nosti, kakršno občutim poleg krotke, zveste, ljubeče žene, ki si je zaradi mene naložila že toliko žrtev. Ta naj zavzame Jožefinino mesto... Kaj pravite? Nič? ... Vem, da mi pritrjujete, kakor mi bo pritrjevala vsa Francija, ko zve mojo odločitev. Zdela se ji bo povsem naravna. Kaj pa sem konec koncev? Vojak. Ohranil sem svoja nekdanja nagnjenja. Kaj bi le počel z rusko veliko kneginjo, ki je vzgojena po bizantinsko, ali z nadvojvodinjo, ki ne bi videla v meni nikoli nič drugega kakor otroka revolucije, na moje najboljše prijatelje bi pa zrla kakor na nove povzdignjence? Povabil sem vas s seboj, ker bi se rad posvetoval z vami, kako naj javno naznanim svoj sklep. Vi ste prvi, ki vam ga povem.«
Fouche je pri tisti priči planil v vrzel, ki jo je bil opazil.
»Sire«, je rekel, zatezaje besede, da bi jih utegnil bolje premisliti, »čast mi je bilo, da sem vam priporočil to izbero. Misel, da ste jo sprejeli, me navdaja z veseljem. Nobena princesa ni vrednejša cesarskega naslova kakor grofica Walewska. Ta ima vse lastnosti, ki ji morejo zagotoviti ljubezen Francozov. Nekaj ovir sicer utegne biti...
»Kakšnih ovir? Jaz jih ne vidim«, je menil Napoleon.
»Posebno važne niso, in vaše veličanstvo jih bo zlahka spravilo s poti. Vendar mislim, da je treba v tem položaju spretno ravnati. Kadar sede cesarica Marija na prestol, naj nima opravka z odporom in sovražnostjo, ki sta pričakala cesarico Jožef ino.«
»A kakšne naj bi bile ovire?...« je Napoleon ponovil.
»Takšne, ki se utegnejo poroditi iz razočaranja ali nevoščljivosti posamezniii članov cesarske rodbine.«
»Kdor moji izberi ne pritrjuje, tistemu je treba samo zapustiti Francijo«, je nekam zlovoljno rekel cesar.
»Seveda«, je odvrnil vojvoda Otrantski. »A zakaj ne bi ravnali tako, da bi se morali vsi brez zle volje ukloniti vaši novi soprogi? Čemu ukazovati, ko jih lahko prepričate? Sredstvo je zelo preprosto. Ako mi vaše veličanstvo ukaže, ga razložim.«
»Govorite!«
»Sire, treba je samo, da skličete svoj tajni svet ter napoveste vladarjem in dostojanstvenikom, iz katerih sestoji, da hočete slišati njihovo mnenje, preden izrečete svojo lastno misel. Če dobi vsak besedo, se bo pokazala večina — kako, to bodi moja skrb. sire — ki vas bo nujno prosila, da ne bi dali obnovljeni Franciji vladarice izmed članic katerekoli starih evropskih dinastij. Sam bom glasno iz-pregovoril v korist grofice Walewske, in moj zgled bo potegnil neodločne za seboj. Potem se lahko oprete na javno izraženo mnenje prvih mož v državi in se oženite z grofico, ne da bi mogel kdo soditi, da ste poslušali samo glas srca. Tako ne more biti nobenega odpora in nikjer nerazpolo-ženja. Če bi se Marija Walewska, kakor se je bati, v svoji skromnosti ustrašila misli, da naj postane cesarica, bodo morali vpričo slovesne volje \we Francije njeni pomisleki utihniti.«
»To ni napačna beseda«, je rekel Napoleon. »Grofica še nič ne ve o mojih namenih. Jutri sem ji hotel povedati kako in kaj ...«
KOLESA znamke „AXO"
v prvovrstni kvaliteti in lepi izdelavi, kupite ugodno pri
H. SUTTNER,
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 6.
Zahtevajte brezplačen cenik. — Ugodni plačilni pogoji!
Mali oglasi
fEB3BB!!&
Beseda 1 Din, davefc 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Grado, Italija
Ptnsion .Aorora Vas vabi. lastnik hotela iz Prage. — Prospekte daje Putnik in vse banke.
14528-38
Visafea beseda 50 par davek 3 Din za šiirc ali dajanje naslova a Din, najmanjši znesek 13 Din
Prodajalka
strokovno izvežbana za prodaj o čevljev, dobi mesto 1. julija. Pismene ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Izvežbana«.
15090-1
Frizerko
dcHbro, sprejmem takoj ali po dogovoru v stalno službe. Frizerski salon Bernard, Laško.	15075-1
15075-1
Trgovski pomočnik
dobi takoj mesto kot ko-misijonar in skladiščnik, vojaščine prost, mlajša moč ter dober poznavalec blaga ima prednost. Ponudbe ter reference je poslati do 25. t. m. na I. Andrašič, — Kranj.
$5097-1
Pisarniško
praktikantko
ki obvlada slovenščino in nemščino, sprejmemo. Ponudbe osebno oddati: Elek-troton, Frančiškanska 10, 15101-1
Pisarniško
začetnico
ali praktikantko, sprejmemo. Ponudbe pod »Prakti-kantinja« na ogl. oddelek Jutra.
15096-1
Prodajalko
izurjeno v slaščičarni, staro 25—30 let, samsko, z dobrimi referencami, sprejmem. Prednost imajo one, ki so izvežbane pri Express aparatu za kuhanje kave. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po »Prodajalka slaščic«.
15089-1
Mehanik
za pisarniške stroje, popolnoma verziran v pisalnih in računskih strojih za notranjo in zunanjo službo, dobi službo 1. julija. Ponudbe z navedbo plače ter dosedanjih službenih mest pod »Mehanik na podružnico Jutra Maribor.
15095-1
2 ključavničarska
pomočnika
stavbene stroke, potrebujem za takoj. Strgulec Pavel, Gosposvetska c. 13, — Ljubljana.
15099-1
Dobro kuharico
čisto, ki opravlja tudi druga hišna dela, iščem za 1. julij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra in samostojna«.
15100-1
Službe išče
1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj d« znesek 17 Din.
Marljiva
natakarica
išče službo v okolici Maribora za 1. julij. Kavcije zmožna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15093-2
Službo v pisarni
skladišču ali kaj sličnega, iščem. Vložim kavcijo din 5.000. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Agilen 22«.
15087-2
flfiffrflfflll
Cvetlični med
domač, zdravilni, nudi najceneje J. Menart, Domžale.
262-33
Hlodov
smrekovih in jelovih, kupimo vsako količino, franco vagon. — Parna žaga Rog, d. 2 o. z. Podstenica, pošta Toplice pri Novem mestu.	254-15
Miwiiiimnivmn(iimiimwKii>ijmiiHimmmiwjiuuitjiimuHiiminmHi^
/7'f
1 Dto, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Mizarji!
Stavbno in pohištveno okovje, razno orodje itd. dobite po nizkih cenah v železnini FR. STUPICA, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1.	15083-6
Omare, žimnice
različno posodo in druge stvari prodam. Bleiweisova cesta 7-III.
15069-6
Hranilno knjižico
Kmetske posojilnice v Ljubljani, na din 100.000 — prodamo. Ponudbe z navedbo cene je poslati na ogl. odd. Jutra pod značko »Gotovina 6666«.
15088-16
Beseda 1 Din. davek Din za šifro aH dajanje laslova 5 Din. Najmanj g, znesek 17 Din.
AŽ panje
prazne, kupim. Ponudbe pod »Panj« na ogl. odd. Jutra.	15082-7
Beseda 1 Din. da ves 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj št znesek 17 Din.
Motorno kolo
lažje, kupim. Ponudbe pod »Denar« na ogl. oddelek Jutra.
15081-10
Motor 250 OHV
skoro nov, vožen 6000 km ugodno prodam ali zamenjam za 350 ali 500 ccm. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Angleški«.
15077-10
Kupim motor
malo rabljen, najraje znamke Lotz tipe Sachs 98 cm kub. Ponudbe na vse podružnice Jutra pod »Takoj plač.am«.	15053-10
i;iimiutumit!iixiuttuiuti
Moderno urejen in dobro vpeljan za dame in gospode v Ljubljani
radi bolezni
KROJAŠKI SALON
PRODAM
z pravico obratovanja zelo ugodno. Ponudbe v vseh poslovalnicah »Jutra« pod »Takoj in ugodno«.
rautiiimniHmuiHtiMumMtmimumiiimuuniimmmituiuHiimiiniH^^
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj & znesek 17 Din.
Pisalni stroj
skoraj nov primeren za urade ali za podjetje ki rabi mnogo kopij ugodno naprodaj.. Ogled v trgovini Torpedo, Ljub ljana, Miklošičeva c. 18 14878.-29
JUGOGRAFIKA
Hranilne knjižice
3% OBVEZNICE VREDNOSTNE PAPIRJE VOJNO ŠKODO
v n o v č o j e po aaivišji ceni in takojšnjemu izplačilo fConcesijomrana trg. ageo tura za bančne posle AL. PLAN1NŠEK. Ljobluna, Beethovnova 14. Telefon 35-10.
220-16
Krasni prostori
pripravljeni za vsako indu strijo, obsežen vrt — grad bene parcele in krasno sta novanje z vsem komfortom, centralno kurjavo, — zelo ugodno naprodaj v Mari boru. Ponudbe pod »Dobro nalo4tn denar« na ogl. odd. Jutra.
15022-19
Gostilna
dobro vpeljana, blizu zdra vilišča, izletna točka, radi »olezni naprodaj. Informacije H. Horvat, Slatina Radenci.	15078-19
Lokal
(en ali dva) za manjše tekstilno podjetje ca 200 kv. m, po možnosti z elektr. napeljavo ali vodno močjo, vzamem v najem. Obširne ponudbe pod šifro »Tkalnica« na ogl. odd. Jutra 15079-19
Vila Ruša
ob Bohinjskem jezeru je ugodno naprodaj. Informa cije istotam.
15094-20
Krasna vila
4-stanovanjska, — z vsem komfortom v Mariboru, velik vrt, veliko novo zidano gospodarsko poslopje pod cenilno vrednostjo naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dehabe«.
15021-20
Ribnik
ca 700 kub. m z lepo parcelo, ca 3000 kv. m, s sadnim vrtom, v ljubljanski okolici proti Gorenjski — blizu postaje in glavne ceste, prodam. Ponudbe pod »Priložnost« na ogl. odd. Jutra.
15085-20
Sokolsko društvo Maribor-matica
sklicuje za sredo 22. junija 1.1. ob pol 20. uri
izredni društveni OBČNI ZBOR
v veliki dvorani Narodnega doma s sledečim dnevnim redom:
1.	Prodaja društvenega zemljišča,
2.	Društveni sokolski dom,
3.	slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti se bo vršil izredni občni zbor z istim dnevnim redom pol ure pozneje v istih prostorih brez ozira na število navzočega članstva. Udeležba obvezna! Posebna vabila se ne razpošiljajo. ZDRAVO!	Uprava.
morajo trpeti dojenčki na kožnem vnetju in nadležnih izpuščajih ? morajo trpeti matere, da jih pri dojenju deteta mučijo razpoka-ne in razbolele prsi ? ker matere še ne vedo za hitro in zanesljivo pomoč, ki jo nudi obema edino
pravo rastlinsko mazilo
OKAMA"
Zakaj Zakaj
Zato,
»
Dobi se v lekarnah in drogerijah, škatlica Din 8.—. Razpošilja proti predhodnemu nakazilu 10 dinarjev (tudi v znamkah):
Lekarna Mr. J. Oblak,
Št. Vid nad Ljubljano.
iLahka letna I oblačila,
vetrni suknjiči,
J perilo itd. aja najceneje
PRESKER,
t» Sv. PETRA C. 14.1

Najboljši trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks, suha drva
I. Pogačnik,
BOHORIČEVA 5, Telef. 20-59
Dobra špekulacija
Krasna večstanovanjska vila v Mariboru z vsem najmodernejšim komfortom. Velike stranske in gospodarske zgradbe, obsežen vrt, cenjeno skupno na din 1,200.000 naprodaj za din 880.000. Odproda se lahko velika nova zgradba za din 150.000 in del vrta sc par-celira in se dobi 130.000, skupno torej 280.000 din. Ostane torer kupcu za din 600.000 prekrasna vila kot zgoraj omenieno z obsežnimi prostori in lepim delom vrta. Ponudbe pod »Dobra špekulacija« na ogl. odd. Jutra.
14784-20
Hiša
z gospodarskim poslopiem (klavnico, ledenico in hlevom) velikim vrtom, v središču mesta Kočevje, pod ugodnimi pogoji takoj naprodaj. Ponudbe je nasloviti : Tiskarna Pavliček, Kočevje.
15073-2C
Tisoče zahval prejema »MOR A NA«
Trgovski
lokal
primeren za papirno stroko IŠČEMO
v središču Ljubljane. A. J a n e ž i č, Ljubljana, Florjanska 14.
Enosob. stanovanje
večje .samostojno, oddam 1. VIII. 1938. Vprašati Celovška cesta 55-1.
15080-21
Dvosob. stanovanje
center, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15070-21
- -LASJE PRESTA-NtjO TAKOJ IZPADAT* IN ZRASTEJO NA PLESASTEM MESTU-^ODSTRANI PRHLJAJ Itd JACA1N HRANI LASNE KORENINE«
POŠILJAMO PO POVZETJU-STEKL.01N.50'-
Solnčno sobo
lepo, veliko, opremljeno, oddam stalnemu gospodu ter enosobno stanovanje za 1 osebo. Riharjeva 2, poleg Mirja.
15091-23
Dve veliki
prazni sobi
lepi, oddam 1. avgusta. Resi jeva cesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15098-23
NAGLUŠNI!
VIBRAPHON, nov
- pripomoček za sluh, Draktično neviden, neelektričen, nobene žice, brez baterije, ni-kake pritikline. — Zdravniško preskušan in priporočan. Zahtevajte brezplačno prospekte in pogoje ' za 30-DNEVNO PREIZKUŠNJO
»RANOS« (Dep. 12. c.) Zagreb, Boškovičeva 3.
NSERIRAJ V,, JUTRU" S
Oglasi v „Jutru" imajo vedno največ;! uspeh!
v ai^T » -

vsaki priliki se spomnite
da 90 .JutroTl* .Mali oglasi* Sloveniji najuspešnejša, najcenejša in najhitrejša posredovalnica za službe vseh vrst, za prodajo in nakap vseh »tvari, za nepremičnine, lokale, podjetja, kapital, že-nltve in za vse druga
■v .....•.n^fr-'^'	- >:
V neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni sin, brat, stric in svak, gospod
ing. FRANJO DČDEK
gradbeni podjetnik in peš. poručnik v rezervi.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 22. t. m. ob 17.30 uri popoldne izpred mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta) na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 21. junija 1938.
Globoko žalujoči: FRANC in ELIZABETA DEDEK, starši, ING. JOSIP, brat, z rodbino.
Mesta! pogrebni zavod Občina Ljubljana
ZAKLETI GRAD
Urejuje Davorm Ravljen. — Izdaja za konzorcij >Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.