D o p i s L Sr. Lovrenc nad Mariborom. Pr.Sel bode kmaiu čas obcioskih vohtov za tržko občino. Treba bo torej domcijubom malo bolj stopiti na ncge kakor pri deleinozborski vohtv-, pri kateri so naSi poailinemci napeli vse avoje grmanske žiie zs nvojega luteranskega prijatelja Štigeria. Nekateri tukajSni prihajači so kakcr beani od satne strasti do grtnanstva letaii okrcg, da so lovili gtasove za svojega toliko čislanega Štigerja. To so posebno take vrste Ijudju, kateri so k nam pnvandrali in so rojeni od sloveoskih starisev. Pravih Nemcev ne nsjdes tukaj toliko kakor je prstov na roki, razun tovarniSkih deiaveev. Te vrste ljudje so potera nadi »gospodarji«, ki žžve edino le od slovenskega kineta in daiavca. Teh Ijudi nikar ce poslušajmo, akoravno bodo prisli ob časa volitre v ovčii obieki k nstn in aas skuSali omamiti z obljubsmi, vinom, pivom itd. Poksžimc tem ljudem vrata, volimo pa iake raošt1, ki bodo ?krbn!i tudi za bSagcr uaroda sluveuakega. Slo-«enei, na dsinl