190. štev.
Vefja y Ljubljani in po pošti:
V Ljubljani« torek 10. avgusta 1920.	P|a4ana' *Kom UL leto.
telo leto pot let« četrt tet« i« mesec
K 240 — * 120 —
» to— 20—
Za inozemstvo:
celo leto pol let«, četrt let«
K 400— * 200-„ 100—
Za Ameriko:
celoletno . .	8	dolar,
polletno ... 4 dolarje četrtletno. . . 2 dolarja
Novi naročniki naj p c Ml ja je naročnino po nakaznic).
Oglasi se »računajo po porabljenem prostoru in sicer mm visok ter 55 mm 0k prostoi za enkrat 2 K
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu	Izhaja vsak dan zjutra Posamezna številka velja 1 krone	i.	Vprašanjem glede inseretovN ' , priloži za odgovor dopisnica ali znamka. —\ ^aj se trankirajo. —
Odprava carinske meje na Koroškem.
LDU Ljubljana. 9. avgusta. Za blagovni promet med conami A in B se obiavlia nastopno: Carina le od-Dravllena. Prevoz govedi ie Drost. Za izvoz anroviziiskeea blaea ka-
kor moke. masti itd. le potrebno do-volienle okrainega glavarstva, ob demarkaeiiski črti kontroliralo orožniki Izvoz blaga, ki sl ga dobavila cona A Iz naše države.
Vescičeva pogajanja razbita.
Beograd, 9. avgusta. (Izvirno poročilo) danes popoldne po kronskem svetu je sporočil dr. Vesnlč demokratom stališče radikalcev v vprašanju Izvoza. Radikalci zahtevajo, naj sc vrši ves izvoz po Centralni upravi in to proti kompenzacijam. Radikalni odgovor, ki bi bil jednak, če bi za Izročili ie pred tednom, je vzbudil na seji dem. za-iednicc, ki sc je takoj sestala, veliko ogorčenje, ker se ca je splošno smatralo za nov dokaz radikalno - klerikalne zavlačevalne taktike. Na seji se je soglasno sklenilo, da le demokratska zajednlca sicer pripravljena
popuščati v osebnlb vprašanjih, nikakor pa ne več v programatičnlb. Odgovor bi se bil moral takoj sporočiti Vcsnlču, ta pa odposlanstva, v katerem so hlll Davidovič, Draškovič In Pribičevlč, ni hotel počakati, čeprav je bil o prihodu obveščen. Tako se mu bo odgovor Izročil šele jutri.
S tem se smatra tudi druga Vesnl-čeva misija za definitivno pokopana. Kaj bo storil regent sedaj, je negotovo. V ospredju sta dre verziji: ministrsvo Paštč ali pa nevtralna uradniška vlada.
Pretep med zagrebškimi komunisti.
LDU Zagreb. 9. avgusta. Včeraj bi se moral vršiti v tukajšnjem kinematografu »Helios« javen ljudski Shod. na katerem bi imela nastoniti kot govornika komunista Radošcvič In Deiič. Že v noči od sobote na ne-rlelio so se noiavili v mestu letaki, v katerih se nazivlieta Radošcvič in Delič za izdajalca komunizma. Ti letaki so se končali s klicem: »Smrt izdalalceml«. Ko ic sklicatelj otvoril shod. ie povzročila skunina udeležencev v dvorani velik hruD. Ko ie stopil na govorniško mesto prvi govornik Dolič, ic nostal hrup še večii Razgrajači so orodrli v prve vrsto
ter navalil? na govorniško mesto In pregnali s oslicami in s stoli prisotno predsedstvo ter časnikarje. Napadalci so navalil! tudi uradnega zastopnika. na katerega Ip padlo več udarcev s palico In kateremu so raztrgali tudi suknio. Napadli so tudi Deliča sameca. kj ie bil ranlen z nožem v orsa. Dobil le tudi vrč udarcev s trdhul predmeti do glavi, tako da ga ie oblila kri. Ranjenega Deliča so cdneUall tovariši domov, nakar ie bi! shod razpuščen. Nato le nastopil še kot govorplk G juro Cvl-Hč. ki le odobraval ta napad.
KRONSKI SVET.
LDU Beograd, 9. avgusta. Danes dopoldne sc je vršila seja ministrskega sveta, kateri je prisostvoval prestolonaslednik regent. Razpravljali so v prvi vrsti o raznih llnančnlh vprašanjih, zlasti o vprašanju kredita za ministrstvi prometa in pošte. O krizi sami so govori!) manj. Kar se tiče krize, še ni sklenjeno ničesar UeSinitlvnega, ker bodo radikalci še!e danes odgovori!) na zadje pogoje demokratov. Kronski svet je 'rajal do 13.
Beograd, 9. avgusta. (Izvirno poročilo.) Današnji kronski svet je po ostri debati Sklenil uvesti proračunsko predlogo ilr.anč-nega ministra za 1. 1920 21 kot proračunski provizorij, dokler ne sprejme parlament rednega proračuna.
ČEŠKA. ITALIJA IN RUSIJA.
Trst. 8. avgusta. (Izvirno poročilo.) Čehoslovaški ministrski pred-sdnik Tušar, ki se začasno nahaja v Istrskem letovišču Portorose. ie dal drednikul^žaškega lista »Lavora-
M. Zčvaco:
Kraljev vitez.
Zgodovinski roman.
(Dalje.)
»Joi. ljuba mati,« le vzdihnila Gi-zela. m ari me ne poznate, da sem vaša hči? A!i ne veste, da le moi oče v vaši bližini? Pokličem en D
»Ne. ne,« le dejala Violetta. »Ne zapusti me. Boiim se. kadar prihaia noč.«
»Prinesem vam svečo,« ie rekla Gizela, hoteč oditi.
Toda mati se ie krčevito oklenila njenega vratu.
»Nikar!« ie zahropla. »Svetlobe me ie strah še boli nego teme!«
»Oh!« ič zamrmrala Oizela. »Ze snet jo napada niena strašna bolezen! Mati. rotim vas. ne bojte se.. Jaz sem nrl vas!«
»Beži!« ie zavpila blaznica z obupnim glasom. »Beži. in prihaja!« Slišim ga!«
Violetta ie zdaici pelniila hčer od **ebe. zbežala v naitemneiši kot. vrsda se na kolena, skrila obraz v ro-•^e *n zaihtela. Gizela. bleda od so-uitla. le prišla za njo ter io začela mi lov a ti. ju rcs st, jc ubožica
tore« sledeča nolasnila o razmerju med Češko. I talilo in Rusijo: »Naši politični odneha ii z ItalBn so priia-teliski. Med Češko in Italijo ni povoda za nasDrotfa in konflikte. Absolutno smo prepričani, da bodo ti Driia-lellskj odnošail med obema državama traiali tudi v bodoče. — S sovjetsko Rusiio nameravamo stopiti v direktne stike. V kratkem odpošlje češka vlada v Rnsiio posebno uradno komisijo, ki bo pooblaščena za dale-kosežna noeaiania z Rušilo, češka vlada in Češki narod odločno nasnro-tuieta vsaki pustolovščini, posebno na vsaki podkrepitvi protirolucile Naš narod ne bo nikdar in pod nobenim povojem korakal proti ruskemu Droletariiatu.«
NOVO UMIKANJE POLJAKOV.
KO VEL IZPRAZNJEN.
LDU. Varšava. 8. avgusta. Poljski komunike od 6. t. m. se glasi: V odseku Sereta le stanle nelzoremenle-
no. V središču se umikalo naše čete na črto Bu«a brez stika s sovražnikom Naše čete so evakuirale Kovel. Radi obrambe črte Buza se razviiak) silni boii. ki Dotekalo za nas povolino. Severno odseka Rokitno Sumski so rdeče čete zavzele Otorov. V lužnem odseku smo nanovo zavzeli Brodv in okrai Mikulince. Uničili smo oolk boliševiške pehote. Zaplenili smo 23 stroinic in en oklopen avtomobil. Po zavzetlu l.omze so boliševiki napadli Ostrolenko. Napad boliševašikih čet bil odbit.
Člani
ČLANI POLJSKE VLADE V KRAKOVU.
LDU. Nauen. 8. avgusta, poliske vlade so došli v Krakov, kjer ie bila v petek seia kabineta in sveta za obrambo dežela pod predsedstvom Pilsudskeea.
ROMUNIJA OSTANE V RUSKO-POLJSKEM KONFLIKTU NEVTRALNA.
LDU. Bukaršta. 8. avgusta. Ministrski predsednik general Avarescu ie na včeraišnii seli zbornice iziavil kot odsrvor na izvaianle soclialistič-neira poslanca Christeca glede vloge, ki lo igra Romunija v rusko-poliskem konfliktu, da bo ostala Romunija docela nevtralna. Govorice, po katerih ie romunska vlada dovolila orevoz tuiih pomožnih čet za Poljsko so popolnoma brez podlage.
ANGLEŠKI DELAVCI ZOPER VOJNO Z RUSIJO.
LDU Berlin. 9. avgusta. »Lokal-anzeiger« piše iz Rotterdama: Angleška delavska stranka priobčuje nulen in važen poziv vsem delavskim udruženiem. nai se izlavlfo zoper vojno na Ruskem. Stranka pozivUe delavce, naj odnošlieio ministrskemu predsedniku, lordu Curzonu in članom parlamenta ter zastopnikom iavnega mnenia tozadevne resolucije Obveste nai londonske delavce, da druga delavska udruženia nočtfo več voine in da sc ne strinjajo z onimi kričači v Londonu, ki imalo drugačna mnenia o zunanji politiki.
GENERAL PELLE ODPOTOVAL V PARIZ.
LDU. 7. avgusta. General Pelle le odpotoval danes ziutrai preko Nemčije v Pariz, da poroča francoski vladi o Doložaiu v Srednii Evropi ter stališče čehoslovaške vlade.
Tišina pred viharjem.
Poročila pravijo, da Rusi Varšavo že obstreljujejo. Z ozirom na znano stališče antanto napram Rusiji In Poljski Je jasno, da kuje antanta nove načrte, kako udariti na Rusijo, da se reši Poljsko kot jez proti boljševizmu, ki dere z Rusije proti zapadu.
Prvi načrt je antanti spodletel. Bila je vajena gledati na novoustanovljene države kot na pokorne sužnje, ki bodo smatrali za veliko čast, da smejo Iti za antantlne kapitalistične in Impcrijallstlčne Interese prelivat kri svojih državljanov. Računalo se je pred vsem na Čehoslovaško In na Jugoslavijo.
češki tisk je prav energično zavrnil tozadevne namere in proglasil z vso odločnostjo, da kljub svoji hvaležnosti do antante .absolutno ne trpe, da bi se o njih brez njih odločalo, In da bodo za vsako ceno varovali nevtralnost v rusko-poljskem sporu.
Jugoslavija naj bi bila najbrže podprla Romunijo — antanta je menda zahtevala za njo 5 jugoslovanskih divizij — in zato je naenkrat začela Romunija prešerno rožljati
z orožjem. Komaj ]e pa jugoslovanska jav. nost glasno zaklicala svoj veto, jc pa tud) romunski min. predsednik v zbornici proglasi), da ostane Romunija nevtralna. Korajže je bilo kaj hitro konec.
Antantln načrt z Intervencijo Cehoslo-vašhe, Jugoslavije in Romunije se ni obnesel, kakor so sc ]i dosedaj ponesrečili vsi Intervenčnl načrti Denjiklnov, Judcnlčcv, Kolčakov In drugih.
Vesti, da se antanta sama pripravijo za vojno pomoč Poljski, so naenkrat zopet utihnile, kar pa de pomenja, da je antanta to misel opustila. Saj se pravkar sporoča, da gre generallslmus češkoslovaške armade Pelle v Pariz, da poda poročilo.
V Londonu In Parizu se kujejo novi načrti proti suverenosti novih držav is proti Rusiji, ki grozi prevrniti verzajsko pogodbo na glavo. Tišina, ki je trenotno nastala, na zapadu, je tišina pred viharjem.
Bodimo čuječl, da nas vihar ne najde nepripravljenih.
SESTANEK ANTANT1NIH PREM1JERJEV.
LDU. Turin. 8. avgusta. »Stamca« doznava. da se bosta v teku tega meseca sešla Giolitti in Millerand v Aix les Bainsu. Še popuel pa se bo sešel Giolitti z Llovdem Georgem.
»YOLKSWEHR« BO PROGLASILA STAVKO.
Dimai, 9. avgusta. (Izvirno poročilo) Današnja »Montags-Zeitung« ie prinesla senzaciionalno vest. da bo avsiriiska »Yolkswehr« proglasila splošno stavko, če vlada ne bo ugodila nfegovi zahtevi no zvišanju plač. Časopis opozaria na težke posledice. ki bi iih imela ta stavka in orosi vlado, da nai stori, da to prepreči.
STAVKA TELEFONSKIH IN BRZOJAVNIH NAMEŠČENCEV V AVSTRIJI.
Dunal. 9. avgusta. (Izvirno poročilo.) Včerai so proglasili telefonski in brzoiavni uslužbenci v Avstriji splošno stavko, ker se niihovim. že pred meseci stavbenimi zahtevami ni ugodilo. Dunai ie odrezan od ostalega Sveta, telefonska zveza deluie le za iavnovažns zavode, diplomatska in časopisna zastopništva. Vlada ki ie naiprei zahteve stavkuiočih do-DODoInoma ignorirala le bila vsled nevzdržnega Doložaia prisiljena pričeti Dopoldne pogakmia, ki se danes nadaliuieio. StavkuioČj so trdno odločeni vzdržati v stavki do popolne zmage.
PODPIS MIROVNE POGODBE S TURČIJO VNOVIČ ODGODEN.
LDU. Pari/, S. avgusta. Podpis mirovne pogodbe s Turčlio ic zopet odgoden. Datum podpisa Š£ ni definitivno določen. Sodiio. da bo mirovna pogodba podpisana v torek. Povod odgoditvi so italiiansko-grška oogaiania. ki potekalo počasnejše kakor se ie pričakovalo.
NE MINE DAN BREZ ATENTATA.
Berlin. 9. avgusta. (Izvirno poročilo.) Kakor noročaio iz Lugana. se Včerai opoldne eksplodirala v. eni naielegantneiših restavracij Milana v času kosila bomba, ki sicer ni nikogar usmrtila, nač na težko ranila 3 natakarje in večie število gostov. Sodi se. da le atentat delo italiian-sicih komunistov.
BORZA.
Curih, 9. avgusta. (Izvirno poročilo) Berlin 13.15, Ne\v York 598, Milan 30.60, Praga 11, Zagreb 7.10, Budimpešta 3.15, Dunaj 3.15, avstrijske krone 3.20.
Dunaj, 9. avgusta. (Izvirno poročilo) Zagreb 242.262, Praga 373.50-393.50, Budimpešta 102-114, Varšava 86-96, čečo slovaške krone 375-396, dinarji 975-1C25.
LDU Zagreb, 9. avgusta. Devize: Berlin 183-186, Italija 445-470, London 330-0, New York 84-86, Pariz 630-635, Praga 153-154, Švica 1400-0, Dunaj 39.40-39.60, Valute: dolarji 84-85.50, avstrijske brone 42-41, carski rublji 125-128, francoski Iranki 620-0, napoleondorl 325-327, nemška marke 195-197, romunski leji 0-197, ital. lire 452-455, angleški funti 310-325, češkoslovaške krone 143-0.
Domalem umiriti: sledila ie hčeri v spalnico in se zgrudila na svoie ležišče, vsa strta od duševnih muk.
,e velela Gizela. »spati morate, vsaj nekaj ur.«
w VnS,a h® se ,e ODr,a na komolec- oniela hccr za roko in zamrmrala:
»Spati? Kaj misliš, otrok! In če bi prišel med snaniem. kakor ie že enkrat? Poslušal... nikoli ti še nisem povedala.. .*
»Nikari. mati.« ic rekla deklica trepetaje. »Molčite, ničesar nočem vedeti!«
»Ponoči ie bilo,« ie nadaljevala Violetta. kakor da ie ne sliši. »Tisti človek me ie preganjal s svoio sramotno ljubeznijo že dolge mesece. In Karla, nioiega liublieneea Karla ni bilo dGma. K.ie ie bil? Nič več ne pomnim! Karel ni več ljubil Violette!«
»Pač. mati! A bil ie v ječi — v Bastilii!«
»V Bastilii? Da. Jaz sem bila v Orlčansu. Ali se spominjaš našega dvorca v Orlčansu? Tam si rojena
Gizeia, in tamkaj so tekli dnevi moje sreče. Nazadnje pa ie bilo žalostno ko niti tebe nisem imela Dri sebi.«
»Sai veste mati. kako sem se ta-
krat trudila v Parizu, da bi izprosila očetu prostost.«
»Naš dvorec v Orleansu!« }e povzela vojvodinja Angoulfimska. »Nekega dne sem slišala nad okni besnenje množice. Preganjala ie človeka, da bi ga ubila, on na se le zgrudi! pred našimi vrati na kolena, kakor bi me prosil zaščite. Odprla sem mu in ga vzela v hišo. čeprav sem se ga bala: priskavec le bil in še čarovnik ooyrhu. Toda sočutie ie bilo močnejše od groze. Spreicla sem ga pod svoio streho in mu velela streči, da bi se okrepčal... Gotovo so ga hoteli ubiti zaradi kakega zlodeistva. iaz na sem ga otela. In baš on me ie izdal! Bil ic domenjen s Concinijera: videla sem ?a v svoii sobi. takrat, ko sem se prebudila... Jokala sem tisto noč. in ko ni bilo več solze v molih očeh. da bi io potočila za Karlom, sem zaspala. Tedai na ie prišel on! Priplazil se ic skozi okno; žvenket Šine me ie zbudil, in videla sem-ga. kako gre proti meni ter se ml smeje. Govoril le besede, ki jih nisem razumela v svoiem strahu; plamenel le kakor duh iz pekla, iaz pa se nisem mogla geniti. še zavpiti nc. Tisti lup me ie zgrabil Concini za roke... in pritlikavec, zavrženec. ie stal zrayen
in se grohotal. On se ie grohotal, jaz na. ki sem hotela zajokati, sem se zdaici spustila v smeh. ki ml ie povzročal strašno bolečino. Odtistihdob se smeicm dostikrat, in kadarfcoli me pograbi ta smeh. vselei čutim, kako mi hkrati ugaša pamet.«
»Oh. podlež! Podlež!« se ie tresla Gizela. »Mati. za Boga, ne dramite strašnih spominov!«
»Glei ga!« ie zavpila Violetta. »Ze spet ie tu! Karel, na pomoč!«
S presunljivim krikom se ie vrgla uhržica iz m>stelie in se začela braniti zoper umišljenega napadavca. Z razmršenimi lasmi in izbuljenimi rčmi se ie metala Violetta do parketu. zviiala se. kričala, orosila in pretila. dokler ni padla vznak, vsa v znoju, brez moči in zavesti. Oizela io ie spravila na postelfo. vzela Jo v na-ročie ter io zibala dolgo Jn rahlo kakor otroka.
Ure so minevale. Sobo le napolnila tema in globoko molčanje. Violetta ie soala mirno v hčerinem naročiti. Tcdai ic pritisnila Gizela do!g Doliub na materino čela in odšla po prstih iz sebe.
Vojvoda Angoničmski ic bil na zborovnniu. Oizeh Je pripravila vse
za niecovo vrnitev, ukazala služabnikoma vse potrebno in obsedela nato v pritlični dvorani, da bi počakala očeta in niegovih gostov, voivode Guiškega in princa Condeškega, ter lih pozdravila. Doživliaii današnjega dne so se obnavljali v njenem spominu: izknšaie si še enkrat iasno predočiti sliko svolega rešitelja, ie čutila, kako Ii lega zaspanec na trepalnice ... Zaspala ie v naslanjaču.
Zdaici pa se ie zgodilo kakor v Violettini pripovesti: razbita šipa le zažvenketala. okno se ie odprlo na-stežai. in Gizela. tako nenadoma vzdramljena iz sna, ie zagledala moškega. ki ie stopal proti nli! In kakor v materini zgodbi ie bil ta mož Concini! Usta so se mu krčila v pohlepnem režanju, oči so mu sipale plamene : za njim je skočilo v sobo še dvo-ie oboroženih mož. hkrati Da se ie zaslišal iz veže ropot in vpitie napadenih služabnikov.
(Vzela ie otrpnila v ledeni grozi: niti roke ni mogla vzdigniti v svoio obrambo. Lc obupen vzkrik le trikrat zaporedoma udaril iz njenega grla. Še hip. in bila ic zvezana; zamašili so ii usta. odnesli io in vrgli v kočiio. ki ie drdrale izginila v noč, (Dalie prih.)
Sforza o jadranskem vprašanju.
Trst. 7. avgpta 1920.
V pričakovanju .napovedane Storilne vladne iziave o Jadranskem vorašaniu. ie bila včerai italijanska zbornica zelo številno obiskana. Poslanci vseh političnih strank so pričakovali eksDozeia zunanjega ministra z veliko nestrpnostjo. Minister le začel govoriti ob 17. uri: obravnaval te vsa zunanje politična vprašanja, katera zanimalo italijansko vlado in izvajal;
Italiia ie priznala neodvisnost AI-oaniie. Umaknila ie svoie čete iz Va-lone in le triasom notrodbe z zastopniki albanske vlade v Tirani zasedla otok Saseno in rtiča Linguetta in Tre Porti. S Dosestfo teh treh stratetrič-nih ooorišč bo mocrla Italija še vedno obvladati valonski zaton.« Potem ie prešel grof Sforza na rusko-poliske odnošaie. o katerih se ie izjavil, da so Pollaki napravili velih pogrešek s tem. da so prodrli do Kiieva in tako vzbudili ruske eksoanzivne tradicile k novemu življenju. Kltub temu pa se nadeta, da bo Rusiia s Pollaki sklenila časten mir. ki si tra žele tudi široke mase italiianskeva naroda. (Pri teh besedah ie nastal v zbornici velik hrun med soclialisti). Nato le pretresa! jadransko vprašanje:
»Predno zaključim svolo iziavo, se moram dotakniti našega najbolj neposrednega vprašanja, ki še čaka svoie rešitve.
Jasno ie. da le čimoreišnia rešitev jadranskega vprašanja nam v korist. Se boli v korist oa le ta rešitev kraljevini SHS. kalti sosednia država mora šele skrbeti za svoio lastno ureditev in se mora boriti s polemikami, ki so povzročile velike strankarske strasti in stališča, ki so se s vol čas lahko vzdrževala, a so vellala Ie v kolikor so sc onirala na razmere, ki se niso udeistvile. Jugoslavija in Evropa pozabljalo na veliko zgodovinsko misllo. ki fo ie Izvršila samo Italija To le uničenle avstro-ogrske monarhije. Zato se tudi v nekaterih italijanskih krogih govori, da le Jugoslavila naslednica Avstrije. Ali kliub oviram in mržnlam. ki so nastale med obema državama, se ItaUia ne more odreči svojim rravicain In zahtevam, dokler se ne Izpolnilo. Med Italijo In lugosla-vllo le sooraztim nemogoč vse dotlej. dokler ne bodo naši sesedle za-dcstHi vsem neobhodnim obmeinim potrebam, katerim se ne more odreči narod, ki le za te m;le žrtvoval SO tisoč mrličev, 'Italijanski narod hoče zasledovati Politiko, ki mu to diktiralo njegovi najboljši možje: Dante. Mazzini in Cavour. Dalilansko-jugo-slovanski soor postane nemogoč šele v tistem trenotku. ko bo spreiela Italiia v svoie šole Slovence. Hrvate in Srbe fn ko bodo trgovci in industri-lalci na obeh straneh prišli do sdo-znania da sta obe državi druga drugi potrebni. Zato si želimo skorajšnje rešitve Jadranskega vprašania. ker te dobro in potrebno, da nima Italija nobene ovire na strani tiste Evrope, katere bodočnost ie še nejasna.«
Sforzin ekspoze ie — kakor smo Kratko poročali že v nedelio — zadel na silen odoor Dri sociialfstih. O komentarjih te veleimperiialistične iziave prihodnjič.
Razprava o ekspozeju.
Trst. 8. avgusta 1920.
Poslanska zbornica v Rimu ie pričela v sobotni plenarni seli z generalno debato o sanžertnenski mirovni Pogodbi, Ker ie že v petek zvečer podal Oiolittiiev zunanji minister Sforza iziavo o zunanje-oolitičnem Doložalu. v katerem ie med drugim
JAN BARTOŠ:
Zrem v večnost.
Spomini na Eduarda Volana.
(Iz češkega gledališkega časopisa »Jevište«.)
(Konec)
Kmalu nato ie EdUard Volan umrl Nisem imel poguma iti k rakvi. v kateri ie ležalo telo genija, nad katerega človeško skrivnostjo sem v življenju tako strmel. Bilo ie mračno popoldne. ko sem šel na Vojanov pogreb: najprej sem stal pri Narodnem gledališču na Tvlovem namestjuj sredi množice sem videl mladega reditelja v cesarski suknji in cilindru, kako se ie zmagoslavno oziral in na vse strani mnogopomembno pozdravljal. Zastri sem si oči z dlanjo. Sel sem z dvema prijateljema in stali smo v sprevodu pred Narodnim gledališčem. Na črnem nebu so žalovali oblaki tulil ie veter, in Črne zastave
povdartal neobhodno ootrebo met nevarnosti. ki sloni za Italijo na »najči-stejših« tradicijah, katere so italijanskemu narodu začrtai Dante, Mazzini in Cavour, so sobotno selo porabili zastopniki političnih strank za debato o Sforzini izjavi. Poslanec le povdar-ial. da se ne more priznati italijansko-jugoslovanskega sporazuma, dokler se ne reši jadransko vprašanje na podlagi medsebojnega, enakovredne-ea kompromisa; Dogodki v Splitu. Trstu io Puliu dokazujejo. da imamo na vzhodu nevaren vulkan. In da so oolep tega postale razmere na Rek! neznosne vsled d’Annunzijeve vlade Salvemini ie navedel številna dejstva in ie omenil, da italijanski javnosti ta delstva niso znana, ker iih ča-sopisie zataiuie in zanikuie in vsakogar. ki hoče z njimi na dan. takoj raz-kriči za izdalalca domovine. Zato ie neobhodno potrebna rešitev jadranskega vprašanja na popolnoma drugačni podlagi kakor si io predstavila sedania italijanska vlada. — Za razgrete italijanske nacilonaliste le zelo značilno, da ie oosianec Flamingo, ravnatelj šovinistične »Italije« govoril mesto o jadranskem vprašanju — o petroleju.
Zanimiva so bila dalte izvajanja socialističnega poslanca Ciccottija. ki ie oriporočal nujnost rešitve obmejnega vprašanja Julijske Benečije vsled rastočih nevarnosti, ki prete Italiji, in vsled velikanskih stroškov za vzdrževanje vojske na demarkacijski črti Ciccotti ie povdarjal. da bj bili vsi ti ogromni izdatki potrebnejši za nakup žita. kaiti Itajiii preti glad. Zato poživita vlalo. nai čimorel reši vprašanje teli mei. Sedai ie ugoden trenoiek. da se z jugoslovansko vlado obnove svol čas v Palanzi prekinjena direktna pogajanja.
Zbornica nadalluie z debato tudi danes. Cim bo razprava končana — kar se zgodi nafbrže sredi tedna — bo zbornica odgodena.
Beležke.
Laki ia vojna orcH Ruscnt.
Medtem ko oridigujelo antantatli, Francozi in Angleži, da le Evropa v nevarnosti, če se ne pobile ruska boliSevlška armada, za kateri namen hočcio pridobiti predvsem Jugoslovansko vlado, medtem Časom tore! ie laška vlada sporočila ooliski. angleški in francoski vladi da se fi ni mogoče udeležiti voiaške akcije nro-tj sovjetski Rušili in to vsled notra.-nieiDolitičnega ooložala. Res so tiči ti-le Lahi. Oni bi hoteli sedeti na gorkem v zakotju, medtem, ko bi mi pod komando morda celo laških oficirjev Icorakati proti tistim, ki uspešno drobilo delo napram malim narodom brezobzirne versaillske konference. Lahi bi sedeli na gorkem in ča-
ka« na trenutek, ko W bili mi drugte dovoli zaposleni, in bi planili na tiste naše kraie. po katerih se iim cede sline. Ne. polentar. ta politika ti pa ne bo uspela. Jugoslavija ne bo šla za Lahe po kos tani v ogenj In ne bo gasila požara, ki bo prei ali slel obliznil naše predrage sosede Lahe.
Ruski cilli se Že uresničujejo.
Svet sprašuje, kakšno politiko zasledujejo Rusi proi Pollakom, da nočeio začeti mirovnih pogaianl In vendar leži na dlani, kal hočeto Rusi doseči. Strmoglavlenie ooliske šlahte in zboliševiziranje Poliske. Oni vedlo, da le bežeča armada naibolišl agitator za takšne ideie. In vsi znaki ka-želo, da se Rusi niso motili in v svojem pričakovanju varali. 31. iuliia se ie ustanovil na Poilskem pod predsedstvom Julijana Morklewskega re-voluclski komite, čigar člani so Feliks Drzevvinski, Edvard Prahnak in Josip Uhicht. Komite le pozval poli-sko delavstvo na upor proti kapitalistični v>adi Pilsudsktga.
Mednarodni kongres oreuicgariev Id volna.
Dne 2. avgusta se ie začel v Ženevi mednarodni kongres premogar-lev. kolih predsednik Smiilie (Anglija) ie proglasil, da se mora kongres izreči za mednarodno stavko premo-gariev v tem momentu, kakor hitro bi izbruhnila kakšna nova vojska, da se tako prepreči nove moritve, ker brez orenioirariev ni mogoče volne voditi. Podrobnosti statutov tkašne stavite izdela poseben odbor.
Z ozirom na dogodke na Poljskem se bližamo gigantskemu boiu med kapitalisti in delavstvom. Prenreče-rde nove evropske voine bo generalna skušnja mednarodnega proietari-iata.
Prcresnične besede.
K brezobzirno motenim besedam laškega ministra zunanjih zadev grofa Sforze^za katerega so Jugoslovani takorekoč%kavci. prioominiaio »Na- I rodni Listv*:	j
Sforzov govor prinašajo Jugoslovanski listi brez komentarja. Težko ie. enegično ga zavrniti, ker ie vladna kriza skoro trojna in ker ni mož takšne avtoritete, ki bi mogli enako samozavestne, morda še samozavest neiše odgovoriti*
Opazka Narodnih Listov ie pre-resnična. Oosnodie ministri in statu dejnisionis. legija ministrov na razpoloženju; gospodje »narodni predstavniki« nai si ob njih izprašalo svojo vest. če io imaio!
Tiskarski škrat dela dovt’t>3.
V neki reklamni knjižnici čiianio naslov nekega bivšeea ministra z označbo »minister za narazoolože-nie«. Potemtakem imamo novo ministrstvo: ministrstvo za nerazpolože-nle. Nehote dober dovtip!
Razna poročila.
Jugoslavila.
KredU ministrstva za promet.
LDU Beograd, 8. avgusta. Minister za finance Kosta Stojanovič Je včeraj odobril nov kredit v znesku 120 milijonov dinarjev za potrebo ministrstva za promet.
Dopust drž. zdravnikom.
LDU Beograd, 7 avgusta. Minister za narodno zdravje Je odobril tridnevni dopust, ne vštevši potovanje, vsem državnim zdravnikom Jugoslavije, ki se udeleže zdravniškega kongresa v Zagrebu v dneh 6. do 8. septembra.
Italijani zasedajo naše šole.
LDU Split, 7. avgusta. Iz Šibenika poročajo, da so okupacijske oblasti relcviri-rale v vojaške namene vsa naia šolska poslopja, medtem ko so pustili Leglne šole
pri miru. Namen tega Je, onemogočiti pouk v šolah, tako da bi poslovale samo italijanske.
Nova tvornlca tobaka.
LDU Beograd, 7. avgusta. Uprava državnih monopolov Je določila, da kupi v Skoplju zemljišče, pripravno za parcelo, m kateri bi se postavila moderna tvornlca za
predelovanje tobaka. To bo največja tvornlca te vrste. Tudi v Bosni mislijo postaviti enako tvornlco.
Zahtevajte Jugoslavijo* v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah!!
MadiaroM bojkotnl protiukrepi raz veljav-
H nit
mm
LDU Budimpešta, g. avgusta. Ker ]e bojkot na Madžarskem ustavljen, je vlada razveljavila tozadevno dosedanje protiukrepe. Madžarski^plnister za notranje zadeve je ukinil ortre odredbe za tiste, ki potujejo v Avstrifcr tako, da od ponedeljka dalje ni več potreben poseben vizum notranjega ministra na pravilno izdelanih potnih Ustih.
Avsirljsko-rusko tajna pogodba.
LDU Parlz3. avgusta. Iz New Jorka brzojavljaio: Državni tajnik za zunanje stvari objavlja tajno pogodbo, sklenjeno tekom prošlega meseca med Avstrijo In Rusijo. Glavna določila pogodbe se glase: Avstrija se obvezuje, da ostane nevtralna v primeru vojne proti sovjetski Rusiji. Vojnega gradiva, namenjenega neprijateljeni Rusije, ne bo pustila prevažati preko svojega ozemlja. Gospodarsko trgovski odno-šaji se takoj vzpostavijo. Komisarji bivše madžarske vlade, ki se nahajajo v Avstriji, se izpuste na svobodo ter se jim nudi pomoč, da pridejo v Rusijo.
Grško-turška vojna.
LDU Atene, 8. avgusta. Po frontnem poročilu od dne 6. avgusta so zasedli Grki Demordfi. Turki imajo velike izgube. Zasledovanje še traja.
Lord Curzon o turški mirovni pogodbi.
LDU London, -6. avgusta. V poslanski zbornici je izjavil lord Curzon o turški mirovni pogodbi, da se bodo po njenih določilih sicer gotovi narodi, ki so bili doslej pod turškim gospodstvom, ločili od Turčije, vendar pa Je ostalo Turčiji vse ozemlje na prejšnjem maloazijskem ozemlju, medtem ko bo po svojem prebivalstvu z ozirom na jezik ta vero večji del homogena. Bodoča Turčija bo večja kakor Španija in 32krat večja kakor Nemška Avstrija. Lord Curzon je povdarjal, da sc od Turčije ne bo zahtevala nobena vojna odškodnina in da bo vživala na podlagi mirovne pogodbe finančno in gospodarsko pomoč. Ako se bosta tnrška vlada la turški narod mogla odreči starim tradicijam, potem bo dana Turčiji možnost, vzpostaviti ravnotežje, četudi aa manjši podlagi.
Angleški poveljnik odšel te Carigrada.
LDU Pariz, 8. avgusta. Angleški vrtev-nl poveljnik v Carigradu, general Milner
te danes potoval	Pavle	in	nadaljeval
svojo pot v London. »Tetnps« javlja, da bo
najbrže prišel na njegovo mesto v Carigradu tnaršal Pumcr.
Angleška vlada fn rusko-poljskl konflikt
LDU Pariz, 8. avgusta Kakor doznava »Matta« te Londona, se le Lloyd George včeraj zopet dalje časa raztovarjal z Ka-menevkn in Kraslnom. Menijo, da je angleška vlada pripravljena vztrajati na svojem prvotnem stališču, to je, delovati za pre-
mfrja in mir. V londonskih’ uradnih krogli Ja mišljenja v tem trenotku nekoliko boH optimistično.
Nemčija pripravljena stopili v stike z Rti« sljo.
LDU Berlin, 8. avgusta. Državni minister dr. Simon* Je izjavil poročevalcu »Lelpzider Volkszeitungc, da le Nemčija takoj pripravljena stopiti v diplomatične stike s sovjetsko Rusijo, če da sovjetska Rusija Primerno zadoščenje za Mirbaciiov umor.
Predvojni avstrijski dolgovi.
Pariz, 8 avgusta. (Izvirno poročilo) Avstrijski državni kancler dr. Reich je odpotoval v spremstvu bančnih ravnateljev Hammerschiaga in Rosenberga v London, v svrho pogajanj s tamošnjimi kapitalističnimi krogi glede plačila predvojnih dolgov.
Rusko-armenska pogajanja.
LDU Pariz, 7. avgusta. Po vesteh I* Carigrada je odposlala moskovska vlada v Erlvan posebno misijo, ki naj se pogaja s Armenijo radi sklepa miru.
Perzijski šah odstopih
LDU London, 8. avgusta. Kakor »Chicago Tribune«, ie Izvedel carigrajski list »Sabah«, da se Je Izjavila Perzija za republiko in da je šah odstopil. Perzijsko po. slaništvo v Carigradu izjavlja, da tozadevnih poročil še ni dobilo.
*
Glede premirnlh In mirovnih pogajanj med Rusi In Poljaki Je Izročil ruski delegat v Londonu Kamcnov Georgu noto. v kateri povdarja, da bo sovjetska Rusija pri pogajanjih s Poljaki spoštovala neodvlsnosi Poljske In pravico narodov do samoodločbe. Ruska vlada meni, da bodo le posredna pogajanja med Rusijo in Poljsko interesom obeh narodov najbolj ugodna in ponavlia svoj sklep, da prizna poljski državi širše meje kakor je to storil vrhovni svet v angleški noti dne 21. Julija.
Spomenik sarajevskega atentata. Ka kor poroča praška »Večer«, se bo postavil na mesto spomenika RudoUa Habsburškega, ki stoji pred gradom Konopište, spo. rnenik, sarajevskega atentata. Predstavllal bo Jugoslovana, ki kleči in katerega dviga Ceh. Oba teptata dvoglavega orla. Ouae mutatlo temporis.
Zračna pošta Praga-Pariz. V kratkem bo pričela poslovati med Prago in Parizom zračna pošta, ki Jo uredi francosko romunska »vliatlčna družba v ParUu. Pošta
se bo opravljala v letalih tedensko štiri-krat In bo rabila za pot samo 6 ur.
Srednja tehnična šola po vzorcu srednje tehnične šole v Sarajevu se ustanovi v Osijeku. Šola bo Imela tri odelke, in siceri telegrafskega, monterskega ta elektrotehničnega.
Stavka železniških nameščencev te poštnih uslužbencev v Romuniji, ki je trajala cele tri tedne in se Je ra širila po celi državi, Je y pondeljek prenehala.
Gospodarstvo.
■f Delavska borza. Po poročilu došlera trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani Je češkoslovaško poslaništvo na Dunaju osnovalo poseben oddelek pod imenom »Delavska borza«. Interesenti, ki se zanimajo za češke delavce vseh strok, se lahko obrnejo na omenjeno borzo potom našega generalnega konzulata na Dunaju.
+ Reforma dvojnega knjigovodstva. »Cas Je zlato«, se glasi prvi temeljni zakon praktičnega trgovca, a vendar Je njegovo knjigovodstvo sistem zapravljanja časa In uničevanja papirji. Kako velika množina duševnega ta mehaničnega dela Je v vsaki bilanci, ve dovolj trgovec. Posledica tega Je, da vodijo samo veletrgovci težavno dvojno, manjši trgovci pa zelo nepopolno knjigovodstvo brez bilance, in tako Cesto niti približno ne poznajo velikosti premoženja in letnega dobička. Izročeni | so milosti in nemilosti davčnega urada in prevarljivih nastavljencev. Meščansko šolskemu učitelju Maksu Kovaču v Mariboru
Krekova uL 6 se Je posrečilo stvoritl sistem, s pomočjo katerega se lahko krajšajo bilančna dela občega dvojnega knjigovodstva, ki vzamejo toliko časa, na ta čin, da se bilanca zvrši v desetini časa la na desetini papirja. Njegov sistem združi vse koristi dvojnega knjigovodstva in ame-rikanskega knjigovodstva, odstrani pa škode obeh sistemov popolnoma in kaže v enormno kratkem času največji pregled, ki se da sploh ml«liti. Prospekte o tem daje gratis sestavljatelj.
+ Prost Izvoz masti. V finančnem ministrstvu ie imel te dni gospodarsko-fi-nančni komite sejo, o« kateri je sklenil, da se zmanjša dosedanja carina na posamezne predmete za izvoz. Dovolil se 1« prost izvoz masti, slanine in prediva.
+ Bolgarsko žito za Italijo. Italijanska družba »Societa Granarla« le kupila od nekega bolgarskega konzorcija v Sofiji 2500 vagonov koruze za italijansko vlado.
na Narodnem gledališču so se fantastično vile: olakalo le nebo. tožil te zrak. samo okoli nas ni nikdo potožil in slišali so se samo prosti dovtipi Sprevod se ie premaknil; zvonovi vseh praških cerkev niso zaplakali. kot sem pričakoval in šli smo do ulicah. kler ni visela niti ena žalna zastava. Tako ie pokazal svoboden narod v svobodni državi žalost nad nal-večiim geniiem svoleea gledališča.
Pri muzeiu smo se ustavili ln čeprav so prosti dovtipi okoli nas piskali kot glasovi hiien smo čakali, ker bi vsa! radi videli raikev. v kateri so oeliali Eduarda Vojana na pokopališče.
Mračno le bilo ln strašno in nebo ie naravnost grozilo; naenkat le priletel mimo nas pogrebni voz s truplom Eduarda Voiana in drval navzgor k Olšanom. Zbežala sva s prijateljem s pustega središča dovtipov, ki so se razlegali okoli naiu tudi v tem tre-notkiiu
.v. a,.	»»>»»«»
Zvečer, ko sem se spametoval in šel do praških ulicah., sem sl šepetal: Vsepovsod mrtvo, prazno ln pusto, celo mesto le nepregledno pokopališče, in po niegovih ulicah se izpreha-iaio maškare.
Nekoliko dni nato sem se vračal s prilatelii in stali smo na Mustku; eden izmed niih ie rekel, da le škoda, da umetnost Eduarda Voiana ni v filmu in da ie niegova lepota izgubljena bodočim generaciiam. katere ga nikoli ne bodo videle. Pristavil sem tiho: Kal vemo- kie ie in če se ne po-iavl naenkrat spet tu v še mogočnejši podobi? Kai vemo. kal dela seda! njegova duša v vsemiriu? Mogoče giblle zvezde in napolnjuje s tajnostjo neznana bitia?
Sam sem šel domov ob Vltavi ln sem si šepetal: Lej. veruie se. da se tudi atom materile ne more uničiti v vsemiriu. toda veruie se. da se more izgubiti brez sledu umetnost genitalnega duha. Rekel sem si: Duh Edu-
arda Voiana ie v vsemiriu in mogoče sedai pretresa vsermr. Preminia se mogoče v podobe, ki lih ml ne moremo razumeti in sl lih ne moremo oredstavliati. ki pa že čutilo nekle novo neznano lepoto. Eduard Volan Je končal medtem za nas svoie časno delo umetnosti, ki mu te bilo v njegovem človeškem življenju dodeljeno. Toda nad zemlio blodno žive postave iunakov, katere ie ustvaril in za te ni smrti. Ti. ki so Voiana na odru videli. ga ne bodo nikdar pozabili. In če bi ea tudi pozabili, naenkrat se obla-vi naglo in nepričakovano pred njimi — mogoče k niih utehi, mogoče k grozi, mogoče ravno k njih usodni skazi —■ postava Hamleta, ali Othel-la. ali Mefista ah earla Pavla ali Soli-ressa Toda ko vsi. ki so videli v življenju igralca Eduarda Voiana, umno. junaki, ki iih le Eduard Volan ustvaril, nikoli, nikoli ne morejo izginiti: Vsaka niegova postava, vsaka gesta, vsak Diegov, pogled« vsaka niegova
beseda, če bi ee Dremenievali o,katerekoli neznani lepoti, žfive nesmrtni?
v večnosti.
Pozna noč je sedal in kmalu se bo začelo daniti, laz Da se spominlam igralca Eduarda Vojana, ki ie sicer človeško umrl. toda niieeov vladarski duh ie sedai v večnosti: Mogoče tam sedai počiva, da bi si oddihnil do strasteh zemskega žlvllenia. njegov trnki del le lunaško preživel in nig-govo nalogo ie kraljevsko napolnil z nadčloveškim delom umetnosti: mogoče obiema zvezde, za katerimi so nlegove ponosne oči vedno strmele navzgor, mogoče razbesnuje z lepoto neznana bitia. ali dela v vsemiriu skrivnostne čudeže.
Sedal v pozni noč!, pred jutranjim svitom, molim, da bi se njegova ustvarjajoča duša strnila v tihem pokolu s Stvarnikom nebes in zemlje. % Bogom, katerega skrivnostno lepota nam lle kazal celo svoie živlienie-
Dnevne vesti.
— Zob za zob, Lahi so ujeli naše mirne turiste na Črni Drsti ta iih odgnali v zapore kot vohune. Poživljamo vlado, nai zaiame in pozapre številne Lahe. ki prihajalo v Ljubljano verižit in vohunit, ter da iih ima zaprte tako dolgo da se naši nedolžno zaprti liudie izpuste iz laških leč. Sploh bi bilo dobro, da si naše ljudstvo samo pomaga, če tega vlada ne mara. Vsak Italiian. ki biva danes on nas. ie sumliiv vohunski element, ki mora na varno — ali v zapor ali čez meio. Dokler bodo v Trstu mirne slovensko govoreče liudi nanatiali in zapirali nal tudi mi pokažemo, da ne trpimo laškega izzivanja v Liubliarn in drugod.
— Dvojezični napisi na lavnih tablah. Znano le. da se le ob prevratu vsak sled bivšega nemškega gospod-stva v hitrici skušal odpraviti. Pri cestnih tablah in pri krajevnih napisih se le to zgodilo navadno tako. da so se nemški napisi počrnili ali pa pobelili. Vsled vremenskih vplivov dež-ia. snega itd. so se pa na mnogih krajih popolnoma zbrisali sledovi črnila, odnosno apna. ter se sedal zopet pri-kazuie blažena nemščina. Poživljamo našo vlado ter naše občinske zasto-pe. da odnraviio radikalno vse sdo-mine aa nekdanje naše hlapčevstvo. Takih tabel ie posebno vse polno v ljubljanski okolici. Okrajno glavarstvo nal bi v tem oziru energično pritisnilo na nezavedne občine.
— Studijske podpore Iz tehnično-vlso-košolskega fonda. Sporazumno s podpredsednikom »Upravne komisije tehnično- visokošolskih fondov v Ljubljani« gosp. gradbe-™7„,Tnatelicm inZ' Klanarjem sporočam
za Prae^Ppm1’ k' reflektirai° na Podpore za Prago Pfibrara In Brno, da morajo vlagati pravilno opremljene, na omenjeni fond naslovljene prošnje samo potom »Slov dIL zadruge v Pragi« (na naslov Srečko Pe. trovčič, Ljubljana, Rimska cesta 23) oziroma »Slov. dij. zadruge v Brnu« (na naslov Ivan Hrovatin, Ljubljana, Resljeva cesta 25), katere šele oddajajo tako zbrane prošnje fondu. Opozarjamo tozadevno tudi na »Uradni Ust« štev. 79 (priložiti ubožni, krstni, domovinski list, zrelostno in vsa druga visokošolska spričevala, navesti druge podpore, poklic in naslov roditeljev ali skrbnikov, priložiti znesek 4 K SHS etc.). Opozarjamo posebej, da sc na prošnje vložene po 1. septembru ne bo moglo več ozirati. — Tovarišem drugih strok sporočimo tozadevne informacije pravočasno.
— Prireditev v Rogaški Slatini v korist
koroškim Slovencem. Ravnateljstvo držav, nega zdravilišča v Rogaški Slatini in koroški odbor v Rogaški Slatini prlrede v korist koroškim Slovencem v sredo, dne 11. t m. ob 9. uri zvečer plesni venček. Obleka promenadna, vstopnina 20 K za osebo.	k
— Prošnja za podporo. Občinsko pred-stojništvo Sela se obrača tem potom na usmiljena srca, da pomagajo prebivalcem omenjene občine v težki nesreči, ki jih Jo zadela. 25. julija jim je namreč toča uničita ves poljski pridelek, tako da se posamezniki nahajajo v največji bedi. Nabrani zneski se naj pošljejo na občinsko predstojm-štvo Sela pri Slovenjem Gradca, ki se vsem darovalcem že tonaprej iskreno zahvaljuje.
— Poštni promet z Madžarsko. Kakor se nam poroča, je odprava poštnih pošiljk na Madžarsko do nadaljnih odredeb ukinjena.
— Nova izdaja poštnih vrednotnic.
Vslcd zvišanja poštnih pristojbin Je začelo poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani po nalogu ministrstva za pošto in br-zojav v lastni upravi Izdajati nove poštne vrednotnice v dinarski vrednosti In sicer: I.
lena>nDo°is r eiZtI\ m,ce p0 8 ^0,,vn° z®-ena), po J 5 (ruiava), P0 25 (lila-rujava) par
Obrazci predočujelo osvobojenca, ki Je ££
trgal verige robstva. V ozadju so stilizirani listni okraski. Zgoraj je napis: para v cirilici in latinici, na sredi pa vrednost znamke. Spodaj stoji napis: Kraljestvo SHS v cirilic* in latinici. Napisi so beli nabarvastem polju. Dinarske znamke po 1 (sivorujava), 2 (llla-modra), 4 (sivočrna), 6 (siva) In 10 dinarjev (bakreno-rdeča). Slika predočuje doprsno sliko kralja Petra I. Okoli slike je napis: Kraljestvo SHS v cirilici in latinici. Krog napisa so modernizirani slovenski motivi. Spodaj je napis v cirilici, na sredi vrednost znamke. — II. P o r t o v n e z n a m k e. Naj-novejše poslovne znamke tvorijo pretiskane !5vinarske in 30v!narske frankovne znamke. 15vinarske frankovne znamke so pretiskane v portovni provizorij po 5, 10, 20 In 50 par, SOvinarske frankovne pa v portovni provizorij po 1,3 in) 8 dinarjev.
— Vozne olajšave posetnlkom zdravi-Hšč ukinjene. Kakor nas Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro obvešča, je ravnateljstvo državnih železnic v Zagrebu sporočilo, da z naredbo ministrstva saobračaja z dne J- julija 1919 štev. 9885 dovoljene vozne olajšave posetnikom zdravilišč za leto 1920
majo yeč veljave. t . Aretacija nemško - koroških aglta-n.r77,V b,Ižinl Ledenic je bil aretiran znaki , in pob'ialec, bivši poročnik Frlc, skih n!!i P^ebno Pr°slavil v lanskih ropar-0 *h v. slovenski Korotan. Aretira«
Bili J« bilo dalje na rasnih krajih demarkacijsko črte ie več drugih sumljivih la temnih elementov, katere preganjajo Jugoslovanske oblasti,
Ljubljana.
— Grafenauerjev večer. V soboto se Je vršil v veliki dvorani Uniona Grafenauerjev večer, katerega se je udeležilo mnogobroi-no občinstvo, da počasti koroškega prvo. boritelja Grafenauerja ob njegovi 601etnlcl, Med številnimi govorniki so govorili dr. Arnejc, dr. Oblak, Srb Jovanovič, Gostinčar, Manica Romanova Itd. Dospelo je mnogo brzojavk iz raznih krajev naše domovine, med njimi od pregsednika dež. vlade dr. Brejca, bivšega ministra dr. Kramerja Ita. Igrala je godba dravske divizije, nadalje sta nastopala kvartet prof. Kozine In pevski zbor lz Šiške. Cisti dobiček od tega večera gre za koroške Slovence.
— Koroška cvetlična dneva, ki sta 6e vršila v soboto ta nedeljo, sta prinesla zopet povoljnl denarni prispevek za našo ogrožene Korošce.
— Komunističen shod v Ljubljani. Na prostoru pred Slonom je v nedeljo dopoldne priredila jugoslovanska komunistična stranka shod, katerega se je udeležilo številno občinstvo, predvsem lz radovednosti. Med komunističnimi pristaši so bili zlasti v velikem številu zastopani maribor. nemški komunisti. Shod je otvorli rev. Vencajz, nakar Je Hrvat Lavrič razpravljal obširno o komunističnem programu In o nalogah jugoslovanskega komunističnega delavstva. Josip Petrič Je poudarjal nujno potrebo volitev v konstltuanto. Zborovalce je slednjič zelo presenetilo, da je Petrič koncem svojega govora nazdravil v nemškem Jeziku navzoče mariborske Nemce, poudarjajoč, da so oni »prisiljeni« bivati med nami. Prot. Markovič iz Beograda le nastopil proti vsaki volaški intervenciji, naperjeni proti sovjetski Rusiji v prid Poljske. Po končanih govorih Je predsednik shoda Vencajz prebral obširno resolucijo, v kateri obsoja komunistična stranka: 1. kurz sedanje notranje politike; 2. zunanjo politiko sedanjih faktorjev, ki vodijo antanttno kapitalistično politiko; 3. reakcijo narodnega rredstavništva, ter slednjič obsoja delovauje vojnih hujskačev In agitatorjev, ki hočejo ustvariti blok proti Rusiji. Resolucija slednjič zaliteva uki-njenje militarizma, priznanje sovjetske Rusije, sporazum z njo In brezobziren Izgon vseh Inozemcev, kateri delujejo v protire-volucijskem smislu.
— Vil. javna telovadba »Sokola I!.« dne 22. t m. bo pokazala vse vztrajno sokolsko delo. Občinstvo naj sl rezervira to popoldne za Hribarjev gaj.
— Na prvi občni zbor kluba »Soča«, ki se vrši 14. t. m. ob 20. url v veliki dvorani Mestnega doma, se vabijo brez razlike stanu in strank vsi moški ta ženske iz zasedenega ozemlja. Dnevni rej; Nagovor sklicatelja In pojasnilo o namenu ustanovitve kluba, poročilo blagajnika, volitev, slučajnosti. Shod poselijo tudi poslanci iz zasedenega ozemlja, ki bodo govorili. Pridite vsil K
— Soja načelstva NSS sc vrši danes v torek točno ob 8. url zvečer v strankini pisarni v Narodnem domu.
— Kopalna sezona ob Savi. Ljubljansko občinstvo pridno vporablja zelo potrebni kopalni vlak Ljubljana—Laze. Pri Lazah je Sava zelo primerna za kopanje in tudi teren ustvarjen za kopališče. Samo v nedeljo Je Izdala blagajna glavnega kolodvora 618 voznih listov za Laze.
— Posredovalnici za begunce v Ljubljani Je daroval g. dr. Matevž Pretnar znesek 70 K. Hvalaf
K aventurt na Tržaški cesti. Sel sem v
četrtek ponoči okrog polu L po Blelweiso-vJ cesti, kar srečam tri policaje tirajoče s seboj bosega moža v spodnjih hllačah, preko katerih mu Je vihrala srajca. Pozneje sem izvedel, da ja policija prejela mesto tatu popolnoma nedolžnega človeka, ki ie “v*‘d7a strela. Preplašen planil s postelje
-»tiar sr&Tffsrisrfs-
štenega moža lahko povabila pismenim potom na policijo, pa se ji menda ni hotelo od iti praznih rok In zato Je vzela moža v spodnji obleki s seboj. Naj se policija vendar ne smeši po nepotrebnem.
— Pozor pred tatovi. Pri kopanju na Savi se dogajajo vedno številnejše tatvine. Tako Je bilo včeraj zopet okradeno okoli deset brezbrižnih kopalcev. Opozarjamo vse, ki Iščejo v teh pasjih dneh olajšave v Savi, da skrbno pazijo na svoje stvari.
— Zopet roparski napad. V nedeljo ponoči js bil na cesti med Šiško In Dravljami napaden zavirač južne železnice B. Napad so izvršili trije nepoznani zločinci, ki so na-padencu odvzeli 600 K In pozlačeno uro z verižico. Napad je pa zelo zagoneten, ker le bil napadeni v takem stanju, da ne more št sedaj dati nikaklh podatkov. Vračal se Je z veselico na Kozlerjevem vrtu.
— Ukradeno kolo. V nedeljo popoldne pri belem dnevu v pričo gostov jo nek! mlad, drzen tat z dvorišča Urbančkove gostilne na Posavju ukradel mizarskemu mojstra Ivanu Trlnku Iz Ljubljane* Linhartova
lica št. 8, 3000 K vredno zeleno pleskano kolo znamke »Eska«. Oškodovanec Je tatvino kmalu zapazil, začel je zasledovati tatu, toda zaman.
Maribor.
Občni zbor društva »Jadran« se Je
vršil 8. avgusta v Mariboru v dvorani restavracije »Maribor«. Prisostvovalo mu Je preko 200 rojakov Iz neodrešenega Primorja, na katerih obrazih le bil ostro začr. tan ponos in neupogljiva volja, vstrajatl do konca. Občni zbor je deloma spremenil pra' vila, nakar se je Izvolil odbor. K raznoterostim se je oglasil g. Filipič, ki je opozarjal na svete dolžnosti do domovine in g. Berščak, ki Je žigosal nemškutarjenje In Italijanščarjenje, katerega se nekateri še vedno ne morejo odvaditL Za vsakega Jugoslovana je sramota, ako se ne poslužuje materinega Jezika. Nato se je razpravljalo še o vprašanju dijakov Iz zasedenega ozemlja, nakar Je predsednik g. dr. Kraševec zaključil lepo uspelo zborovanje. Kličemo vsem bratom Iz juga: Vsi širom domovine, strnite vrste! Ko napoči naš dan, bomo potegnili meče, da osvetimo lopovstva in krivico, ki se nam dela na naši sveti blagoslovi leni zemlji.
Tukajšnja podružnica Avstro-ogrsko banke je prevzela Narodna banka kraljevi-ne Srbov, Hrvatov in Slovencev In pričela a svojim delovanjem. Narodna banka bo izvršila vse v bančno stroko spadajoče posle, vendar za enkrat lombardnih posojil še ne bo dajala.
NUJNA OBJAVA VSEM ONIM, KI IMAJO V AVSTRIJSKI REPUBLIKI TIRJATVE POD ZAPORO.
Avstrijska republika |e dala z ukazom državnega urada financ z dne 18. aprila 1919 pod zaporo vse odprte depote, vloge, dobro-imetja, safe In zaprte depote, ki pripadajo fizičnim osebam, družbam in jurlstlčnlm osebam, katere Imajo svoj sedež ali svoje bivališče v Jugoslaviji. To je pomenilo za vse one naše državljane, ki imajo v avstrijski republiki kake tirjatve ali depote. težak gospodarski udarec. Vsled prizadevanja trgovske ta obrtniške zbornice v Ljubljani se je osnovala v Ljubljani »Zveza upnikov v Sloveniji za privatnopravne tirjatve na-pram dolžnikom v avstrijski republiki«, v kateri so zastopane deželna vlada za Slovenijo, trgovska ta obrtniška zbornica v Ljubljani, ljubljanske banke, hranilnice In posojilnice ter Zadružna zveza. Zveza je storila razne korake, da bi dosegla rešitev vpraša-nla, kako doseči vrnitev našega premoženja lz avstrijske republike. Njenemu prizadevanju se Je posrečilo, da so prišla v Beogradu v tek pogajanja z avstrijsko republiko, tičo-ča se vrnitve našega premoženja. Po prizadevanju Zveze upnlkdv in vsled njene želje so ustanovile Jadranska banka, Ljubljanska kreditna banka In Slovenska eks-fcomptna banka« Repatrijo, družbo z omejeno zavezo v Sloveniji za vrnitev jugoslovanskih vrednosti iz avstrijske republike« v Ljubljani. Namen te družbe Je, da na kar najcenejši ta najprlprostejšl način Izvrši repatriacijo vsega pod zaporo se nahajajočega premoženja. Da bo mogoče uvaževati vse interese posameznih upnikov, naj vsi upniki, kateri žele, da se »Zveza upnikov« la »Repatrlja« brigata za njihove interese, priglasijo svoje tirjatve na naslov »Repatrlja« v katere pisarni v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 8, dobe vzorce za prijave. »Re-patrija« sprejema priglase depozltev in tlr-Jatev, katere so nastale pred 1. majem 1919. Ne bavi se pa za sedaj z repatriacijo vojnih posolil. Tudi tirjatve proti bivšemu erarju ta tirjatve proti avstrijski poštni hranilnici ne spadajo v delokrog »Repatrije«. Oni, kf so vsled razglasa poverjeništva finančne« ministrstva z dne 11. marca 1919 št. 1321 (Uradni Ust deželne vlade za Slovenilo štev. LXH.) prijavili svoje vrednostne papirje pri Jadranski banki, podružnici v Ljubljani, naj pismeno sporoče, če žele, da Jih »Repatrija« zastopa. Da bo mogoče kriti režijske stroške, Ima vsaka stranka plačati 10 K priglasnine in založiti: od vrednosti do
50.000 1% tirjatve, od 50.000 K do 100.000 kron 0.75% tirjatve, od 100.000 K do
200.000 K 0.50 % tirjatve, nad 200.000 K po dogovoru. Tako) pri oglasu Je plačati pri-glasnino in plačati vsaj ena četrtina tirjatev odpadajoče provizije. Pri stalno obrestljivih vrednostnih papirjih se jemlje za podlago provizije nominale, pri dividendnih papirjih kurz dunajske borze dne 1. avgusta 1920. Najmanjša pristojbina, ki jo Je založiti, znaša 10 K. Ako se doseže od Avstrije vračilo režijskih stroškov, kar se bo zahtevalo, s* Isti Interesentom povrnejo, Ako bi bili režijski stroški manjši nego založeni zneski, so strankam povrne diferenca. Prijave se morajo izvršiti najkasneje do 15. septembra 1920. Ljubljana, dne 6. avgusta 1920. — »Repatrla« d. z o. z. v Sloveniji za vrnitev jugoslovanskih vrednosti iz Avstrijske republike,
skrajnem zapadnem kotu naše obali. Ima
krasno mirno lego ob cesti in tik Jezera. Ze lena obal, temni slikoviti gozdovi brez prahu, dima ta ropota in kristalno zrcalo Jezersko nudijo svežo, čarobno sliko prlrodne lepote. Hotel ima lasten kino, kopeli ta igrišča. Preskrbljeno Je z razkošnim komfortora za vse udobnosti. Posestnica je jako kuJant-na, nam v vsakem oziru naklonjena. Vse one, ki želijo tekom avgusta iti v kako letovišče, uljudno vabimo, da posetijo Logo-vas, da napolnimo z letoviščarji tudi tukaj vse še proste lokale do zadnjega kotička ter tako izpodbijamo trditve Nemcev, da se. glede tujskega prometa naš- južna obal Vrbskega jezera ne more vzdržati brez severne nemške obali. Opozarjamo posebno naše finančne kroge, da se zavedajo svoje dolžnosti.
Šport in turistika.
Velika nogometna tekma se vrši v sredo, dne 11. avgusta ob pol 19. url na pro štoru Ilirije pri državnem kolodvoru med Ljubljane * ta Subotica. Reprezentativno moštvo Subotiškega podsaveza je znano kot Izborno ta izredno močno, v tekmi prot! Beogradskl reprezentanci je zmagalo s 3:2. — Tekma obeta biti torej jako zanimiva ta se slavno občinstvo že danes na njo opozarja. — Sestavo obeh moštev se b" priobčilo. Vstopnina: sedeži po 24 K ta 16 K, stojišče 10 K, v predprodaji v drogeriji Kanc v Židovski ulici in n■ tvrdki Svetla na Mestnem trgu od ponedeljka naprej. — Dijaška (članska) atojišča le v predprodaji na prostoru Ilirije v torek od 18. do 20.30
ure. Tekma se bo vršila ob vsakem vre« menu.	M
Tekma v plavanju ta skakanju. 15. avgusta priredi Športna zveza Ljubljana n* Bledu iekmo v plavanju In skakanju. Pričetek tekme ob 10. uri. Tekma Je dostopna vsem klubom Jugoslavije; tekmeci se morajo prijaviti potom svojih klubov, Izjem« Je dovoljena le juniorjem pod 17 leti. — Prijave je nasloviti na Športno zvezo Ljubljana, Tourlst office najkasneje do 12. avgusta opoldne. Prijavnina za točko ta osebo 20 K. — Prr.gram: 50 m juniorji pod 17 leti, poljuben stil; 50 m dame, poljubni stil; 50 m gospodje, poljubni stil; skoki: 1. naprej na glavo z zaletom, 2. salto naprej z zaletom, 3. salto nazaj z mesta, 4. in 5. dva poljubna skoka; — 50 m gospodje, na hrbtu; 600 m gospodje, poljubni stil; 200 m dame, prsno plavanje; 100 m gospodje, poljubni stil. — Za vsako točko Je razpisano častno darilo ta tri kolajne. Ako bi se h kateri točki prijavili manj kot 3 tekmovalci, se dotična točka Iz programa črta. — Ob 21. uri v hotelu Toplice razdelitev daril in plesna zabava. —< Športna zveza Ljubljana.
S. K. Ilirija« poziva svoje člane, ki se hočejo udeležiti tekme v plavanju In skakanju dne 15. L m. na Bledu, da se prijavijo nemudoma na klubovo tajništvo, Krsnikova ulica 3. Stroške za udeležbo krije klub. Proge, na katere se hoče tekmovati. J« točno označiti. — Tajnik	k
Aprovizacila.
Vojna prodajalna na Poljanski cesti št 15. Ima v prosti razprodaji: mast po 41 K za kg, belo moko po 12 K za kg in kislo zelje po 1 K za kg.
Pokrajinske vesti.
Metlika. V »redo je napravil strašen vihar v naši okolici ogromno škodo. Vinogradi ta poljski pridelki so deloma popolnoma uničeni. Vsled naliva sta utonila dva dečka, v Drašičah pa Je udarila strela in upalUa eno hišo fn hlev.
Zreče. Neki gospod, k! se Je priženil semkaj lz Hrvatske, je začel zadnje čase ravnati s delavci svojega tasta precej nehumano. Za enkrat samo beležimo. Ako pa to ne bo koristilo, se bomo prihodnjič glasili malo glasneje.
Račje prt Mariboru. Odkar so pritožbe o naših razmerah nekoliko potil’ mle, je že zopet vsak dan slabojčc. Nekaterim bivšim »Stajercljancem« zopet raste greben ta v psovanju na Jugoslavijo prekaš..,. ur uk drugega. Ako ne bo kmalu bolje, pridemo na dan z taniil.
Račje. Tudi naš poštni urad Ima še vedno" nemški poštni pečatnik. Cas bf že bil. da se odstrani, ker že Nemci sami brijejo radi tega norce iz nas.
Loče pri Konjicah. 29. Julija nas Je zbudilo zjutraj ob 3. nenadoma Iz spanja glasno prepevanje nemških pesmi in dlvle hajlanje Zdelo se nam Je za trenutek, da smo 5e v stari Avstriji... Vprašamo orožnlštvo ta gerenta, ali Jim ni znano, da so omenjeni popivali do 3. ure zjutraj v gostilni Z.? Ali
bodo še naprej mirno trpeli, da budijo fi razgrajači s svojimi izzivajočimi kriki Hudi Iz mirnega spanja ta to ravno one osebe, Id imajo še toliko na vesti izza prejšnjih časov? V zahvalo za to, da Jih nismo pa preobratu pognali preko meje, nas še danes psujejo ta grdijo našo državo. Oblasti, alt mislite kaj ukreniti, da se napravi koneo temu Izzivanju? Ako se to ne zgodi, sl bo« mo pon”5'rali saraf.
Rajhenburg. Povodom 10 -letalce raj« henburškega Sokola se vrši 15. t m. pri nas zlet posavskega sokolskega okrožja, • družen s delnim zletom zagrebške sokolske župe. Vršijo sc že velike priprave za ta slavnost, ki bo največja in najlepša sokolska prireditev, kar Jih Je videlo kedaj nai« Posavje.
Rajhenburg. O. Štraus, poštar v Rajhen-burgu nam piše, da Je takoj po prevratu prosil pri kr. poštnemu ravnateljstvu za sa« moslovenski poštni pečat Isto mu je sedaj
na zopetno urgenco odgovorilo, da Je pečat že v delu, torej Je upati, da bodo Imeli v kratkem iuu, v	„igu slovenski pošt-
ni pečat.
Ribnica na Vrbskem Jezeru. Dr. Karel Pečnik, ordtaira od 1. av.usta vsaki pone-| deljek, sredo ta petek od 12.—3. ure v šolj.
Drobiž.
* S kazanjem Jezika Izražajo svoje spoštovanje. Kazanje jezika pomeni pri nas največjo nevljudnost, a Afrikancl Izražajo s tem svoje največje spoštovanje. Nedavno Je bil neki angleški princ na potovanju v tamošnjlh kolonijah. Dr-načinI so mu priredili sijajen sprejem z zastavami, z godbami ta svojimi originalnimi plesi. Naenkrat začnejo vsi brez povoda kazati dolge Jezike, kar se je princu zdelo zelo čudno. Toda njegovo spremstvo, k! je poznalo tamošnje običaje, ga Je opozrilo na to, da pomenja kazanje Jezikov znak velikega spoštovanja, na kar se je začel princ prebivalstvu ljubeznjivo smehljati ta mu odzdravljat! — seveda po evropejskih navadah.
* Kedaj Je bil Edison najsrečnejši Edison, svetovno znani iznajditelj filma, bo obhajal kmalu 74 letnico svojega rojstva,
in lz tega povoda nima nikdar miru, kef ga amerlkanskl žurpalisti neprestano nadlegujejo za intervjuve. Eden izmed teh Je stavil Edisonu vprašanje, kedaj se Je v svojem dolgem življenju počutil najsrečnejšega. Edison Je brez dolgega premišljevanja od-
govoril: »Trije momenti v mojem življenju so, v katerih sem se počutil zelo srečnega. To Je bilo, ko sem na neki postaji v Ohia kot 12 letni deček prodajal časopise, ko sem se poročil. In ko sem postal prvič oče la Imel malo bitje, za katero sem moral delati. Sicer pa«, je pripomnil Edison, »moran* reči, da ml Je moje delo napravljalo naj« večje veselje. V mojih laboratorijih in delavnicah so pretekle moje najsrečnejše ure.«
* Shakespeare io boljševizem. Mnoga Je ljudi, ki iščejo za svoje nazore ali nauka potrdila v spisih nekdanjih velikih mož. Tako Je pred kratkim neki Shakespearov ča« stilec-komunlst odkril v drugem delu njegovo žalolgre »Henrik VI« početek boljše« viških naukov. Mesar Dick ta tkalec Smith govorita in razpravljata v tej igri o teorijah katere bi mogle, kakor se izraža omenjeni častilec, priti tudi lz Ljenlnovlh ali Trocki-jevlh ust. V Isti žalolgri je obsojen na smrf lord Sav radi zločina, ki so povzročili tudi smrt Sterilnih ruskih aristokratov, Shakos* pearejev častilec pravi nadalje, da ni Izključeno, da bodo začeli v kratkem ruski komunisti citirati mesta Iz ShakespearejevlK dri, da dokažejo resničnost svojih naukov«
VRBSKO JEZERO.
Tujski prome ob Vrbskem jezeru Je bil tekom prošlih tednov tako živahen, da so v krajih od Majernika do Dol vse vile, hoteli In penzioni popolnoma zasedeni. Takšne se-zlje južna obal pod nemško vlado še ni Imela. Samo v Logi vasi je še nekaj vil letoviščarjem na razpolago In »Penslon Excelsl-ot< še dokal prostora, »Exc.elsiott« na
Mali oglasi. Preda se:
DVE SLIVNI KADI
ena 4373 1 druga 4248 litrov v Slov. Bistrici Južni kolodvor. Restav. Soršak, se proda-sta.	 1437
ENONADSTROPNA HIŠA
s 7 sobami, 3 kuhinlaml, vrtom, njivo, ribnikom, lepa lega, vodovod in električna razsvetljava v hiši se proda. Vprašati Je pri tvrdki E. Hofman, Kočevje.
ENONADSTROPNA HIŠA
v Mariboru, v središču mesta s 6 trgovskimi in 16 stanovskimi lokali, spalna soba Puch kolo, se proda vprašati podružnico upravništva Jugoslavije Maribor, Glavni trg 18.	1439.
200 m SMREKOVIH TRAMOV. Dolžina 4-13 m ceno prodam. Poštno ležeča Zatlčina pod Tič, Dolenjsko.
JAVNA DRAŽBA.
lepo zidane solidne hiše, ležeče ob okrajni cesti, zelo pripravne za gostilno ali drug« obrt, zraven spada še eno poslopje, velfle vrt ta travnik. Hiša leži 10 minut od Mislinja. Dražba se vrši 15. avgusta ob 13 url pop. Prva ponudba Je 15.000 K. Franc Bla« zlnšck, OornJI Dolič 10.	1436__
HIŠA V SREDINI MESTA
na prodaj. Cena 40 tisoč dinarjev. Naslov, v upravi.	1432
KLAVIR. DOBRO OHRANJEN NAPRODAJ Jezovšek, Vransko pri Celja.	1430
OTROŠKI VOŽIČEK ~ za ležati se ceno proda. Izve se Stari trg 17, trafika.	im
6EDEM in STARA, 16 PESTI VISOKA RUJAVA KOBILA
ležkega savinskega plemena za polledelstvo In težo Jako pridna, ]e na proda]. K]e pove gospod Kunst v Žalcu.	1404
la TRAPISTOVSKI, GROYSK! SIR, CAJNO MASLO polnomasten, samo dobro blago razpošilja 8 pošto In železnico po zmernih cenah Parna mlekarna, sirarna F. Laznicky, nasled., Dcžanovac, Slavonija.	1407
BRUSNICE .vsaka množina, po dnevni ceni, razpošilja Terezija Zobec, Pliberk, Koroško. 1413
ŠIVALNI STROJ v dobrem stanju, skoraj nov se ceno proda. Naslov v upravi lista.	1418
FINO »NERIN«USTILO (KREMO)
po 39 K ducat nudi tvrdka Osvald Dobcic, Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 9.	1382
PRODAM 1 BENZINMOTOR sa 6 cilindra 100 H. P. vrlo dobro vzdržan. Upitati pri upravi tega lista pod številko >1001.«	1461
       .111.1
CIGARETNI PAPIR »ABADIE«
v knjižicah z zlatotiskom in patentirano brez tiska 100 kosov v kartonu po K 160. razpošilja, dokler v zalogi F. Mory, Šmihel pri Pliberku.	1328.
Fotografski atelje »Ilirija« Oosposvet-ska cesta št. 4 (poleg kavarne »Evrope«) Izdeluje vsa naročila v najfinejši izpeljavi. Slike za legitimacije Izdeluje takoj.
Kupi se:
VZMETE
za plato vozove in vzmete za vozove 2 in pol do 3 ton. Ponudbe prosim na vratarja hotela »Evropa« v Celju.	1433
SSuibe:
ZANESLJIVA''SLUŽKINJA ZA VSE
se sprejme takoj k dvem osebam. Plača po dogovoru. Naslov pove upravništvo.
ZIDARSKI MOJSTER absolvent stavbno rok. šole na kr. držav-obrtnl šoli z izpitom napravljenim pri kr. dež. vladi za Slovenijo vešč vseh nadtalnih zgradb z veliko prakso želi začeti samostoj-
no zidarsko obrt. Ker mu primanjkuje znanja prosi: občine v mestih ali tudi na deželi kjer manjka zidarskili mojstrov kakor tudi interesente same, ki Imajo stavbe za oddati in Jim je na tem da bodo te dobro trdno napravljene ter po ceni da blagovolijo naznaniti svoj naslov na npravništvo Jugoslavije pod št. 888.
IŠČEM MESTA KOT ZASTOPNIK V LESNI TRGOVINI
ali vinski ozir. trgovini z likerji. Prevzamem krajevno zastoj »tvo za slo Jugoslavijo ter potovanja. Cenjene ponudbe prosim pod »Zastopnik« št. 1399 na upravo lista.	1399
Razno:
GOSTILNO v prometnem kraju blizu železnice v trgu ali večji vasi vzamem v najem ali kupim. Ponudbe pod M. J. št. 1269 na upravo lista. ________________________________  1439
ZAMENJAM STANOVANJE Iz 2 sob In pritiklinami v sredini mesta za stanovanje obstoječe iz treh sob in pritiklinami. Cenjene ponudbe prosim pod šifro »C. Z.< na upravo lista.	1448
MEBLFRANO SOBO
s posebnim vhodom išče soliden uradnik.
Ponudbe na Ljubljani pod
upravništvo
»Soliden«.
»Jugoslavije« v 1427
VIŠEK PRIPROSTOSTIj
Olajšano in okrajšano dvojno knjigovodstvo. Takoj in lahko uporabljivo za vsako podjetje. Sestavil Maks Kovač v Mariboru, Krekova ulica 6. Prospekt zastonj. 140-5
Zeftgfsse poiiMCitee
MOZ
v starosti 40 let s premoženjem želi resnega znanja z vdovo, ki potrebuje resno pomoč v trgovski ali kmetijski stroki. Več ustmeno. Tajnost zajamčena. Le resne ponudbe s polnim imenom in sliko na upravo »Jugoslavije« v Celju pod št. 125.	1435.
Dva mlada strojevodja se želita seznaniti z
dvema gospodičnama prijetne zunanjosti. —
Gdč. iz Pristaniške ulice v Mariboru so iz-
ključene. Ponudbe na upravo »Jugoslavije«
v Mariboru, Glavni trg pod šifro, Jakec in
Lojzek.	J416
Koroška. — Spisa Carantamis. — Z barvnim zemljevidom Koroške. Cena 4 K.
Gosposvetsko polje. Spisal dr. Bog. Vošniak. Cena 2 I(.
Naša Istra, Spisal Fr. Erjavec. Cena 1 K.
Jugoslovanska žena za narodov® svobodo. Uredil Alre. Ccria 2 K.
Slovenci, Slovenke! Stojimo tik pred odločitvijo, tik pred plebiscitom. Naša narodna dolžnost je. da sc zavedamo svojih pravic, da spoznavamo svojo domovino ter da smo poučeni o naših najbolj perečih vprašanjih. Naročite tc knjige in širite jih med ljudstvom 1
Naročajo se pri »Zvezni knjigarni* v Ljubljani Marijin trg 8 in v vseh podružnicah »Jugoslavije« ter v vseh knjigarnah.
Proda se
(Landauer). Na vpogled pri Francetu Janievič, Št. Jernej, Dol. 1301
Proda se
300 m* smrekovih in jelovih desk od 20 do 35 mm debelosti. Ponud.be, franlio vagon Podro-žica, je vložiti do incl. 20. t. m. na podpisano upravo, kjer bo dobiva natančna pojasnila. — Glavna uprava posestev Liechtensteina v Rožeku. 1295
Zidne opeke,
Strangfalz — Biberschwanz —
Strešno opeko
dobavlja „A VA“, Ljubečno.
glasi v »Jugoslaviji« imajo naj- g
u!?e!i’ keUe	zeXo, s;: J UOIllIflC |0f 1H€!1€
širjena in jo vsakdo rad čita
I
in druge stavbene pctrtbščlne ponuja
Fotograf Ima!
. 1121	nudi
— j rk~D A \T A ** lesna trgovska in indu-"!	v	XX	strijska delniška družba
Maribor.
T.jnl»ljann, U!eiwci*ova c. 18.
Metol, IIydrochinon, Rliodinal, Srebrov i Olovci nitrat 3 druge Che-	S!
mikalijo prodaje: ,ISIS“ Drogerija na veliko. Zagreb, Palmotičeva	S
ul. 66. Beograd, Lovčenska ulica 11.	1296	5
i • fg BB B US E BBBBOB3: SE S BEE
j npv A V1 Minila Mi
11/ !\ 1	I	j	jjgp	p9[(aQ
Šoli
Lepa hiša
enonadstropna, z vrtom, so proda. — Naslov povo Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
Na drž. vinarski in sadjarski v Mariboru se razpisuje mesto začasne pisarniške pomočnice z dnevnino 3 K 20 v in 'pripadajočo draginjsko doklado.
Prosilke morajo bili izvež-bane strojepiske ter imeti za dostno prakso v knjigovodstvu.
S šolskimi in službenimi izpričevali, domovinskim listom in uradnim zdravniškim izpriče-valom opremljeno in pravilno kolkovane prošnje je vložiti do 15. avgusta t 1. pri ravnateljstvu vinarske in sadjarsko šole v Mariboru.
Gledališka uliea št. 7 ostane od 7. avg. do 1. sept. zaprt.
Prodala lesa
Na veleposestvu grofico Lnmozan-Salius v Kokri se proda 300 m3 smrekovih žsganie. — Ponudbe je zaprte in reko-mandirano vposlati na nadzorništvo tega posestva v Kokri do inkluzive 16. avgusta 1.1. Pogoji pod katerimi se bo oddal ta les so interesentom na vpogled pri osltrbništvu.
(Mo nsliiiiio pfitc Ln-itts s Mii.
Pariš-Ljubljana, j f@ najbolj*;.
El
13
n
H
I«
/
H
sr
F
Cesto!
Graditelji!
nadalje 1
Vsa tesarska in krovska dela izvršuje solidno in ceno tvrdka Franlo Martinec, meri, tosarskf tcojslot
,	v	Llublisni, Pruls štev, B, 1274
V zalogi ima mnogo stavbnega materijah?, kakor vsake l vrste deske, tramove, strešno opelto. lepenko itd.
kočija1^ par^Tvas"za enega' veščega tudi srbskega jezika, vendar ne pogoj. Nastop takoj ali - se takoj ugodno proda, čimpreje. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, plače in
Cem@nt
konja, —“vj ---------------- r------	  — «	—------j-t,-----------
Ponudbe in vpraša se pod referenc pod »Lesna družba" na upravo tega lista. ,Dobra kupčija M. S. 40“ "	v *
upravništvu „Jugoslavije“.
BBaiaa«*t*aaa
Obiava I
aaa
Gospod ing. Franc Vondrn Iz Bo- g rovelj ni nr.Š družabnik in ne prevza- » memo nobene odgovornosti za kupčije, _ katere sklera on brež naše vednosti in ■ v našem imenu.	■
COSULICH-LIRE
m“ TRST— B£EW -Y0R8€.
Odplov parnikov Ir, Trsln:
14./8. poštni parnik Bclvedere. 21./8. brzoparnik »President Wilson“.
15./8. brzoparnik ,Amerika".	26/8.	poštni parnik .Columbia".
Odhod iz Ljubljane 3 dni poprej.
Vozne liste prodaja in prostore za potnike iz Slovenije pripravlja edino:
SimOIl Kmetec, Kolodvorska ulica štev. 20.
Mii Hrt t ta*. LiiMlan.
Valentin Maček
oOonpoppBcnagpgpOBPnpagn tovarna slamnikov v Domžalah.
/vl/vturtJlr ra Sprejema v popravilo vsakovrstne slam-IS1 HHASOVflllCfi nike in K!°buko za gospode In dame lllUUVEv »	°	^ i po pošti ter vsako soboto na Sv. Jakoba
»mirovno! nrinomPa 00 trgovcem trgu v Ljubljani. Obliko na vpogled, (trakovne) priporoča gg. go	prodajam tudi nove file klobuke za dame
Ljubljanska kcmercijalna družba	---------
lijubljnna, Bleivrclsovn e. 18. bppnncBcapospoBOBnccriDpg
svaka količina, iranco vagon skrad, K 1800. — Od 1000 komada
1	■— Norucbe na ............................
,GORANIN‘ industrija drva d. d. Zagreb.
Ulica baruna Jelačiča 2.	"
Tovarna
Jos. Reich
Barva
vsakovrstno - • ..........blago.
Kemično čisti
Ljijaro, Poljanski nasip it«. 4. ========
Peffiia; Seltepa ulica 3. P®r®
obleke.
t
L	ročilih'znaten.* popust, Aai«. Steiner«
mudbe pod .Električna mrx“	---------------
ii zavod Drago Beseljak
Trstje
j za strope izdeluje in prodaja na debelo istotam in drobno m* po K 4 80, pri večjih na-
linlkii.iiu.
starog te novijcg imade još r.a zalihl uz dnevne cijenc
Hrvafsha vinarska zadruga
u Vctoderu, z« P* P°P®vaSa.
Podružnica v Mariboru	vratnike,	zape.
Gosposka ulica Štev. 88.
=====£=== PODRUŽNICE ===============
Maribor Novomesto Kočevje
Gosposka ul. S8.	Glavni	trg	štev.	39.
udbe pod .Električna moč" na anon
11»...........
Cankarjevo nabrežje št 5.
Ljubljana, 1279
Novol	Novo!
Izšla je knjiga:
Jani listava"
Ustavni načrt g. Stojana Protiča, ministra za ustavotvoriru skupščinu in izednačevanje zakonov.	v	,	,	,
Ustavni načrt ustavne komisije, katero tvorijo pravniki-profesori univerz.	12®9
Avtentično izdanje s predgovorom g. Stojana Protiča.
CMM 9"- «t'B.
Narucbe sprejema založnik
Knjigarna 0EZA K0HN
Beograd Knez Mihajlova ulica 1.
la apno
v kosih In zdrobljeno dobavlja na vagone
„Atf A*1 tc varna, Laško.
}{ctj bi kuj:il mojemu
malemu 30 ged ?
knjižica našim mulim za zabavo in • pcuk s 45 slikami in k tem sp&dajcčlm besedilom.
= Cena 20 kron. =
Dobiva še v Ljubljani:
iZieznlkRjiserdi, Marijin frj8, i ZreznitiskjrpJ.Stari frgl9,l.
(WassermcBser)
cele amaturc, kakor tudi druge potrebščine za vodovode dobavlja v vseh zahtevanih velikostih in količinah
Franjo Kiseljak
tehnično obratovanje in veletrgovina
Zagreb.
Poslovnica:
Preradovičcva ulica 9, Int. tel. br. 18.
Glavno skladišče:
Iliča br. 47.
Tvornica: Karlovac.
1294
S
EEBE1EKHE
I Pozori i
domače perilo (pošlje ponje na dom).
®««««a©««oi«e!««e©«eoec®«®«esBKB*&EBs
Pevci lo pouka društva! 1 Pozor!
pesmarica
za molki zber; žepna Izdaja 11X15 cm
Stev. 1. Davorin Jenko: Sto čutiš, Srbine tužni? „ 2. /twz pl. Zajc: Zrinjsko-Frankopanka.
3. Anton Hajdrih: Slabo sveča je brlela.
4. Anton Hajdrih: Pod oknom.
5. Anton Hajdrih: V sladkih sanjah.
6. Anten Hajdrih: Jadransko morje. Vsaka pesem stane * K? ** Ixvo«lov xo K.
Številka C ftane 2 kroni, 11 izvodov 20 kron.
Dobiva sc v
Zrezal knjigarni, Ljubljano, Marijin irg štet. 8.
Jiska »Učlleliska usk^rua'1 v I.iujfUul
Odgovorni urednik Autoa Pesek.