438
Kmetijstvo.
Važna peticija.
Na povabilo krškega županstva zbrali so se v nedeljo, dne 17. oktobra župani, oziroma svetovalci, 15 občin Štajerske in Kranjske v posvetovanje pri županstvu v Krškem. Pod predsedstvom Rajhenburškega župana sklenilo se je po poročilu Krškega župana dr. Romiha, vložiti o zadevi živinozdravniških naredo prošnjo pri visokem c. kr. ministerstvu notranjih zadev. Ker obravnava prošnja pereč in za javno blagostanje važno vprašanje, priobčimo je tukaj doslovno:
„Ker je skoraj popolnoma ustavljena trgovina s'svi-njami na Štajarskem in Kranjskem, dasi je ponehala svinjska kuga skoraj po vseh okrajih, zbrali so se župani oziroma svetovalci podpisanih občin Štajarske in Kranjske dežele, dne 17. oktobra v Krškem v posvetovanje glede živinizdravniških naredb in sklenilo se je soglasno predložiti visokemu c. kr. ministerstvu nastopno prošnjo:
1. Ako nastane v kakšni kronovini kužna živalska bolezen, uvedejo se naj le tiste naredbe, katere so navedene v III. oddelku zakona z dne 29. februarija 1884. 1., št 35. drž. zak. o odvračanji in zatiranji kužnih bolezni pri živalih, oziroma pri goveji kugi v II. oddelku postave z dne 29. februarija 1880. leta. st. 37. drž. zak. o odvračanji in zatiranji goveje kuge. Posebno bi se nikakor ne smele zapreti druge kronovine za uvoz iz okužene kronovine.
Mejni zapor ni naveden v zakonu o odvračanji in zatiranji kužnih bolezni pri živalih kot sredstvo, s katerim se zabrani, da se ne razširjajo kužne bolezni po deželah,
439
za kateie velja ta zakon, in da se zatro ali iztrebijo. Kjer je zakonodajec hotel, da se uvede mejni zapor kot tako sredstvo, navedel je to v postavi sami; tako proti vnanjim deželam po § 5. splošne postave o zatiranji kužnih bolezni pri živalih in po § 1 o odvračenji in zatiranji goveje kuge, in izjemno[ proti kronovinam po § 32. postave o odvračanji in zatiranji goveje kuge. Ako bi bil hotel imeti zakcnodake mejni zapor proti kronovinam pri vseh kužnih boleznih kot sredstvo, bi bil to uvedel ravno tako v zakonu o odvračenji in zatiranji kužnih bolezni pri živalih, kakor je to navedel v zakonu o odvračanju in zatiranju goveje kuge.
Mejni zapor proti kronovinam je pa tudi popolnoma nepotreben, ker so živinozdravniško-policijske naredbe po vseh deželah pod nadzorstvom državnih organov. Ni torej nikakega povoda, da bi ne zaupala kaka dežela živino zdravniško-policijskim naredbam okužene dežele.
Pa tudi radi tega je mejni zapor neosnovan, ker ne morejo vedeti dotični državni organi, ali je res kakšna kužna bolezen v drugi kronovini, in lahko se pripeti, da se uvede mejni zapor proti popolnoma zdravi deželi. Lahko se n. pr. zgcdi, da zboli v svinjski čredi, ki se žene na predaj, prešič za svinjsko kugo in da pogine; po živinske potnem listu je prišič doma iz Krškega okraja. Ako pogine prešič v kakem selišči na Štajerskem, takoj zapre dežela Štajerska svojo mejo proti Kranjski za uvoz svinj, in to dostikrat neosnovano. Nahajajo se namreč brezvestni trgovci s svinjami, ki pokrijejo svinje iz okuženih krajev z živinskimi potnimi listi zdravih krajev, ali lahko se je okužil tudi prešič na potu v okužnih vozovih ali na kakšen drug način. Namesto da bi se poiskal pravi vzrok, uvede se kar na kratko mejni zapor proti zdravi, neokuženi kronovini. Zadostovali bi bilo v tem slučaju, naročiti državnemu živinozdravniku v Krškem naj preišče, je-li v tistem dvorcu svinska kuga, v katerem je baje doma poginjen prešič; vse druge naredbe naj bi se pa prepustile državnim organem na Kranjskem, ne ozirajo se na to, da je morebiti zbolela že opetovano kakšna žival.
Mejni zapor dovede tudi dostikrat do naredb, katere gotovo niso v smislu postave.
a)  V okuženi deželi izrečejo državni organi, da je ugasnila bolezen, izvoz pa je vendar zaprečen, ker še druge kronovine niso odprle svojih mej. Ta slučaj je še sedaj na Kranjskem in Štajerskem, iz katerih dežel se ne smejo svinje izvažati in to tudi ne iz neokuženih krajev.
b)  Kužna bolezen nastane v dveh sosednih deželah; vsaka dežela zapre svojo mejo proti drugi. Sčasoma poneha kuga v obeh deželah, a meja se le ne odpre, in je vsaka kupčija ob meji popolnoma zatrta. Dogodi se celo, da so [dovoljeni sejmi v obeh deželah, a živali vendar ne smejo čes mejo. Ta slučaj je trajal dolgo časa mej Kranjsko in Štajarsko deželo, v Brežkemin Krškem okraju so bili sejmi dovoljeni, a svinje niso smele iz ene dežele v drugo.
c)  Kužna bolezen nastane v dveh sosednih deželah, kuga poneha v obeh deželah, a svojo mejo odpre le ena dežela. Ta slučaj je sedaj mej Štajarsko in Kranjsko deželo. Kranjska dežela je svojo mejo proti Štajarski odprla, a Štajerska dežela je še vedno zaprta proti Kranjski. Povdarjati se mora, da so svinjski sejmi dovoljeni v obeh deželah. Državni organi torej trdijo, da je ponehala svinjska kuga. Lahko se pripeti, da bode prignal v kakošnjem sejmu posestnik s Štajarskega svinje na Kranjsko na sejm; ako jih ne proda, ne bode jih smel gnati domu.
d)  Dežela je lahko odprta proti nekaterim deželam, proti drugim pa je zaprta. Ta slučaj je sedaj na Kranjskem. Kranjska dežela sme uvažati svoje svinje na Solnograško, vse druge dežele pa so zaprte proti Kranjski.
e)  Ako pride trgovec s Solnograškega na Krško, ne sme oddati kupljenih svinj na postaji Videm-Krško, temveč peljati jih mora 1. oziroma 2 dni ali v Novomesto ali pa v Litijo, kar se gotovo ne more odobravati iz zdravstvenih ozirov na svinje.
Take naredbe pa tudi niso v smislu postave; še celo pri utesnitvi prometa proti vnanjim državam pravi visoka nsredba z dne 12. aprila 1880. 1.:
»Ukazujoč te utesnitve ali omejitve, treba je imeti na vidu, da se ne ovira promet ali trgovina v večji meri, nego je opravičeno po svojstvu bolezni in po vladajočih razmerah sploh."
2.  Pri kužnih živalskih boleznih naj se dene pod zapor le dotičnt dvorec, ali šelišče, ali okolica, ali okraj, ne pa radi dvorca celo stališče, radi selišča cela okolica ali okraj, radi okraja cela dežela.
N. pr. vnela se je v jednem selišču v Cirklje svinjska kuga. Ker pa pelje okrajna cesta iz Krškega v Novomesto skoz občino Cirklje, niso se smele odpravljati svinje po tej cesti v Novomesto iz neokužene občine Krške, in to celo na vozovih ne,
3.  Ako se vname v sosedni vnanji deželi kužna živinska bolezen, naj se vsakako zapre meja z vojaškimi močmi.
Žandermerija in civilna straža nikakor ne moreta zapreti meje tako, da bi se popolnoma onemogočilo tihotapstvo.
4.  Postaja    Videm-Krško naj bo odprta za oddajo Kranjske živine,  če je tudi na Štajarskem kakšna kužna bolezen, ali če   se tudi zapre Štajarska dežela proti Kranjski.
Imenovana postaja je popolnoma ločena od vseh Štajarskih selišč, tako da je popolnoma izključena med-sebno okuženje, to tembolj, ker se morajo na vozovih odpravljati svinje na postajo. Da bi bila imenovana postaja vedno odprta za Kranjsko, utemeljeno je tudi v tem, ker je to edina postaja, kjer odpravlja velik del Dolenjske svojo živino, in ker nadzoruje to postajo v živinozdravniškem oziru itak c. kr. živinozdravnik krški.
440
Kakor se je omenilo že zgoraj, morale so se gnati svinje po 1 ali 2 dni daleč, da jih je bilo mogoče odpraviti na železniških postajah.
5.   Promet s svinjami naj se ne otežuje preveč z naredbami glede prevožnje svinj.
Ako že morajo prevažati na vozovih kupčevalci s svinjami nakupljene svinje, naj se to ne zahteva tudi od posestnika, ki hoče postaviti na sejm svoje svinje, ali če jih žene mesarju, če jih kupi v kakem drugem selišču in jih hoče gnati na svoj dom. ali v drugih priličnih slučajih. Marsikateri posestnik ima morebiti postaviti le jednega prešiča na sejm, za katerega bo dobil kakih 5 gld. Ker nima voza, najeti mora voznika, kateremu mora plačati skoraj polovico prodane cene.
6.  Mejni zapori vseh kronovin proti Štajarski in Kranjski se naj takoj odpravijo.
Svinjska kuga je potihnila do malega po vseh okrajih Štajarske in Kranjske dežele. Ako bi se dal utemeljevati mejni zapor tudi postavno, kar pa zanikajo podpisane občine, vendar ni sedaj nobenega vzroka, da so še zaprte skoraj vse krono vi ne proti Štajarski in Kranjski deželi.
Mejni zapori trajajo že sedaj skoraj 3 leta, in je skoraj pooolnoma uničen ves promet s svinjami, tako da je nastopila posebno po vinorodnih  krajih splošna beda.
Udano podpisana županstva prosijo torej visoko c. kr. ministerstvo blagovoli uvaževati navedene razloge in uslišati prošnjo.