Šulvereinska šola v Orehovcih? Znano nam je, da se orehovski prerok že petnajst let trudi, da bi se v gnjezdu orehovskem ustanovila šulvereinska šola. Za njegov letošnji poskus so šolske razmere pri Sv. Petru nekoliko ugodne. Tam primanjkuje polrebnih prostorov za mnogoštevilno šolsko deco. Šolska oblast je v zadregah, ker ne najde primernega poslopja, v katero bi se šola preselila, in tudi ne primernega stavišča, na katerem bi se novo šolsko poslopje sezidalo. To zadrego je izkoristil Bračko za svoje namene, češ: Če imate pri Sv. Petru preveč otrok in premalo prostora, pa vam jih jaz odvzamem nekaj in zidajmo v Orehovcih novo šolo, ker tu imam jaz že stavišče in opeko pripravljeno; tudi učitelj — judaž se kraalu najde! Kakor se čuje, oziroma kakor Bračkovi privrženci pripovedujejo, je baje šolska oblast tej prerokovi nakani naklonjena. A naj bode naklonjena; v Orehovcih in sploh v našem okraju se vendar ne sme in se ne bode nikoli zidala šulvereinska šola. Ali se naj ta nameravana Sola ustanovi ali ne, za to nista samo merodajna šolska oblast in pa Bračko, nego v prvi vrsti postava in potem volja starišev šolske dece in resnična potreba za šolo. Po postavi namreč mora se nova šola le v takom kraju zidati, kjer je eno uro okrog najmanj 40 otrok, ki imajo v bližnjo šolo najinanj 4 kilometre boda. Teli razmer pa v Orehovcih ni; kar se pa tiče slarišev, prepričani smo, da ne bodo nikoli privolili v novo Šulverpinsko šolo. Proti tej nameri je toliko pomislekov, da je treba o tem obsirneje govoriti. Prvič: Potrebe za novo šolo ni. Kajti ako sedaj pri Sv. Petru ni dosti primernih in zdravih sob,, zaradi tega še ni treba v čisto drugem kraju nove šole staviti. Tega tudi postava ne dovoli. Šolska oblast bode že morala sama skrbeti, da se v Št. Petru šolsko poslopje razširi; ni ji troba zaradi tega te šole razdeliti. Kaj bi pa bil nasledek, ako bi se Št. Peterska Sola razdelila in v Orehovcih nova žola stavila? Najprej bi to povzročilo nepolrebne dvojne stroške. Nikar ne mislite, da bode šulverein, kakor vam bo Bračko pravil, svoj denar zastonj iz rok dal. Sicer ima šulverein precej premožonja, kor ga Prusi podpirajo; a toliko ga vendar niina, da bi ga Bračku na ljubp za novo šolo daroval in da ga o svojem času ne bode z obrestni vred nazaj tirjal. Saj veste, da je »Šenk« že davno umrl. Torej na dve strani l;i Ireba bilo plačevati, ako bi se v Orehovcih nova šola zidala. Kakšen hasek pa bi imeli mi od tega? Prav nobenega, nego le škodo. Znano je, da je iz starih easov sem, odkar se šole zidajo, Sola vednp blizo cerkve. In tako je prav. Vzgoja, katero deca v šoli dobi, naj se še v cerkvi dopolni. A kje bodo orehovski šolarji svojo cerkev imeli? Mari jim bo prerok v svojem gradu kako kapelico zitlal? Nadalje je po naših postavah v vsaki šoli prva in glavna stvar veronauk. A kje se pa bode katehet dobil, ki bo hotel v šulvereiiidki brezverski šoli podučevati? K temu se noben duhovnik ne more siliti. In če bi hotel kdo veronauk prevzeti, ali bo zastonj gazil dvakrat na teden v prerokovo vas? Tega ne more nikdo zahtevati. Tudi katohet bi torej dvojne stroške povzročil; brez kateheta in veronauka pa se šola ne more dovoliti in tudi nič ni vredna. Kako bi pa v orehovski šoli bilo z ostalim podukom? Tako, da se Bogu usmili! Dandanes se vedno tožuje, da je premalo učiteljev. Kje pa se bo našel polein učitelj, ki se bo v Orehovcih • hotel naseliti ? K večjemu kak pijanec in kvartač, ali pridnega učitelja orehovska šola gotovo ne bi nikoli imela. Kakoršen učitelj. lakšen pa bi bil tudi poduk. Gednosti, nravnosti in pa lepega obnašanja bi se otrok ne mogel naučiti. Deea bi morala tam na samoti, kjer tudi izvan šole nima pravega nadzorstva, popolnoma zdivjati. Šola bi ne mogla biti večrazredna, kajti za več razredov bi se ne spravilo dosti otrok. Morala bi imeti samo jeden razred in v tom jednem razredu bi s časoin bili vsi učenci, začelniki, mlajši in starejši, združeni Kakšen »meškulanc« iz lega nastane, je vsakemu jasno. Vrh vsega tega pa bi bila nova šola še »šulvereinska«, to je brezbožna in nemčurgka. Tako bi se v njej deci iz srca trgali najdražji svetinji, katere jim je mati v prvih nežnih letih vsadila, namreč vera in materni jezik. Stariši, ali zainorete svojo deco takej šoli izročiti ? N i k d a r! To vara mora prepovedovati vaša vest, vaše srce. Brez vašega privoljenja se Bračkovi naineni ile bodo uresničili. Ge sa vam bode torej prerok s sladkimi besedarai prilizoval, pokažite mu vrata in mu zakličite: Sprayi se prerok, ti le hočeš svoj dobiček!