Letnik LVI, junij 2018 Cena: 3,75 € 10 Uspešno leto modelarske šole v Ljubljani RV-model ladijskega vlacilcaIzdelajmo si bluetooth zvocnikDenarnica iz odpadnega materiala Poletna šola elektronike in robotike CŠOD Cebelica, Dolenja vas pri Catežu, od 24. do 30. junija 2018 (od 12 do 18 let) Od senzorja do svetovnega spleta: poletni tabor, prilagojen ucencem z diagnozo Aspergerjev sindrom 2018 Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana, od 26. do 29. junija 2018 (zadnja triada osnovne šole) Poletna šola kemijskih znanosti Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Ljubljana, od 26. do 29. junija 2018 (srednješolci) Poletni tabor popotne fotografije Trenta, od 1. do 6. julija 2018 (9. razred in srednješolci) Poletni tabor Filmska valilnica Križevci pri Ljutomeru, od 1. do 6. julija 2018 (od 10 do 15 let) Poletni tabor Glasbena valilnica Križevci pri Ljutomeru, od 1. do 6. julija 2018 (od 10 do 15 let) Poletni tabor Medijska valilnica Križevci pri Ljutomeru, od 1. do 6. julija 2018 (od 10 do 15 let) Poletna šola modelarstva Naravske ledine, od 1. do 7. julija 2018 (od 10 do 14 let) Raziskovalni tabor Rogla Rogla, od 2. do 8. julija 2018 (od 13 let dalje) Urbani gozd - Poletna šola FGG Ljubljana, od 2. do 6. julija 2018 (od 12 let dalje in dijaki) Mladinski astronomski raziskovalni tabor Kmica Gornji Petrovci, od 2. do 7. julija 2018 (od 13 let dalje) Mladinski raziskovalni tabor Dravinja Poljcane, od 23. do 29. julija 2018 (od 13 let dalje) Mladinski astronomski raziskovalni tabor Medvedje Brdo CŠOD Medved, Medvedje Brdo, od 6. do 12. avgusta 2018 (od 12 let dalje) Poletni tabor racunalništva CŠOD Gorenje, Gorenje nad Zrecami, od 11. do 18. avgusta 2018 (od 13 do 18 let) Poletna šola logike CŠOD Gorenje, Gorenje nad Zrecami, od 11. do 18. avgusta 2018 (od 12 do 18 let) Poletni tabor inovativnih tehnologij Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana, od 20. do 24. avgusta 2018 (od 5. razreda OŠ do 3. letnika SŠ) Poletna šola Od ideje do oddaje Trenta, od 20. do 25. avgusta 2018 (od 12 do 18 let) Poletna šola strojništva 2018 Fakulteta za strojništvo, Ljubljana, od 21. do 24. avgusta 2018 (od 7. razreda OŠ do 3. letnika SŠ) Vec na tabori.zotks.si 1. Tovorno vozilo steyr 680 je zelo redko viden objekt na maketarskih dogodkih. Maketo vozila v merilu 1 : 35, katerega proizvodnja je potekala med leti 1964 in 1984, uporabljali pa sta ga avstrijska in švicarska vojska, je izdelal Avstrijec Roman Dax. 2. Vsestranski maketar Primož Debenjak je avtor še enega izjemnega prikaza dogodka (sestreljeni sovjetski lovec I-16) z zacetka operacije Barbarossa. Primož je, kot je to pri njem v navadi, s preprosto kompozicijo in smiselno postavitvijo udeležencev ucinkovito predstavil dogodek. 3. Model gasilskega starodobnika, ki je bil z nacrtom predstavljen v reviji TIM, je izdelek Zmaga Jereba. Pri sestavljanju modela je imela celotna družina veliko veselja. Da je delo potekalo hitreje, so si pomagali s CNC-rezkalnikom, nekaj drobnih delov pa so zaradi prakticnih razlogov izpustili. Pri delu je sodeloval tudi nadebudni mladi mode- lar Matevž Jereb (na sliki). 4. BMP-1 je sovjetsko oklepno vozilo, namenjeno razlicnim bojnim nalogam in temu primerno tudi opremljeno. Med razlicicami tako srecamo vozilo za podporo in transport pehote, izvidniško vozilo, vozilo za pridobivanje informacij, ki jih potrebuje topništvo, ali na primer transporter za dostavo streliva na položaje. Izvedenka na sliki je oborožena s 73-mm polavtomatskim topom in lanserjem pro- tioklepnih raket 9M14 »maljutka«. Avtor Zvezdine makete v merilu 1 : 35 je Predrag Hluchy. 5. Novi ruski glavni bojni tank T-14 armata je že kakega pol leta po predstavitvi na paradi zmage leta 2015 doživel vec upodobitev v pomanjšanem merilu. Predrag Stamenkovic je avtor Takomove sestavljanke tega tanka v merilu 1 : 35. Foto: P. Hluchy, Z. Jereb in A. Kogovšek 2 Izdajatelj: Zveza za tehnicno kulturo Slovenije, Zaloška 65, 1000 Ljubljana, p. p. 2803 telefon: (01) 25 13 743 faks: (01) 25 22 487 spletni naslov: http://www.zotks.si Za izdajatelja: Jožef Školc Odgovorni urednik revije: Jože Cuden telefon: (01) 47 90 220 e-pošta: joze.cuden@zotks.si revija.tim@zotks.si Uredniški odbor: Jernej Böhm, Jože Cuden, Mija Kordež, Igor Kuralt, Matej Pavlic, Aleksander Sekirnik, Roman Zupancic. Lektoriranje: Katarina Pevnik Poslovni koordinator: Anton Šijanec telefon: (01) 47 90 220 e-pošta: anton.sijanec@zotks.si Oglaševanje: www.tim.zotks.si Narocnine: telefon: (01) 25 13 743 faks: (01) 25 22 487 e-pošta: revija.tim@zotks.si Revija TIM izide desetkrat v šolskem letu. Cena posamezne številke je 3,75 EUR z že vkljucenim DDV. Redni narocniki TIM prejemajo z 10-% popustom, letna narocnina znaša 33,75 EUR z DDV. Narocnina za tujino znaša 50,00 EUR. Narocila na revijo TIM sprejemamo na zgornjih stikih in veljajo do pisnega preklica. Racunalniški prelom: Model Art, d. o. o. Tisk: Grafika Soca, d. o. o. Naklada: 2.100 izvodov Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (UL RS, št. 117/2006 s spremembami in dopolnitvami) sodi revija med proizvode, za katere se obracunava in placuje davek na dodano vrednost po stopnji 9,5 %. Izid revije je financno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz sredstev državnega proracuna iz naslova razpisa za sofinanciranje domacih poljudno-znanstvenih periodicnih publikacij. Brez pisnega dovoljenja Zveze za tehnicno kulturo Slovenije je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobcitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vkljucno s tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Fotografija na naslovnici: Udeleženci ljubljanske modelarske šole, ki so izdelovali raketne modele, so se udeležili tudi regijskega tekmovanja osnovnošolcev, najuspešnejši med njimi pa so dobili priložnost pomeriti se z vrstniki še na državnem tekmovanju modelarjev osnovnih šol v Kamniku. Foto: Anton Šijanec REPORTAŽA 2 Plasticne makete na sejmu v Nürnbergu (3. del) 6 Uspešno leto modelarske šole v Ljubljani MODELARSTVO 8 Model ribiške barke pepi 250 14 MG90S servo »hack« 40 Novo na trgu TIMOV TEST 12 Krmilno-pogonski sklop za vodenje modelov vector line MAKETARSTVO 16 Odstranjevalec min MH-05 PRILOGA 18 RV-model ladijskega vlacilca TIMOVO IZLOŽBENO OKNO 23 Imperialni zvezdni rušilec (Revell, kat. št. 06719, M: 1 : 2700) 26 Kadett K38 saloon (Revell, kat. št. 03270, M: 1 : 35) ELEKTROTEHNIKA 28 Izdelajmo si bluetooth zvocnik ABECEDNO KAZALO 29 Abecedno vsebinsko kazalo 2017/18 ELEKTRONIKA 31 Digitalna ura (3. del) ZA SPRETNE ROKE 34 Didakticna igra iz polsti 36 Denarnica iz odpadnega materiala 38 Sprošcujoce sluzasto packanje 8 16 18 38 28 REPORTAŽAPLASTICNE MAKETE NA SEJMU V NÜRNBERGU(3. del) Nürnberg, 31. januar–4. februar 2018REPORTAŽAPLASTICNE MAKETE NA SEJMU V NÜRNBERGU(3. del) Nürnberg, 31. januar–4. februar 2018 Mitja Maruško Foto: Jože Cuden Italeri talijansko podjetje, ki je še pred leti imelo v Sloveniji neposredne ga distributerja, je zdaj s svojim programom na voljo zgolj v e-trgovini. Ob- sežen seznam prek sto novosti v letu 2018 vecinoma sestavljajo ponatisi obstojecih kalupov, vendar to vseeno prispeva k pestri ponudbi na dobro založenem evropskem trgu plasticnih maket. Vecina letalskih novosti v merilu 1 : 72 je ponatisov, vendar letošnje izdaje premorejo bogat izbor oznak, ki ga pri Italeriju še posebej izpostavljajo v katalogu z oznako SD. Med novostmi so kanadsko vodno gasilsko letalo canadair CL-415 (1362-SD), ameriški lovec P-47N thunderbolt (1368), italijanski bombnik savoia marchetti SM.81 pipistrello (1388), nemški bombnik junkers Ju 88 E-1/E-2 (1391-SD), ameriški lovec F/A-18 hornet švicarskega letalstva (1394-SD), britanski šolski reaktivec hawk T.1 (1396-SD), ameriški dvosedežni lovec F-100F super sabre (1398SD), ameriški bombnik F-111A aardvark (1399), špansko-italijanski C-27J spartan (1402-SD), nemški izvidnik Fw 189 A-1/A-2 (1404), ameriški mornariški bombnik s cisterno goriva KA-6D intruder (1405-SD), ameriška razlicica britanskega šolskega reaktivca T-45 goshawk (1407), izraelski kfir C.2/C.7 (1408-SD), tornado IDS s slikovitimi oznakami ob 60-letnici 311. letalske skupine (1403), EF-200 eurofighter s posli- Pušcavska diorama s figurami v merilu 1 : 72 iz kompleta, ki prikazuje vstajo al- žirskih Tuaregov in njihov spopad s franco- sko tujsko legijo. kavo ob 100-letnici italijanskega lovskega letalstva (1406-SD), F-35A (1409-SD), AV-8A harrier (1410-SD), A-7E corsair (1411-SD), italijanski bombnik SM.79 (1412), sovjetski lovec Su-27A flanker (1413), ameriški mornariški lovec F-14A tomcat (1414), ameriški lovec F-15C eagle (1415), nemški lovec messerschmitt Me 210A-1 (1416) in italijanski šolski reaktivec MB 339A (1418-SD). Med maketami helikopterjev bosta na voljo italijanska razlicica HH-101 caesar/AW101 TTH (1371-SD) in HSS-1 seabat (1417). Serija novosti med letalskimi maketami v merilu 1 : 48 prinaša ponatise obstoje- cih kalupov, od katerih jih je nekaj ESCI- jevega izvora. Kljub odlicni novi Special Hobbyjevi maketi Italeri obnavlja star Escijev kalup švedskega lovca saab JA 37 jakt viggen (2785). Dobrodošel je izid italijanskega lovca macchi MC.200 serije XXI (2767) in reggianne Re.2000 (2771). Izbor ameriških letal sestavljajo F-117A nighthawk (2705), douglas A-4E/F/G skyhawk Bitka na vzhodni fronti med nemškimi in ruskimi tankovskimi enotami v merilu 1 : 72 (2671-SD), F-104G starfighter (2780-SD), F-4J phantom II (2781) in F-16A fighting falcon (2786). Ostanek novosti so EF-200 eurofighter (2754), BAC jaguar GR.1 (2782), tornado IDS (2783) in nemško vodno leta- lo arado Ar 196A z nemškimi, norveškimi in bolgarskimi oznakami (2784). Izbor novih maket helikopterjev je kar zajeten: ameriški jurišni bell AH-1Z viper (2773), transportni H-21 »leteca banana« (2774SD), mornariški AB 212 ASW (2775), H-34 (2776), chinook HC.2/CH-47 (2779-SD) in bell AB 206B1, tudi s hrvaškimi oznakami (2778). Italeri stavi na odlicno ponudbo novih maket v merilu 1 : 32, kjer prihajajo na trg dvosedežna izvedenka TF-104 starfighter (2509-SD), obnovljena izdaja enosedežnega F-104G v izvidniški razlicici (2514-SD) in povsem novi tornado GR.4 (2513-SD). Novo oblikovane so tudi figure Natovih pilotov in mehanikov v merilu 1 : 32 (2511). Italijanski tornado IDS s posebnimi ozna- kami, ki obeležujejo 60-letnico 311. skupine italijanskega letalstva v merilu 1 : 72. Ob 100-letnici italijanskega lovskega letalstva so vrsto lovcev EF-2000 eurofighter opremili s slavnostnimi poslikavami. V škatli z bogatim izborom nalepk sta dve maketi v merilu 1 : 72. Vec možnih razlicic nemškega lovca tankov jagdpanzer 38(t) hetzer v merilu 1 : 56 Nabor novih tankovskih in drugih maket v merilu 1 : 35 sestavljajo ponatisi kalupov za nemški polgosenicar demag sd.kfz.10 s topom 5 cm pak 38 (6383), posadka za italijanski oklepni avto LMV lince (6537), italijanski samohodni top M40 da 75/18 (6544), nemški tank s posadko pz.kpfw.IV F1/F2/G (6548), italijanski štabni avto 508 CM coloniale (6550), kanadski transportni tank kangaroo na podvozju tanka sherman (6551), italijanski lahki tank L6/40 (6553), ameriški tovornjak cisterna M978 (6554), ameriški lahki poltovornjak M6 s topom 37 mm (6555), nemški tank tiger ausf.E v zgodnji izvedbi (6557), nemški tovornjak mer- cedes benz L3000 (6558), skupina partizanov (6556), sodobni nemški tank leopard 2A4 (6559), izraelski transporter M163 s to- pom vulcan (6560) in izbor urbanih dodatkov za sodobno bojišce (6536). Merilo 1 : 56 je prilagojeno strateškim igram, ki jih Italerijev program zelo podpira. Med novostmi najdemo francoski tank char B1 bis (15766), nemški težki tank king tiger (15765), nemški top 8,8 mm flak 37 s posadko (15771) in nemški lovec tankov jagdpanzer 38(t) hetzer (15767). REPORTAŽA V posebno velikem merilu 1 : 9 prihaja maketa lahkega nemškega terenskega vozila kdf.1 tip 82 kübelwagen (7405). Dvojcek z dvema tankoma IS-2 (7502) v merilu 1 : 72 je prav tako namenjen strateškim igram. V merilu 1 : 72 najdemo še ponatise treh tankov v merilu 1 : 72: izraelski megach 6 (M60) (7073), ameriški M60A1 (7075) in nemški protiletalski tank flakpanzer IV wirbelwind (7074). Italerijeva posebnost je ponudba vecjih dioram v merilu 1 : 72 z maketami vozil in vojaštva, ki ponazarjajo doloceno bitko. V tej seriji se v letu 2018 pojavlja bitka za Berlin (6112), bitka pri vasi Malinava v letu 1944 med nemško in rusko armado (6182), upor Tuaregov v Alžiru v letih 1877–1912 (6183) in vietnamsko bojišce (6184). Izbor kompletov figur v merilu 1 : 72 ni obsežen, je pa zanimiv. Najprej je tu francoska pehota v zavezniških vrstah (6189), cete varšavskega pakta v osemdesetih leti prejšnjega stoletja (6190), vojaki pakta NATO razlicnih narodnosti v osemdesetih letih (6191), britanski huzarji iz krimske vojne (6188) in britanska pehota v kolonialnih uniformah (6187). Italerijev program je bil vedno prepoznaven po maketah to- vornjakov in drugih vozil v razlicnih vecjih merilih. V merilu 1 : 24 bodo na voljo tovornjaki vlacilci scania R730 »team chimera« (3930), mercedes MB actros MP 4 (3935), iveco E5 abarth (3934), volvo FH-16 XXL viking (3931), MAN TGX XXL euro 6 (3916), freightliner FLD 120 (3925), iveco turbostar 190.48 (3926), gasilni to- vornjak z lestvijo iveco magirus DLK 26-12 (3784), iveco 480 E5 z nizko streho (3928), scania R730 (3932), DAF XF-105 space ameri- ca (3933), scania T143H 6x2 (3937), renault AE500 magnum (3938) in iveco turbostar 190.42 s klasicnim kesonom in platneno prevleko (3939). Ne smemo pozabiti na kontejnersko prikolico dirkalnih ekip (3936) in cisterno tehnocar (3929). V merilu 1 : 24 so tu še ma- kete športnega alfa romeo giuletta spider 1600 (3653), land rover kot gasilsko vozilo (3660), land rover kot policijsko vozilo (3661) in lancia delta HF integrale v izvedbi rally (3658). Lamborghini miura v merilu 1 : 24 prihaja v zacetniškem kompletu z barvami (72002). Kombi ford transit pa bo na voljo v barvah britanske policije (3657). V najvecjem merilu 1 : 12 bosta na voljo dirkalnik alfa romeo 179C in fiat abarth 695 SS (4705). Dirkalnik alfa romeo 179C v merilu 1 : 12 z vso notranjostjo in de- tajli motorja Mali fiat abarth 695 SS je v merilu 1 : 12 velika maketa z upodoblje- no notranjostjo. Popularni ford transit v barvah britanske policije (M 1 : 24) Tovornjak vlacilec MAN TGX XXL euro 6 v merilu 1 : 24 REPORTAŽA Med ladijskimi maketami je tu spet ma- keta ameriške letalonosilke USS Carl Vinson CV-70 z oznakami in opremo iz leta 1999 v merilu 1 : 700 (5506). V velikem merilu 1 : 35 Italeri dopolnjuje ponudbo s hitrim diverzantskim colnom mino M.T.M. barchino s posadko (5623), vodljivim diverzantskim torpedom S.L.C. »maiale« s posadko (5621) in hitrim torpednim colnom higgins 78 (5622). V posebni seriji maket World of Tanks izidejo naslednji novi kompleti maket v merilu 1 : 35: nemški tank pz.IV (36513), britan- ski crusader III (36514) in nemški tiger I 131 (36512). V merilu 1 : 72 sta tu še nemški king tiger/tiger II (74001) in ameriški M4 sher- man (74002). V merilu 1 : 720 bo na voljo nemška žepna oklepnica Graf Spee (74003). Povsem nova pa je maketa rimskega koloseja v merilu 1 : 500 (68003). Anticna rimska zgradba v maketi ima premer 375 mm in je visoka 110 mm. Trumpeter Kitajski Trumpeter je že lep cas uveljavljen vecji proizvajalec plasticnih maket z odlicno ponudbo zanimivih novosti in upodobitev redkih letal, oklepne tehnike in la- dij. Novi katalog poleg letošnjih novosti prinaša tudi niz že vec let ponavljanih obljub. Nekaj jih bodo pri Trumpeterju koncno le izpolnili. Izbor letalskih maket obljubljenih no- vosti v merilu 1 : 24 sestavljajo P-51B/C mustang Mk.III (02402), nemški lovec focke wulf Fw-190A-6/A-8 (02419) in nemški strmoglavec junkers Ju 87B-2 stuka (02421). V merilu 1 : 32 prihajajo ameriški lovci P-40E (02269), P-40F (03227), P-40M (02211) in P-40N (02212), torpedni bomb- nik TBD-1 devastator (02226), ameriški lovec F-100F super saber (02246) ter sovjetska lovca MiG-29C fulcrum (03224) in MiG-29SMT (03225). Klasicno letalsko merilo 1 : 48 prinaša med novostmi britanski mornariški bomb- nik fairey albacore (02880), ceška šolsko letalo L-39ZA albatros (05805) in L-59 albatros (05806) ter britanska mornariški lovec D.H. 110 sea vixen FAW.2 (05808) in jurišni bombnik fairex firefly Mk.I (05810). V manjšem merilu 1 : 72 bomo lahko segli po seriji ameriških mornariških bombnikov grumman A-6A intruder (01640), A-6E (01641), A-6E tram (01642) in protielektronski EA-6B prowler (01643), sovjetskem lovcu MiG-19 PM farmer (01647), ameriškem šolskem prestrezniku F-102B delta dart (01683), kitajskih jurišnikih nanchang Q-5 (01684) in Q-5A (01686), sovjetskih bombnikih Tu-128M fiddler (01687) in Tu128UT fiddler (01688) ter Tu-22K blinder B (01695). Na palube maket letalonosilk v merilu 1 : 200 boste lahko dodali hidroplan OS2U-1 kingfisher (04201), sovjetski helikopter kamov Ka-27 helix (04202), nemški arado Ar 196 (04203), ameriški bombnik N.A. B-25C mitchell (04204), ameriške lovec F4F wildcat (04205), torpedni bombnik TBD-1 devastator (04206) in strmoglavni bombnik SBD dauntless (04207) ter britan- ski hidroavion walrus (04208). V merilu 1 : 350 so tu nemški arado Ar 195 (06278), messerschmitt Bf 109T (06279), junkers Ju 87T (06280) in fieseler Fi 167 (06281). Izbor nemških letal se ponovi tudi v merilu 1 : 700, pridružijo pa se jim še britanski torpednik fairey swordfish (03467), lovec fairey fulmar Mk.I (03468) in strmoglavec balckburn skua (03469). Izbor je namenjen novim maketam nemških in britanski letalonosilk v merilu 1 : 700 in 1 : 350. V merilu 1 : 700 je tu še izbor helikopterjev lynx HAS.3 (03470) in EH-101 (03471). V velikem tankovskem merilu 1 : 16 prihajajo maketa ameriškega tanka M1A2 SEP abrams (00927) in dve maketi nemških panterjev izvedenke G, zgodnja (00928) in pozna (00929). V klasicnem tankovskem merilu 1 : 35 med letošnjimi novostmi najdemo sovjetski tovornjak ZIL-131 (01031), vlacilec tankov KZKT-428 (01039), sovjetski radar- ski sistem 30N6E flaplid (01043), ameriški raketomet M142 HIMARS (01041), ameriški raketni sistem MARS (01046), norveško razlicico raketnega sistem M270/A1 MLRS (01048), sovjetski tovornjak MAZ-7313 (01050), ruski samohodni raketni sistem 9K720 iskander SS-26 (01051), ameriška tovornjaka vlacilca M1120 HEMTT (01053) in M982A2 HEMTT s prikolico M870A1 (01955), sovjetski vlacilec MAZ-7410 s prikolico CHMZAP-5247G (01056), sovjetske tanke T-72B3 (09508), T-72A model 1979 Trumpeterjeva maketa britanskega mornariškega lovca DH.110 sea vixen v merilu 1 : 48 bo konkurenca nekoliko starejši Airfixovi maketi. Ameriški samovozni raketni sistem M142 v merilu 1 : 35 Ruski lovec tankov na kolesih 2S14 v merilu 1 : 35 Ruski oklepnik za tehnicno podporo tankovskih enot BMO-T v me- rilu 1 : 35 REPORTAŽA Pz.kpfw VI ausf E tiger I v zgodnji razlicici v merilu 1 : 35 prihaja na trg, kjer je huda konkurenca. Prototip težkega nemškega tanka maus v merilu 1 : 35 z upodoblje- no notranjostjo (09546), T-72A model 1983 (09547), T-72 model 1985 (09548), T-72B3 model 2016 (09561), sovjetski protiletalski raketni sistem S-300V 9A82 (09518), S-300V 9A83 (09519), S-300V 9A84 (09520) in S-300V 9A85 (09521) z radarjem S-300V 9S32 (09522), ruski tank T-80U (0925), samohodni top 2A3 kondensator 2P 406 mm (09529), samohodno havbico 2S19-M2 (09534), ruski kolesni lovec tankov 2S14 (09536), samohodni raketni sistem 2P16 luna (frog 5) (09545), protiletalski sistem SAM-5 gammon (oznaka NATO) z raketo 5V28, S200 vega in lansirno napravo 5P72 (09550), oklepnik za tehnicno podporo BMO-T HAPC (09549), protitankovski rake- tni oklepnik 9P157-2 krizantema S (09551), cistilec min BMR-3 (09552), oklepni kolesnik 2S23 (09559), raketni metalec TOS-1 model 1989 (09560). V merilu 1 : 45 ne bo manjkalo maket nemškega tanka tiger I. Trumpeter pripravlja razlicico E srednje proizvodnje (09539) in pozne proizvodnje (09540). Tu sta še dva nemška polgoseni- carja sd.kfz.7/3 z oklepno kabino (09537) in klasicni vlacilec topov sd.kfz.8 (DB9) (09538). Nove bodo tudi upodobitve nemških tankovskih projektov druge svetovne vojne, ki niso docakali proizvodnje: pz.kpfw. VIII maus (09541), stug E-100 (09542) in E-100 s Kruppovo kupolo (0943). Tu sta še maketi sovjetskih tankov KV-3 (09544) in KV-9 (09563). V merilu 1 : 72 je vecina tankovskih no- vosti posvecena nemškim prototipom in ruskim tankom. Od nacrtovanih tankov in drugih oklepnikov so bili predstavljeni protiletalska tanka E-50 (07125) in E-75 (07126) in standardni težki tank E-75. Iz casa druge svetovne vojne bodo prišli na trg težki sovjetski tank Kv-122 (07128) in dve samohodni havbici Su-152 v zgodnji (07129) in pozni izvedbi (07130). V predvojno obdobje sega težki veckupolni tank T-28 s kovicenim oklepom (07151), v vojni cas težki KV-2 s 107-mm topom ZIS 6 (07162) in slavni T-34/85 (07167), v obdobje po vojni pa težki tank T-10 (07152) in JS-3 s topom 122 mm (07163). Pripravljajo še serijo sovjetskih tankov T-62 z modelom 1972 (07147), T-62 BDD model 1984 (07148) in T-62 ERA model 1972 (07149). Ponudbo nadaljuje serija operativnih nemških tankov king tiger s Henschlovo kupolo in topom 105 mm kwk L/65 (07160), razlici- ca s Porschejevo kupolo in enakim topom (07161), tiger I z 88-mm topom kwk L/71 (07164), lovec tankov jagdtiger s 128-mm topom pak 44 L/61 (07165), jagdtiger z 88mm topom kwk L/71 (07166) ter srednja tanka panther ausf.D (07245) in ausf.A (07246). Ponudbo zakljucujeta ameriški sherman M4A3E8 s topom 105 mm (07168) in pershing M26(T26E3) z 90-mm topom T15E2M2 (07170). Med ladijskimi maketami je tudi precej novosti. V merilu 1 : 144 so tu makete kitajske podmornice tipa 092 razreda xia (059109), sodobne japonske podmornice tipa soryu (05911) in sodobne britanske podmornice HMS Astute (05909). V velikem merilu 1 : 200 so pozornost pritegnili štirje kitajski rušilci DDG 138 Tai Zhou (03616), DDG 139 Ning Bo (03615), tip 052C Hai Kou (03617) in tip 054 (03618). Poleg vojaških plovil je tu še ena maketa Titanika v merilu 1 : 200 (03713). Zgodnje ameri ške letalonosilke zastopata CV-5 Yorktown (03711) in CV-6 Enterprise (03712). V merilu 1 : 350 prihajajo na trg japonski sodobni rušilec DDG-175 Myokoh (04534), ameriški križarki USS Baltimore CA-68 iz leta 1944 (05314) in USS Pittsburgh CA-72 iz leta 1944 (05315), italijanski bojni lad- ji Littorio iz leta 1941 (05319) in Vittorio Veneto (05320), italijanski lahki križarki Fiume (05348) in Gorizia (05349), britanske lahke križarke HMS Exeter (05350), HMS York (05351), HMS Kent (05352) in HMS Cornwall (05353), stari nemški oklepnici Holstein iz leta 1935 (05354) in iz leta 1908 (05355), ruska rušilca Taškent iz leta 1940 (05356) in Taškent iz leta 1942 (05357), nemški križarki Gneisenau (05360) in Scharnhorst (05361), britan- ski bojni ladji HMS Neslon iz leta 1944 (05625) in HMS Rodney (05626) ter šolska letalonosilka USS Langley CV-1 (05631) in USS Langley kot nosilka hidroaviona AV-3 (05632). Izbor novih ladijskih maket sledi ponudbi v merilu 1 : 350, zato letos najdemo britanski križarki HMS Belfast iz leta 1942 (06701) in iz leta 1959 (06702), ameriško letalonosilko CV-6 Enterprise (06708), nemško nacrtovano letalonosilko Peter Strasser (06710), ameriško oklepnico USS Texas BB-35 (06712), ameriške povojne letalonosilke USS Kitty Hawk CV-63 (06714), USS Constellation CV-64 (06715) in USS John. F. Kennedy CV-67 (06716), britansko bojno ladjo HMS Rodney (06718) ter so- dobne britanske fregate tipa 23 Kent F78 (06719), Montrose F236 (06720), Westminster F237 (06721) in Monmouth F235 (06722). Sodobna britanska podmornica HMS Astute v velikem merilu 1 : 144 V merilu 1 : 200 je britanska bojna ladja HMS Nelson bogato detaj- lirana velika maketa. REPORTAŽAUSPEŠNO LETO MODELARSKE ŠOLE V LJUBLJANIREPORTAŽAUSPEŠNO LETO MODELARSKE ŠOLE V LJUBLJANI Najmlajši, ki so obiskovali tecaj osnov modelarstva, so svoje prve modele izdelali skupaj z uciteljico Matejo Kozjek. Ob tem so spoznavali razlicne materiale in se jih ucili obdelovati. Anton Šijanec Foto: Anton Šijanec in Jože Cuden olsko leto se izteka in mladi, ki so v Modelarski šoli v Ljubljani celo leto pridno izdelovali svoje mode- le letal, colnov in raket in se ob tem sre- cevali z modelarskimi izzivi, se lahko ob zakljucku tecajev ponosno pohvalijo s svojimi izdelki. Vecina se je z njimi udeležila tudi regijskega tekmovanja, najuspešnejši med njimi pa še državnega tekmovanja modelarjev osnovnih šol. Modelarsko šolo v Ljubljani izvaja skupina zanesenjakov, ljubiteljev modelarstva in promotorjev tehnicne kulture, clanov ljubljanskega društva ARK Vladimir M. Komarov, ki bo prihodnje leto kot ena naših najuspešnejših nevladnih organizacij tehniške kulture praznovalo okrogli jubilej – 50 let uspešnega delovanja. Pri poucevanju v modelarski šoli sodelujejo mentorji z dolgoletnimi izkušnjami pri delu z mladimi. Skozi vrste društva so šle številne generacije modelarjev, ki so za vedno ostali pripadni tehniki in znanosti. Vecino jih srecamo kot uspešne posameznike ter vrhunske strokovnjake v tehniških in naravoslovnih poklicih. V iztekajocem se šolskem letu je mode- larsko šolo obiskovalo 25 osnovnošolcev, ki so delali v štirih skupinah. Pod mentor- stvom uciteljev so izdelovali modele letal, colnov in raket, najmlajši pa so sestavljali razlicne preproste modele. Ucenci prve triade osnovne šole so obi- skovali tecaj osnov modelarstva, kjer so se seznanjali s tehnikami gradnje preprostih modelov. Spoznavali so razlicne materi- ale, jih obdelovali in izdelovali razlicne konstrukcije. Pri delu so uporabljali papir, les, kovine in umetne mase in se naucili delati z osnovnim modelarskim orodjem. Na koncu so izdelali tudi tekmovalne mo- dele raket in se z njimi udeležili najprej re- gijskega in nato še državnega tekmovanja osnovnošolcev. Drugi, nekoliko starejši osnovnošolci, ki imajo z modelarstvom že nekaj izkušenj, so se razdelili v tri skupine. Letalski modelarji so izdelovali preproste, a po konstrukciji vseeno zahtevne modele letal na radijsko vodenje z elektromotornim pogonom. Trup modela in re- brasto konstrukcijo kril so izdelali iz balzovega lesa, nato pa krilo prekrili s plasticno folijo za prekrivanje modelov. Poudariti velja, da so modele izdelali v samogradnji, kar pomeni, da so sami izdelali prav vse sestavne dele. Na koncu so svoje modele tudi preizkusili in se z njimi naucili leteti. Ladijski modelarji so se odlocili za izdelavo modela colna z elektromotornim pogonom, ki ga je mogoce tudi upravljati Model RV-colna na elektricni pogonje izde- lan iz lahke vezane plošce in letvic. z napravo za radijsko vodenje. Osnovni material za ogrodje colna in oplate je bila lahka vezana plošca. Modele so tudi izvir- no pobarvali in vanje vgradili pogonske sklope z elektromotorji, gredmi in propelerji. Tudi tu so po temeljitem proucevanju nacrtov vse sestavne dele modelov izdelali sami. Colne so na koncu preizkusili v bazenu in se jih tudi naucili upravljati. Na tecaju so izdelali še model jadrnice, ki je uspešno zaplula. Raketni modelarji so gradili dva mo- dela. Zaceli so z modelom raketoplana kategorije S4 lastne konstrukcije iz balze. Za nastop na tekmovanju je vsak izdelal dva prosto leteca modela raketoplana. Ladijski modelarji so svoje modele izdelo- vali pod mentorstvom Matjaža Bolte. Tecajniki so poleg colnov izdelali tudi model RV-jadrnice, ki je po koncu tecaja uspešno za- plula, mladi pa so se ob tem naucilitudi upravljanja plovil z napravami za radijsko vodenje. Izdelava kril klasicne rebraste konstrukcije je natancno in dokaj zahtevno opravilo. REPORTAŽA Letalski modelarji so izdelovali RV-model letala na elektricni po- gon, vse dele zanj pa so pod vodstvom ucitelja Petra Kovacica na- redili v samogradnji. Raketni modelarji so pod vodstvom mentorja Mihe Kozjeka poleg modelov raket izdelovali tudi prosto letece modele raketoplanov. Modele raket s padalom nacionalne kategorije S3 pa so izdelali iz predpripravljenih laminiranih trupov, ki so jih morali sami do konca obdelati in dograditi s stabilizatorji, navezavami in padalskim pristajalnim sistemom. Vsi njihovi modeli so uspešno poleteli na regijskem treningu, najboljši pa so nastopili tudi na državnem tekmovanju. Za ucenci Modelarske šole v Ljubljani je nepozabno leto spoznavanja graditeljskih tehnik, modelarskih vešcin in razvijanja rocnih spretnosti, predvsem pa prijetnega druženja in ustvarjalnega dela pri konstruiranju modelov. Zadovoljstvo vseh udeležencev je bilo še toliko vecje, ko so svoje izdelke tudi preizkusili v praksi in se prepricali, da zmorejo s prizadevnim de lom in trudom prav vsi izdelati modele, ki so jim v ponos in s katerimi se lahko dokažejo tudi na tekmovanjih. Šola bo svoj program in tecaje nadaljevala tudi v prihodnje, zato ste k sodelovanju v novem šolskem letu vabljeni vsi, ki vas zanimata tehnika in modelarstvo, da se jim pridružite. Vec informacij najdete na spletni strani www.modelarskasola.si. Na tekmovanju se morajo modelarji v vsaki kategoriji najprej prija- viti in nato opraviti še registracijo svojih modelov. Pri zlaganju padal, pripravi in vracanju modelov so aktivno sode- lovali tudi starši. Model prosto letecega raketoplana mlade modelarke je pripravljen na štart. Modelar pred štartom rakete s padalom na- cionalne kategorije. Mlade modelarje so na tekmovanju spre- mljali starši, prijatelji in mentorji. MODELARSTVO MODEL RIBIŠKE BARKE PEPI 250 MODELARSTVO MODEL RIBIŠKE BARKE PEPI 250 Iztok Sever ližajo se šolske pocitnice, zato smo pripravili clanek, ki bo pisan na kožo predvsem mlajšim modelarjem. Z njegovo pomocjo bodo lahko izdelali preprost model ribiške barke za popestritev poletnih dni. Priporocam, da vse sestavne dele, ki so na nacrtu narisani v merilu 1 : 2, najprej fotokopiramo, da ne bomo po nepotrebnem rezali revije in bo ostala cela ter uporabna tudi v prihodnje. Fotokopirane dele prilepimo na topolovo vezano plo- šco debeline 4 mm in jih po crtah natancno izrežemo z rocno ali elektricno rezljaco. Izrezane dele obdelamo z brusilnim pa- pirjem, da dobimo ravne in gladke robove. Gradnike nato sestavimo brez lepljenja, to pa zato, da jih lahko sproti prilagajamo in s tem dosežemo natancne spoje. Sestavljanja se lotimo po zaporedju, ki je prikazano na slikah. Najprej sestavimo kobilico in dno modela (slika 1). Po celotnem zgornjem robu kobilice nanesemo belo lepilo in jo s spodnje strani vstavimo v za to predvidene utore na dnu (slika 2). Nato pripravimo sprednje (5) in zadnje rebro (6), ki ga bomo v nadaljevanju imenovali zrcalo (slika 3), in ju na zgornjo stran dna prilepimo na sklop dna in kobilice (slika 4). Pocakamo, da se lepilo nekoliko posuši, med tem pa pripravimo elementa 3 in 4 (slika 5). Najprej prilepimo del 3 (slika 6), nato nanj po nekaj minutah pritrdimo še zgornji palubni rob (slika 7). Nadaljujemo izdelavo krmarjeve kabine. Pripravimo vse sestavne dele kabine (slika 8). Levo in desno stranico povežemo z zadnjo stranico, kjer je vhod v kabino (slika 9). Na sprednjo stran prilepimo pokoncno in poševno stranico – okno kabine (slika 10). Na koncu dodamo še streho (slika 11). Sklop krmarjeve kabine (slika 12) odložimo na polico, kjer nas bo pocakal na vgradnjo v model, in pustimo, da se lepilo dobro posuši. Sledi prekrivanje trupa plovila. Za to potrebujemo dva kosa balzovega ali kakega drugega furnirja dolžine 300 mm širine 40 mm in debeline 1,5 mm. Sam obicajno uporabljam balzo, ker se lepše upogiba in obdeluje kot furnirji iz kakšne druge vrste lesa. Pred lepljenjem jo poravnamo z zgornjim robom palube in s premcem, kamor jo zacasno pritrdimo z nekaj modelarskimi žebljicki. Balzovo oplato prilagodimo obliki trupa in jo prilepimo na stranski rob dna in zrcala. Na spodnji in zgornji rob jo med upogibanjem in lepljenjem sproti pritrdi- mo še z nekaj modelarskimi žebljicki. Za trdnejši spoj oplat z ogrodjem (sliki 13 in 14) si pomagamo z elastikami, ki jih kolikor je mogoce na gosto napnemo vzdolž celotne dolžine trupa. MODELARSTVO Na sliki 15 so prikazani elementi za izdelavo in montažo krmilnega sklopa na trup barke. Najprej sestavimo krmilo, in sicer tako, da dela 7 vlepimo v utora na pokoncnem zadnjem delu kobilice (slika 16), nato pa še dela 8, ki ju prilepimo v utora na krmilu (slika 17). Na zgornji del krmila nazadnje pritrdimo rocico za premikanje krmila (slika 18). Medtem ko se lepilo suši, izdelamo še nosilec, na katerega postavimo barko, ko ni v uporabi. Sestavljanje nosilca je prikazano na slikah 22 do 25. Ko se lepilo dovolj strdi, se lotimo kon- cne obdelave trupa. Vse presežke balzovih oplat, ki morebiti kje segajo cez rob trupa, previdno obrežemo z modelarskim nožem, nato vse robove in površine natancno obrusimo z brusilnim papirjem. Preden zacnemo vgradnjo kabine, trup barke z notranje strani nekajkrat premažemo s prozornim akrilnim lakom. Poseb- no moramo biti pozorni, da bomo z lakom dobro prekrili vse spoje v notranjosti. Šele zdaj lahko vgradimo kabino plovila, ki pa jo prej tudi dobro zašcitimo z lakom. Kabi- no vlepimo v utore na dnu modela (sliki 15 in 21). Enako kot notranjost prelakiramo še zunanje površine trupa, nato na zrcalo pritrdimo krmilo. Za os krmila lahko uporabimo vijak M3 × 25 mm. Vgradnja krmila je prikazana na slikah 19 do 21. Ko je model v celoti sestavljen, ga lahko poljubno pobarvamo v razlicnih barvnih odtenkih. Na zgornjem sprednjem delu premca lahko naredimo manjšo izvrtino, skozi katero napeljemo vrvico. Tako lahko barko spušcamo po potocku in jo s pomocjo vrvice povlecemo spet k sebi. V model je mogoce vgraditi tudi motorni pogon, za kar je treba predhodno narediti izvrtino v dno in izrez v kobilico, skozi katera bom lahko vstavili pogonsko gred s propelerjem. Za pogon uporabimo manjši elektromotorcek iz skupine mikro. Zanj naredimo v trupu 13152569101314161718 MODELARSTVO 41919 primeren nosilec z enako razdaljo med izvrtinami, kot so na motorju. Na dnu plovila je dovolj prostora, kamor ga lahko prilepimo. Poleg pritrdimo še manjšo baterijo, ki jo prek stikala povežemo z motorjem, 7 8 in motorna barka je pripravljena za prvo plovbo. Tudi v tem primeru priporocam uporabo vrvice. Pa še nekaj. Ce smo vgradili elektricni pogon, odsvetujem spušcanje modela na morju. Ce pa se vseeno ne boste mogli upreti skušnjavi, bo nujno po plovbi vse elektricne in mehanske sklope temeljito sprati s sladko vodo. Kljub temu ni zagotovila, da se motor ne bo unicil. 12 Pri izdelavi in spušcanju barcice vam želim veliko veselja in prijetno preživlja nje pocitniških dni. 11 MODELARSTVO TIMOV TEST KRMILNO- POGONSKI SKLOP ZA VODENJE MODELOV VECTOR LINETIMOV TEST KRMILNO- POGONSKI SKLOP ZA VODENJE MODELOV VECTOR LINE Aleksander Sekirnik januarski številki Tima je v rubriki o ponudbi naših modelarskih trgovin pozornost bralcev pritegnil mali Graupnerjev jadralni model mini uhu. To pa zaradi posebno zanimivega miniaturnega krmilno-pogonskega sklopa, imenovanega Vector Line, s katerim je bil ta znani model opremljen. Izdelek je predstavila trgovina Mibo modeli iz Logatca. Ker gre za povsem nov in inovativen nacin radijskega vodenja modelov, smo se opremo odlocili preveriti v praksi (slika 4). Vector line je namenjen radijskemu vodenju in pogonu modelov z majhno maso. Svojo funkcijo opravlja z usmerjanjem in spreminjanjem jakosti potisne sile propelerja. Naprava je miniaturna in kompaktna. Njeni snovalci so vse potrebne elektronske komponente radijskega vodenja vgradili v ohišje servomehanizma. V njem sta še sprejemnik 2,4-GHz signala radijskega vodenja in regulator vrtljajev pogonskega elektromotorja. Servomehanizem je tako edina komponenta, ki jo je treba, poleg napajalnega akumulatorja, namestiti na model. Iz njegovega ohišja štrlita le drobna antena za sprejem signala oddajnika in napajalni kabel. Slednji je namenjen priklopu na akumulator Li-po 1 S z zmogljivostjo 160 oziroma 220 mAh. Pogonski elektromotor s propelerjem so namestili na vrh servomehanizma, kjer je obicajno krmilna rocica (slika 5). Oprema, ki jo je mogoce na model pritrditi zgolj z dvema vijakoma, je, kar se tice uporabe, silno preprosta. Namesti- ti jo je mogoce na obstojece prosto letece ali njej prirejene modele, ki so izdelani iz lahke balze ali stirodura. Priporocljiva vzletna masa naj ne bi presegala 80 g, razpetina krila pa 800 mm. Užitek in zabava bosta še vecja, ce bosta ti dve vrednosti manjši. Vodenje izkorišca fizikalne zakone. Servo- mehanizem usmerja gred propelerja, torej smer vektorja potisne sile, ki ustvari moment okrog navpicne osi modela in posle- dicno vpliva na smer leta. Krmiljenje višine se izvaja s spremembo števila vrtljajev pogonskega elektricnega motorja – velikostjo vektorja potiska. Krilo zaradi povecane hi- trosti in ob nespremenjeni masi ustvari presežek sile vzgona, ki model dvigne v višave. Ko potiska ni, se model v drsnem letu spušca proti zemlji. Pomembno je, da je model z namešceno opremo pravilno uravnotežen za drsni let v ravni liniji. Na tak nacin upravljanja se je treba navaditi, saj obicajno potisk palice naprej pomeni usmerjanje modela navzdol. Sprememba smeri leta je v tem primeru mogoca le, ce se propeler vrti in ustvarja potisno silo. Model evro lovec, katerega nacrt smo objavili v reviji TIM št. 3 letnika 2013/14, je izdelan iz deprona debeline 3 mm. Na hrbtišcu trupa smo naredili dva utora in nanj privili servome- hanizem z namešcenim potisnim propelerjem. Akumulator smo ovili z izolirnim trakom in ga na trup prilepili z obojestranskim lepilnim trakom. S pogonom vector line smo opremili tudi model drsalca hi-start G-24 avtorja Franka Zaica. Nacrte za njegovo izdelavo smo objavili v reviji TIM št. 5 letnika 2012/13. Na modelu, ki je izdelan iz tanke balze, priporocamo le manjšo predelavo. Smrekovo letvico trupa bi veljalo nadomestiti s tankostensko cevcico iz ogljikovih vlaken premera 4 do 5 mm. Ta je ob prak- ticno enaki masi bistveno bolj toga in trdna. Os pogonskega motorja smo obrnili za nekaj stopinj navzgor. V ta namen smo pod sprednjo prirobnico namestili matico M5. Akumulator smo po preverjanju položaja masnega središca na trup pritrdili z izolirnim trakom. Tako predelan model nas je prijetno presenetil s svojimi letalnimi sposobnostmi. Leti so se z vsega nekaj sekund podaljšali na vec minut. Model na sliki konstruktorja Matjaža Bolte bodo izdelovali udeleženci letošnjega mladin- skega tabora »Poletna šola modelarstva 2018«, ki bo pod okriljem ZOTKS potekal med 1. in 7. julijem. Nanj se lahko prijavijo šolarji starosti od 10 do 14 let. Zaupamo lahko, da bo vsak udeleženec svoj model, vkljucno z oddajnikom, lahko odnesel domov. Clanek o gradnji tega modela bo bjavljen v naslednji številki revije TIM. Vzlet modela Enorocni oddajnik in majhen model sta zagotovilo za dobro zaba- vo, vse dokler se akumulator ne izprazni. Modeli iz deprona so zelo trpežni. Ob morebitnih poškodbah jih zlahka popravimo. Ideja o tekmovanju med v zemljo zapicenimi palicami se poraja sama od sebe. Zanimiva bi bila tudi dirka takih modelov v hitrosti obleta treh orientirjev ali cesa podobnega. Iz opisanega sledi, da letalski model, opremljen s pogonom vector line, ne potrebuje krmilnih površin. Je preprostejši za izdelavo in zato bolj dostopen širšemu krogu modelarjev. Zaradi pogona in možnosti upravljanja poti leta je zanimivejši za uporabo in zagotavlja vec zabave kot obicajen prosto leteci model. V omenjeni kombinaciji omogoca cenovno ugoden vstop v svet radijsko vodenih letecih mo- delov (slika 6). Zagotovo bo v veliko veselje mladim, ki jih zanima spušcanje letalskih modelov, a njihovi starši nimajo izkušenj na tem podrocju in jim ne morejo pomagati. Tovrstni modeli so praviloma zelo preprosti za TIMOV TEST sestavljanje, gradnja traja le malo casa in zanjo ni potrebno posebno orodje. Opisano opremo je mogoce namestiti tudi na ladijske modele ali na modele kopenskih vozila opremljene s kolesi. Zanimivo bi jo bilo preizkusiti tudi za pogon drsnega modela za vožnjo po vodi ali snegu. Vse je odvisno le od idej in domišljije. Opis opreme Oddajnik Enorocni dvokanalni oddajnik je opremljen z dvoosno krmilno ro- cico z dodatnim stikalom v njeni osi. Na spodnjem delu ohišja oddajnika je stikalo v obliki petelina, ki je namenjeno hipnemu povecanju moci motorja in/ali spremembi velikosti odklona propelerja. Programiranje delovanja oddajnika omogocata dve stikali, namešceni nad krmilno rocico. Dve LED-lucki z razlicnimi signali javljata podatke o nastavitvah oddajnika, stanju sistema, morebitnih napakah delovanja, kot je na primer nizka napetost baterije, ter o vzpostavljeni povezavi s sprejemnikom na modelu (slika 7). Zašciti uporabnika in opreme je namenjena funkcija prepre- cevanja delovanja pogonskega motorja. Aktivirati jo je mogoce le ob odvzeti moci motorja. Za to je potreben nekajsekundni pritisk na stikalo. Vklop funkcije javi rumena LED-luc na levi strani oddajnika. Oddajnik omogoca zamenjavo smeri upravljanja, ce se izkaže, da model zavija v napacno smer. Napajajo ga tri baterije AAA, ki so priložene v kompletu. V njegov spomin je mogoce shraniti nastavitve za 10 razlicnih modelov. Sprejemnik Kot smo že povedali, je sprejemnik vgrajen v ohišje servomehanizma. Pritrditev slednjega je izjemno preprosta. Uporabnik ima proste roke glede mesta namestitve enote. Edini pogoj je, da je trdno pritrjena. Priporocljivo je, da propeler ni postavljen na najbolj izpostavljenem mestu modela, saj bo tako najbolje zašciten v primeru trka. Pred prvo uporabo je treba preveriti, ali se propeler v vsakem položaju servomehanizma prosto vrti. Domisliti je treba tudi položaj namestitve akumulatorja sprejemnika. Ta lahko odlocilno spremeni položaj masnega središca. Tudi ta mora biti dobro pritrjen, a z možnostjo odstranitve, saj je kabel za polnjenje precej kratek. Pripo- rocamo uporabo sprijemnega (ježkastega) traku ali penastega dvostranskega lepilnega traku. Opremi sta zaradi vecje prilagodljivosti priložena dva propelerja, vlecni in potisni. Smeri vrtenja pogonskega motorja ni mogoce spremeniti. Ce se izkaže, da propeler namesto potiska ustvarja vlek, se ga preprosto zamenja z drugim (slika 8). Droben prikljucek akumulatorja je zasnovan tako, da zamenjava polov ni mogoca. Proizvajalec odsvetuje uporabo sile med priklopom. TIMOV TEST Oddajnik s tremi baterijami AAA in navodili dobimo v licni škatli. Poleg krmilne palice je opremljen s štirimi stikali, stikalom v osi krmilne palice in spodnjim stikalom v obliki petelina. Programiranje vseh pomembnih funkcij poteka z razlicnimi kombinacijami pritiskanja tipk in/ali odklona krmilne pa- lice. LED-lucki sporocata pomembne informacije o stanju sistema. Cena oddajnika v trgovini Mibo modeli je 27,90 EUR. Vsebina škatle z malim, a zmogljivim pogonskim sklopom, prikljucenim na vrh drobnega servomehanizma, akumulatorjem Li-po, potisnim propelerjem in pretvornikom za priklop na USB-prikljucek. Za komplet opreme boste v trgovini Mibo modeli odšteli 39,90 EUR. Polnjenje akumulatorja Li-po poteka s po- mocjo priloženega pretvornika s signalno LED-lucko. Slednjega vtaknemo v USB- prikljucek prenosnika ali polnilnika s 5-V izhodom. Pred prvo uporabo je treba oddajnik povezati s sprejemnikom, da se prepoznata. V ta namen zadostuje daljši pritisk namenskega stikala. LED-luc na oddajniku javi uspešno povezavo in registracijo doticnega sprejemnika. Nato je treba preveriti še doseg signala oddajnika in oprema bo pripravljena za uporabo. Vektor potiska ustvarja moment okrog precne osi modela. Lahko se zgodi, da bo vecji potisk model usmeril proti tlom ali pa dvignil nos modela tako visoko, da bo slednji izgubil prevec hitrosti in omahnil v zvrt. V omenjenih primerih zadošca podloga pod prirobnico servomehanizma, ki nagne os pogonskega motorja na nacin, ki bo odpravil tako vedenje modela. Normalno je, da se tako vedenje modela pokaže šele med prvim letom. Pri delu s servomehanizmom je treba biti zelo previden, da ne bi poškodovali tankih žic za napajanje ali iz ohišja štrlece kratke antene sprejemnika. Upoštevati je treba tudi varnostna priporocila, da ne bi poškodovali oseb ali predmetov v dosegu premikajocega modela. Polnjenje akumulatorja Kompletu je priložen akumulator Li-po 1S zmogljivosti 160 mAh. Za doplacilo je na voljo tudi zmogljivejši akumulator z zmogljivostjo 220 mAh. Polnjenje akumulatorja poteka prek priloženega USB-kabla, ki ga je mogo- ce prikljuciti na obicajne 5-V USB-prikljucke, tudi na prenosni akumulator GSM-telefonov (Powerbank). Napolni se v dobri uri, kar se odrazi s spremembo barve signalne lu- cke polnilnega prikljucka iz rdece v zeleno (slika 9). Naše izkušnje Da bi cim bolje spoznali lastnosti opisane opreme, smo Graupnerjev vector line namestili na tri povsem razlicne modele, ki so prikazani na spremljevalnih slikah. Preizkušali smo jih v mirnem vremenu, testa v šolski telovadnici pa zaradi zasedenosti slednje nismo mogli opraviti (slika 1). Poleg prav v ta namen skonstruiranega modela smo motorizirali še bralcem dobro znana drsalca evro lovec iz 3 mm debelega deprona in repliko modela Franka Zaica hi-start G-24 (slika 2). Oba modela sta bila predstavljena v TIM-u leta 2013. Vzletni masi modelov sta med 40 in 60 g. Z delovanjem in zmogljivostjo opreme smo bili nadvse zadovoljni. Spoznali smo, da je najbolje leteti s srednjo potisno silo, ki omogoca upravljanje smeri leta modela. Na stikalo (petelin) smo pritisnili le ob vzletu ali takrat, ko smo želeli model dvigniti na vecjo višino. Casa delovanja pogonskega motorja sicer nismo natancno merili, vendar lahko potrdimo, da so bili leti dolgi blizu 10 minut. To pa je bila glede na nekajsekundne »skoke«, ki sta jih prej zmogla omenjena prosto leteca modela, velika in dobrodošla sprememba. Ko zacne pogonski motor opazno izgubljati vrtljaje, s tem naznani, da je akumulator prazen. Na testu smo uživali v mimoletih in kroženju z obema modeloma. Nemirni duh pa že razmišlja o izvedbi tekmovanja v slalomu in letenju pod vrvico, imenovanem Limbo. Graupnerjeva oprema vector line je modela povsem prerodila in jima zelo podaljšala rok uporabe. Verjamemo, da je mogoce z ustrezno oblikovanim mo- delom izvajati tudi osnovne akrobatske figure. Z opremo nismo imeli nobenih težav in jo toplo priporocamo. Zagotavljamo obilo užitkov in zabave. Prepri- cani smo, da bodo otroci mnogo bolj zainteresirani za gradnjo malih letal, ce bodo ta opremljena s krmilno-pogonskim sklo- pom vector line. Svoboda upravljanja leta in možnosti, ki jih ponuja, so neprecenljive (slika 3). MODELARSTVO MG90S SERVO »HACK« Miha Kocar ostopek predelave servomeha nizma v mini elektromotorcek z možnostjo regulacije hitrosti je sicer že star in starejšim modelarjem dobro poznan, za marsikaterega mlajšega bralca pa bo to zanimiv in uporaben zapis. Predelavo bomo prikazali na primeru servo- mehanizma MG90S s kovinskimi zobniki, ki ga lahko za zmerno ceno nabavimo na primer na eBayu. Tako predelanega lahko uporabimo kot krmiljen mini pogon za vrtece se dele ali celo za pogon manjšega modela oziroma robotka (slika 1). Za predelavo potrebujemo: servotester ali RV-oddajnik in sprejemnik, sekundno ali epoksidno lepilo, droben izvijac, nekaj kapljic strojnega olja in modelarski noži- cek. Ko odpremo servomehanizem, vidi- mo, da je sestavljen iz treh sklopov: mo- torja, reduktorja in elektronike. Opazimo, da je zadnji zobnik reduktorja v neposredni zvezi s premikanjem spremenljivega upora (potenciometer/poti) ob elektroniki in ima nekakšno mehansko blokado, ki preprecuje neprekinjeno vrtenje (slika 2). Vloga potenciometra je, da elektronika dobi povratno informacijo o trenutnem položaju zobnika (servo roka) in ga po potrebi razlicno hitro zavrti proti ciljni lokaciji. Mehanska blokada pa preprecuje, da bi zunanja sila zavrtela zobnik in s tem tudi potenciometer cez skrajne meje ter tako unicila servomehanizem. Ker pa naša predelava zahteva prav to, moramo najprej odstraniti zadnji zobnik in cim bolj glad- ko odrezati mehansko blokado (slika 3). Nadaljujemo z odstranitvijo vseh zobnikov. Ce še enkrat dobro pogledamo zadnji zobnik, opazimo, da luknja v sredini ni popolnoma okrogla, temvec je na eni strani rahlo prisekana. Podobno opazimo na gredi zobnika. Ta zareza omogoca sinhrono obracanje zobnika in potenciometra. Nam je seveda v napoto, zato jo moramo odstra- Robotek, kakršnega lahko izdelamo pri po- uku tehnike in tehnologije v 7. razredu. MODELARSTVO niti. Lahko jo previdno povrtamo in razširimo ali pa izkoristimo dejstvo, da je ta iz mehkejše umetne mase. Zato lahko zobnik do konca potisnemo na gred in ga z obcutkom, a vseeno nekoliko mocneje prisilno zavrtimo cez skrajno lego (slika 4). Da luknjo lepo ocistimo, zobnik še nekaj casa sucemo v obe smeri. Zobnik potem odstranimo ter priklopimo servotester ali RV-sprejemnik. Signal nastavimo na sredinski položaj (slika 5), nato potenciometer z obcutkom pocasi obracamo in poišcemo položaj, v katerem motorcek popolnoma miruje. Ko ga najdemo, potenciometer v tem položaju zalepimo, da se ne bo vec mogel obracati (slika 6). Predelava je s tem koncana, zato lahko signal izklopimo in servomehanizem spet sestavimo. Tik preden ga dokoncno zapremo, dodamo še nekaj kapljic strojnega olja (npr. za šivalne stroje). Vsi, ki vas zanima ta predelava, si lahko videoposnetek celotnega postopka ogledate na http://tim.miharix.eu. Blokada in poti Odrezana mehanska blokada Nacrtno unicenje Servotester za dolocanje signala v sredinskem položaju Potenciometer zalepimo s sekundnim lepilom. Nepreklicno (do pisne odpovedi) narocam revijo TIM. Cena letne narocnine je 33,75 EUR in že vkljucuje 9,5 % DDV. Narocnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek: Naslov: Kraj: Poštna št.: Telefon: e-pošta: Datum: Podpis: * Narocilo mora podpisati polnoletna oseba. Ce je narocnik mladoletna oseba, mora narocilnico podpisati eden od staršev ali njegov zakoniti zastopnik. Narocilnico, prosimo, pošljite na naslov: Revija TIM, Zveza za tehnicno kulturo Slovenije, Zaloška 65, 1000 Ljubljana. Lahko jo pošljete po faksu na številko: 01/25 22 487 ali pa nam napišete elektronsko pismo na e-naslov: revija.tim@zotks.si. Za morebitne dodatne informacije nas poklicite na telefon: 01/4790 220. Vec na www.tim.zotks.si. MAKETARSTVO ODSTRANJEVALECMIN MH-05MAKETARSTVO ODSTRANJEVALECMIN MH-05 Predrag Hluchy o vojni v Bosni in Hercegovini je kmalu postalo jasno, da konec vojne še ni prinesel konca skrbi. Za umikajocimi se vojskami so ostala številna minska polja, ki so bila najpogosteje postavljena brez nacrtovanja in dokumentiranja, zato so eksplozije min tudi pozneje zahtevale veliko žrtev med civilisti, tako odraslimi kot otroki. Na Jahorini se je med drugim hudo poškodoval tudi slovenski jadralni padalec, ki je pristal na takem zapu- šcenem minskem polju. Za odpravljanje teh nevarnosti je družba Macro Mechanic s Pal v Republiki Srbski, ki tudi sicer proizvaja razlicno gradbeno me- hanizacijo, najprej izdelala vsaj tri razlicice odstranjevalca min, ki ga je tako kot kak drug hidravlicni delovni prikljucek mogoce prikljuciti na težje delovne stroje, bagre in buldožerje. Pozneje so razvili tudi poseb- no vozilo, ki je bilo namenjeno izkljucno za odstranjevanje min. Za osnovo so vzeli stare že odslužene oklepne transporterje M-60P, od katerih so uporabili spodnji del trupa ter podvozje z gosenicami, vse osta- lo, vkljucno z motorjem (408 KM, prej 130), prenosi in menjalnikom pa so nadomestili z mnogo zmogljivejšimi sklopi. Ena od razlicic odstranjevalca min z verigami Maketa Kot osnovo za izdelavo makete tega vozila sem uporabil poluretansko maketo proizvajalca Triglav model, vendar samo spodnjo polovico trupa in podvozje. Trup sem z žagico prirezal na ustrezno velikost in ga zaprl s stirensko plošco debeline 0,5 mm. Na zgornji strani sem izrezal odprtine za hladilnike in izpuh. Iz stirenskih profilov sem izdelal še okvirje hladilnikov in jih zaprl z mrežico. Iz stirena sem oblikoval tudi usmerjevalnik izpušnih plinov z lo- putami. Delo sem nadaljeval z voznikovo kabino. Na osnovi risb sem dolocil mere in izdelal kabino, v kateri je bilo treba izdelati tudi sedež in plošco z instrumenti ter zasteklitev in okvirje. Stekla so iz prozorne stirenske folije in pobarvana s Tamiyino prosojno zeleno barvo. Na trupu vozila sem upodobil še zadnja vrata in blatnike. Nato je bilo na vrsti konstruiranje odstranjevalca z verigami. Mere zanj sem našel na skicah na spletu, izdelal pa sem ga podobno kot ostale dele iz stirenskih plošc razlicnih dimenzij in ga dopolnil z verižicami, kakršne je mogoce dobiti v hobijskih trgovinah z materialom za likovno ustvarjanje. Prirezan in zaprt trup oklepnika Trup transporterja M-60P Kabina in detajli pred sestavljanjem MAKETARSTVO Ko je bil okvir odstranjevalca s prikljucki koncan, je sledila ponazoritev hidravlike z delovnimi valji in crpalkama ter cevi, nazadnje pa še zašcitna oplata, ki ob eksploziji mine preprecuje poškodbe vozila. Po koncanem sestavljanju je bilo na vrsti barvanje z akrilnimi barvami Tamiya in staranje z razlicnimi izdelki proizvajalca Ammo by MIG. V ta namen sem uporabil nekaj pigmentov, washev in tekocin za ponazoritev stekanja po postopkih, ki so bili opisani v prejšnjih številkah revije TIM. Na koncu si oglejmo še fotografiji koncane makete, ki je, ce nic drugega, nekaj prav posebnega in zanimiva popestritev zbirke maket oklepne tehnike. Na kabini manjkajo samo še vrata. Okvir odstranjevalca in gred z verigami Konstruiranje prikljuckov je zahtevalo ne- koliko vec casa Koncana maketa PRILOGA RV-MODEL LADIJSKEGA VLACILCAPRILOGA RV-MODEL LADIJSKEGA VLACILCA Matej Pavlic Foto: Manca Pavlic Timu je bilo doslej objavljenih že vec nacrtov za izdelavo razlicno zahtevnih modelov jadrnic, gliserjev in jaht. Da se vrste plovil ne bi prevec ponavljale, smo za letošnje poletne po- citnice, ko po navadi lahko vec prostega casa namenimo modelarstvu, po ideji z enega izmed tujih modelarskih forumov priredili nacrt. Po njem lahko ob pomoci podrobnih navodil in številnih fotografij naredite model ladijskega vlacilca, ki povzema znacilno obliko teh plovil. (Vec o njih lahko preberete na koncu tega clan- ka.) Ker je dolg okrog 40 cm (slika 1), je vanj mogoce brez težav vgraditi elektro- motor z baterijami, krmilo s servomehanizmom in sprejemnik naprave za radijsko vodenje. Model ima kljub škatlasti obliki zelo dobre plovne sposobnosti, zato je kot nalašc za ucenje uporabe naprave za radijsko vodenje. Poleg tega ni zelo hiter, sicer pa od ladijskih vlacilcev tako ali tako ne gre pricakovati, da bi glisirali po vodi. Gradivo Ogrodje in nadgradnja modela sta iz 3-mm vezane plošce, korito pa je prekrito z 1 mm debelo vezano plošco. Kdor želi, lahko okenske odprtine na kabini zapre s tankim akrilnim steklom ali celuloidom. Za lepljenje lesenih delov uporabite hitro sušece se belo lepilo, za montažo osi in krmila pa epoksidno ali dvokomponentno lepilo. Za zašcito izdelka pred vodo je primeren kateri koli lak oziroma barva, po možnosti na akrilni podlagi. Ce se boste odlocili za krov v barvi lesa, potem boste potrebovali tudi nekaj kapljic poljubnega toniranega zašcitnega premaza za les. V model lahko vgradite naslednjo opre- mo (slika 14): elektromotor speed 400 (po možnosti z elektronskim regulatorjem števila vrtljajev), akumulatorski baterijski set 7,2 V/1500 mAh (ali podoben), pogonsko gred 155 mm × M 4 s prirobnico, trikraki ladijski vijak Ř 35 mm, krmilo približne velikosti 40 × 25 mm, servomehanizem ter žico in vilicno spojko z navojem M 2 za povezavo med servomehanizmom in krmilom. Vse našteto dobite v ljubljanski trgovini Mladi tehnik in v vecini drugih modelarskih trgovin ter seveda v poslovalnici Mibo modeli, d. o. o., v Logatcu (tel. 01/759 01 01 in 041 669 111). Orodje Za izdelavo modela pripravite naslednje orodje: lepilo za papir v stiku, 5 cm širok maskirni trak, modelarsko rezljaco s pod- ložno mizico, škarje in modelarski nož, podlago za rezanje, daljše ravnilo in trikotnik, elektricni vrtalnik, komplet svedrov za les, grob in fin brusilni papir, komplet iglastih pilic, majhne modelarske spone in copic. Izdelava trupa Obrisi vseh sestavnih delov so v naravni velikosti narisani na prilogi na sredini re- vije. V kosovnici je navedeno, koliko posameznih elementov potrebujete in iz kako debelega gradiva jih morate izžagati. Prefotokopirane in razrezane obrise reber z lepilom za papir v stiku nalepite na 3 mm debelo vezano plošco, ki ste jo prej gladko obrusili in na eni strani prelepili s širokim licarskim trakom (slika 2). Z izžaganih delov odstranite ostanke papirja in maskirnega traku ter jih obrusite. Ogrodje trupa (slika 3) sestavljajo dva vzdolžna nosilca reber (1), štiri precno nanje postavljena rebra (2–5), kljun (6) s tremi oporami (7 a, b in c) ter tri opo- re krmne oplate (9 a, b in c); (slika 4). Na osušeni zlepek nalepite oplato dna (10), ki jo izrežite iz 1 mm debele vezane plošce (slika 5). Naslednja je na vrsti paluba (13), ki jo izžagate iz 3 mm debele vezane plošce. PRILOGA S topo jekleno konico, ki jo vlecete ob ravnilu, naredite plitve vzporedne žlebove, ki so na nacrtu prikazani s tankimi crtami. Tako bo krov po barvanju s toniranim za- šcitnim premazom videti, kot bi bil prekrit z deskami (slika 6). Ko se barva posuši, površino narahlo obdelajte s finim brusilnim papirjem in vsaj dvakrat polakirajte s prozornim akrilnim lakom. Izžaganega pravokotnega kosa na krmnem delu palu- be ne zavrzite, ker ga boste še potrebovali. Robove odprtine na sredini krova oblepite z 10 mm širokimi kosi 3 mm debele vezane plošce (14 a, b, c, d, e), ki bodo držali nadgradnjo na njenem mestu in obenem preprecevali vodi dostop v trup (slika 7). Ko ste s tem delom gotovi, krov nalepite na ogrodje, v utore na obeh robovih pa zalepite osem opor bocnih oplat (8 a, b, c in d). Pred lepljenjem bocnih oplat (11) mo- rate ogrodje še obrusiti. To storite z brusilnim papirjem, ki ga ovijete okoli vecje lesene kladice. Brusite vedno vzdolž robov krova, bocnih opor in oplate dna hkrati. Iz 1 mm debele vezane plošce izrezani bo- cni oplati spredaj nekoliko navlažite, trdno vpnite in obtežite v ukrivljenem položaju. Tako boste oplato med lepljenjem lažje ukrivili oziroma prilagodili obliki ogrodja (slika 8). Za lepljenje uporabite belo lepilo UHU coll express, ki ga na tanko nanesite na vse sticne površine. Pomagajte si s košcki licarskega traku in z modelarskimi sponami (slika 9). Tudi robovi ograje (15– 17), ki jih vzdolž notranje strani bocnih oplat nalepite na vrh opor (8 a, b, c in d), so iz 1 mm debele vezane plošce (slika 10). Elektromotor z dvema vijakoma pritrdite na pogonsko gred s prirobnico in zategnite vijaka na osi, nato pa vse skupaj potisnite skozi podolgovato odprtino v oplati dna. Ohišje motorja se mora s sprednjim robom nasloniti na polkrožni izrez v dru- gem rebru (slika 11), klinasti opornik (32) pa se mora tesno prilegal pogonski gredi. Motor lahko spredaj po želji še dodatno podložite s košckom balze. Ko so vsi elementi v pravilnem položaju, odprtino zalijte z epoksidnim ali dvokomponentnim lepilom. Enako velja za krmilo, ki ga je priporocljivo montirati še pred zaprtjem zadnjega dela trupa (slika 12). Ne glede na to, ali bo izdelani model namenjen okrasu ali pa ga nameravate spušcati po vodi, mu naredite preprost podstavek (slika 13), ki je sestavljen iz dveh nog (33) in dveh vzdolžnih povezav (34). Izdelava nadgradnje Da bi bilo mogoce v model vgraditi motor, krmilo s servomehanizmom, baterije za napajanje in sprejemnik za radijsko vodenje (slika 14), je treba zagotoviti nemo- ten dostop do njih. Zato mora biti nadgradnja, ki jo sestavljajo kabina in strojnica, odstranljiva. Vse sestavne dele (z izjemo zadnje stene strojnice) izžagajte iz 3-milimetrske vezane plošce. Najprej zlepite dno nadgradnje (18), zadnjo steno kabine (22) ter stranici in pokrov strojnice (28, 30), ki so povezani z utori (slika 15). Sledijo sprednja stena kabine (19) in vložek strehe (23) ter nato še preostali deli kabine (20, 21 in 31), ki jim morate prej nekoliko posneti robove, da se izognete špranjam (slika 16). Zadnja stena strojnice (29) je iz 1 mm debele vezane plošce, da jo je lažje ukriviti. Spojler na strehi kabine (24), ki ga sestavljajo deli 25–27, najlažje naredite tako, da izžagane in na sticnih robovih nekoliko poševno obrušene elemente z licarskim trakom na zunanji strani zlepite tesno skupaj, saj se vam tako ne bodo premikali vsak po svoje. Vse skupaj nato obrnite in v kanalcke nanesite lepilo. Ko se lepilo posuši, more- bitne špranje zakitajte z mešanico nekoliko razredcenega belega lepila za les in finega lesnega prahu. Vse površine gladko obru- site (slika 17), nato pa spojler nalepite na streho kabine. Kdor želi, lahko izdela tudi dimnik, ki pa na nacrtu ni narisan. Najlažje in najhitreje ga boste naredili iz plasticne kanalizacijske cevi s premerom 75 mm, od katere z žago za železo odžagajte 135 mm dolg kos, ki ga z epoksidnim ali dvokomponentnim lepilom PRILOGA nalepite na pokrov strojnice (30). Najbrž ni treba posebej omenjati, da se mora celotna nadgradnja natancno prilegati robovom odprtine v palubi. Dokoncanje modela Ker se posamezne izvedbe ohišij mo- torjev in drugih elementov pogonskega sistema (slika 14) med seboj razlikujejo, morate to upoštevati že pred zacetkom gradnje in tudi na vmesnih stopnjah izdelave poskrbeti za ustrezne predelave oziroma priredbe izvirnega nacrta. Ce sami tega ne zmorete, za pomoc prosite kakega izkušenega modelarja, ki bo poskrbel tudi za montažo servomehanizma za premikanje krmila ter pravil ne elektricne povezave z baterijami in RV-sprejemnikom. Kar se tice barvanje modela, je izbira ustreznih akrilnih premazov v obliki pršila ali barv za nanašanje s copicem v trgovinah tako bogata, da res ne bo težko izbrati. Po dveh ali treh nanosih in vmesnem brušenju bo površina trupa dovolj gladka, da ga lahko prekrijete z japonskim papirjem. To je vsekakor priporocljivo, ce nameravate model spušcati v vodi. Njegov videz lahko popestrite z nalepkami, okrasnimi crtami, bokobrani ali napisi. Nadgradnjo za vsak primer privijte na krov z dvema majhnima lesnima vijakoma. Sprejemnik RV-naprave pritrdite v trup s košcki traku velcro, da ga boste lahko kadar koli vzeli ven. Tudi servomehanizem, ki ga trdno privijete na košcek lesa, nalepljen na dno korita, mora biti cim lažje dosegljiv. Najprimernejši položaj akumulatorskih baterij, ki je odvisen od njihove izvedbe in velikosti, dolocite s poskušanjem. Iz tanke jeklene žice, ki jo zgoraj in spodaj oblikujte v zanko, naredite zunanjo anteno ter jo z majhnim vijakom in podložko pritrdite npr. na pokrov strojnice. Seveda ne pozabite na stikalo za vklop in izklop motorja, ki ga lahko namestite npr. kar na instrumentno plošco (31) v kabini. Želimo vam prijetne pocitnice, ki naj vam jih polepša tudi vaš model ladijskega vlacilca! 2330 PRILOGA 33 34 21 PRILOGA Vlecni konji na valovih Gotovo ste v kakem vecjem pristanišcu že kdaj opazovali priprave na privezovanje ali manever ob izplutju kake potniške ali tovorne ladje. Ceprav so velika sodobna plovila vecinoma že opremljena s sistemom za krmiljenje premca s precnim cur- kom, ki jim omogoca, da se s svojo mocjo zavrtijo na mestu, so brez pomoci ladijskih vlacilcev ali remorkerjev (po italijanski besedi rimorchio, ki pomeni vleci) še vedno precej nebogljena. Najpomembnejši del teh majhnih, okretnih in izredno mocnih plovil je motor, saj so namenjena vodenju, obracanju oziroma vlecenju vecjih ladij v pristanišca oziroma iz njih, poleg tega pa jih uporabljajo še za vleko okvarjenih plovil in plavajocih objektov brez svojega pogona (npr. delov pomorskih plošcadi za crpanje nafte, delov velikih mostov ...), vodenje velikih ladij po rekah in kanalih ter skozi nevarne ožine in umetne prekope, kot so na primer Sueški, Panamski in Korintski (slika 18), pomoc pri sidranju, gašenje itn. Vlacilce seveda poznajo tudi na jezerih in rekah, vendar imajo tam zaradi drugacnih okolišcin zelo plitev ugrez, vecjih tovornih ladij pa obicajno sploh ne vle- cejo, ampak jih potiskajo pred seboj. V preteklosti so ladijske vlacilce poganjali veliki parni stroji, danes pa so njihovo vlogo prevzeli mocni dizelski lokomotivni motorji, ki – kot je šaljivo prikazano na sliki 19 – zavzemajo vecji del trupa plovila. Pri manjših izvedbah pristaniških vla- cilcev je njihova moc od 500 do 2500 kW, pri oceanskih pa tudi vec kot 20.000 kW. Ce je razmerje med mocjo (P) in tonažo (T) plovila pri potniških ladjah obicajno pod 1, pa P/T lahko dosega vrednost od 2,2 pri velikih ladijskih vlacilcih do 9,5 pri manjših pristaniških vlacilcih. V koprskem pristanišcu storitve vleke ladij in drugih plovil že od osamosvojitve opravlja podjetje Adria Tow, d. o. o. V njegovi floti so bili sprva trije vlacilci (Kiklop, Komet in Maks), danes pa jih imajo šest. To so Maks, Wotan, Sirius, Zeus, Neptun in Mer- cur. Slednjega so v Kopru za devet milijonov evrov kupili sredi lanskega februarja, zgradili pa so ga v ladjedelnici Astilleros Armon v španskem Gijonu. Novi sodobno opremljeni vlacilec Mercur (slika 20) je dolg 32,5 m in širok 11 m, njegova bruto to- naža je 475 t, ugrez 6,40 m, vlecna moc 74,3 T in najvecja hitrost 14,3 vozla, glavna dizelska motorja pa imata po 2500 kW moci. MAKETARSTV OTIMOVO IZLOŽBENO OKNOIMPERIALNI ZVEZDNI RUŠILEC(Revell, kat. št. 06719, M: 1 : 2700) TIMOVO IZLOŽBENO OKNOIMPERIALNI ZVEZDNI RUŠILEC(Revell, kat. št. 06719, M: 1 : 2700) Jan Marcic Maruško ojna zvezd, po vsej verjetnosti najpriljubljenejša znanstvenofan tasticna franšiza v zgodovini, je že nekaj let v razcvetu. Originalnim trem epizodam, predvajanim med leti 1977 in 1983, je sledil daljši premor, ki ga je leta 1999 s prihodom na filmska platna prekinila Epizoda I: Grozeca prikazen. Desetletje po vrhunski Epizodi III: Mašcevanje Sitha iz leta 2005 je luc sveta ugledala Epizoda VII: Sila se prebuja. Disney je prevzel Lucasfilm že leta 2012 in cilj se za zdaj zdi jasen – zadovoljiti pricakovanja vseh starih navdušencev, pritegniti karseda veliko novih in pri tem seveda zaslužiti še vec denarja. Delcek te pogace v družbi neštetih igrac in zbirateljskih primerkov že desetletja predstavljajo tudi plasticne makete. Ob misli na Vojno zvezd je težko najti bolj ikonicno podobo, kot je imperialni zvezdni rušilec. Vse od prvega kadra No- vega upanja, ko neumorno zasleduje uporniško korveto s princeso Leio na krovu, je elegantno zašiljena vesoljska ladja buri- la domišljijo mladih in starih ljubiteljev Vojne zvezd. Leta 1980 je MPC tako izdal prvo maketo tega plovila v merilu 1 : 4222, veckrat ponovno izdano in pri tem le nekoliko dopolnjeno, zadnjic jo je dopolnilo podjetje AMT/ERTL leta 2005. Ni presenetljivo, da so leta terjala svoj davek in je maketa temu primerno slabše kakovosti v primerjavi z novejšimi izdelki, vendar pa zaradi njene redkosti cena na spletu dosega stotine evrov. Alternativa je tudi miniaturna maketa proizvajalca Bandai v merilu 1 : 14400 in kolosalni izdelek iz delavnice Randyja Cooperja. Za slednjo, vec kot meter dolgo maketo iz poliuretanske smole, pa je treba odšteti skoraj 650 EUR, kar je obcutno prevec za povprecno make- tarsko denarnico. Revell je za mlajše ljubitelje graditeljev maket pred kratkim ponudil cenovno dostopen izdelek zvezdnega rušilca v merilu 1 : 4000 v kategoriji Snap- tite Build & Play, v kateri lahko že vrsto let najdemo tudi številne druge primerke iz franšize. Ti so že pobarvani in prilagojeni preprostejšemu sestavljanju, vendar so to vseeno kakovostne makete, ki ne bodo koncale le v otroških rokah. To velja tudi za ta manjši zvezdni rušilec, predvsem v primerjavi s starejšo maketo proizvajalca AMT/ERTL v podobnem merilu, saj ima Revellov izdelek že vgrajene zvocne in svetlobne funkcije in je lahko zelo zanimiv dodatek k vesoljski kolekciji. A pravi maketarski zanesenjaki in ljubitelji Vojne zvezd se ne bodo mogli upreti veliki make- ti v merilu 1 : 2700. Novica, da bo Zvezda ob koncu leta 2016 izdala popolnoma novo Nekoliko staromodno ilustrirana škatla z glavnimi junaki Epizode 7 (Vir: Scalemates) maketo imperialnega zvezdnega rušilca, je bila tako pospremljena z velikim navdušenjem. Popolnoma enak kalup je bil uporabljen tudi pri licencni izdaji Revellove makete, ki se razen drugacne škatle in sestavnice ne razlikuje od izvirnega ruskega izdelka. Ob odprtju resnicno ogromne embalaže nas vsaj po proizvajalcevih navedbah pri- caka 105 vrhunsko odlitih plasticnih delov. Pri tem je treba poudariti, da se nekaterih med gradnjo ne bo uporabilo. Kljucni elementi so deli 60 centimetrov dolgega in dobrih 30 centimetrov širokega trupa. Sestavljavci starejše Revellove makete re- publiškega zvezdnega rušilca bodo takoj prepoznali podoben koncept gradnje, pri kateri je trup razdeljen na zgornjo in spodnjo polovico, detajli, ki so ob straneh vesoljske ladje, pa se nato dodajo na stranice velikih kosov. Zaradi velikosti te makete sta obe polovici razdeljeni na dva dela, katerih stik nato pomeni enega redkih korakov gradnje, kjer moramo poseci po kitu in brusilnem papirju. Ob previdnem lepljenju in uporabi lepilnega traku za fiksiranje med sušenjem lahko stik, ki ostane na zgornji strani, izkoristimo kot panelno linijo, kar pa na žalost ne drži za spodnjo polovico. Tam nas zaradi kompleksnega vzorca graviranih linij po lepljenju caka kar nekaj dela s popravki, vendar tudi ti ne bi smeli vzeti prevec casa. Je pa nekaj dodatne pozornosti potrebne pri lepljenju obeh polovic in zadnjega nosilnega dela s pogonskimi izpuhi. Ker je maketa velika, je zelo pomembno, da uporabimo ustrezno kolicino lepila, saj je prostora in casa za popravke zelo malo, pri cemer ne mo- remo zgrešiti z uporabo Revellovega standardnega lepila. Pri vecini maket lahko ob ugotovitvi, da smo ponekod uporabili premajhno kolicino, z notranje strani s copi- cem dodamo poljubno tekoce lepilo, ki bo samo zapolnilo vrzel, tu pa je zaradi oblike trupa in prilepljenih zunanjih panelnih plošc to na vecjem delu trupa neizvedljivo. Pri sprednjem delu se zato ne gre obremenjevati, ce bomo nanesli kakšno kapljico lepila prevec. To pa ne velja za zadnji del, kjer je resnicno treba imeti vec obcutka, saj lahko odvecna kolicina hitro poškoduje detajle ob robovih na zunanji strani. Zaporedje korakov gradnje iz sestavnice je v osnovi sprejemljivo, vendar je priporocljivo, da se delov, ki terjajo daljši cas sušenja lepila (glavni kosi trupa, poveljniški stolp), lotimo prej. Zaradi prakticnosti so Dobrih 60 centimetrov dolga maketa potrebuje veliko razstavno površino. TIMOVO IZLOŽBENO OKNO Poveljniški most je izvrstno detajliran in se dobro odzove na razli- cne tehnike staranja. Pogonski del je impresiven, pri barvanju izpuhov pa pride na plan umetniška žilica maketarja. Maketa ima resnicno elegantno obliko, bi pa velike sive površine brez razlicnih odten- kov lahko hitro delovale pusto. Podlago za živahnejšo koncno barvno podobo si zagotovimo z nekaj predhodnega sencenja. navodila za barvanje posameznih delov makete navedena že sproti med koraki gradnje, vendar je po mojih izkušnjah bolje, da se barvanju posvetimo ob koncu gradnje. Tudi turbolaserji naj ostanejo loceni od trupa do samega zakljucka zaradi njihove lomljivosti. Podobno velja za konstrukcijo v hangarju, ki je namenjena sidranju manjših vesoljskih plovil, kakršna je že omenjena uporniška korveta. Sled- nje žal ni v škatli, je pa v tem merilu na voljo pri proizvajalcu Shapeways. Enako velja tudi za Tisocletnega sokola in Slave I. Vrhunsko detajlirane stranske plošce, ki jih lepimo pred združitvijo obeh glavnih polovic trupa, in tiste, ki jih na podoben nacin pritrdimo na nadgradnjo, bo na vogalnih stikih verjetno treba malce pokitati in pobrusiti. Graditeljem bi tudi svetoval, naj izpušne dele motorjev pobarvajo loceno, v malce drugacnem odtenku od osnovne barve rušilca. Kar pa se ponazoritve energijskih izpuhov tice, Revell svetuje, da notranjost vecjih treh pobarvamo v rumeni, notranjost manjših štirih pa v svetlo modri barvi. Sam bi za pristnejšo ponazoritev ucinkov iz filma priporocil, da se za vse izpuhe uporabi svetlo modra barva. Pri tem se lahko eksperimentira z ustvarjanjem vtisa, da je najmocnejši vir svetlobe in toplote v sredini izpuha, kjer uporabimo nekoliko vec bele barve. Glede nadaljnjega sestavljanja makete svetujem, da koraka 25 ne izvedemo, do- kler ni maketa pobarvana in detajlirana. Tako lahko glavni trup med barvanjem držimo v notranjosti, kar nam zelo olajša delo. Preostanek nadgradnje, tj. plasticne dele koraka 24 in vse naslednje, lahko zlepimo loceno od glavnega trupa. Vseeno pa pred lepljenjem poveljniškega mostu (koraka 27 in 28) na suho preizkusimo stik z glavnim trupom, da ugotovimo, ali so deli na nadgradnjo prilepljeni pod ustreznim kotom. Nekaj previdnosti je potrebne tudi pri sestavljanju zgornjega dela poveljniškega mostu, kjer bi v nasprotju s sestavni- co priporocil, da se najprej prilepi vse stra- nice na spodnji del, uporabi tudi podporni kos G11 in šele nato vse skupaj prekrije z zgornjo ploskvijo s koraka 33. Med okrogla generatorja šcitov (korak 30) postavimo komunikacijski stolp. Slednji je znacilen za imperialni zvezdni rušilec razreda II, z nekaj brskanja po spletu in samograditeljske spretnosti pa ga ustvarjalni ljubitelji Vojne zvezd lahko nadomestijo z oddajnikom vlecnega žarka, ki ga najdemo na skoraj identicnih rušilcih starejšega razreda I. Imperialni zvezdni rušilec bo na (veliki) polici stal na dveh podstavkih, ki smo ju pri republiškem zvezdnem rušilcu mocno pogrešali. Na podstavkih je opaziti tudi nekaj ostankov od ulivanja, ki jih na drugih delih makete prakticno ni, za kar si pro- izvajalec zasluži vso pohvalo, saj je nepotrebnega dela, povezanega s cišcenjem in pripravo delov, res malo. Pri barvanju znanstvenofantasticnih vozil vedno ostaja nekaj manevrskega prostora glede izbire barvnih odtenkov, saj so nenazadnje plod fantazije. Kljub temu je za makete plovil in drugih vozil iz bogate zakladnice Vojne zvezd veliko slikovnega gradiva, ki je dostopno tudi na spletu. Revell za osnovno barvo priporoca mešanico 90 % bele barve (05) in 10 % svetlo sive (76). Ker nisem ljubitelj emajlnih barv, sem se odlocil za svetlo sivo akrilno barvo (H338) proizvajalca Mr.Hobby, ki ustreza FS 36495, najdemo pa jo na sodobnih letalih ameriške mornarice. V Zvezdinih navodilih zasledimo Humbrolovo barvo 129, koncna odlocitev pa je v rokah vsakega posameznika. Izbirati med 50 odtenki sive sicer ni napacno, vendar je bolje, ce je videz koncne sive barve bližje beli kot sivi. Ce uporabimo tehniko predhodnega sencenja, kot sem jo Hangar je vrhunsko odlit in le nekaj »washinga« poskrbi, da zaživi. tudi sam, je treba zagotoviti dovolj dobro prekrivnost glavne barve, da predhodno sencenje ne bo izpadlo pretirano. Zvezdni rušilci so vesoljska plovila, ki naj bi veci- no casa letela med galakticnimi sistemi, obcasno pa so dejavna tudi v atmosferi razlicnih planetov. Nekaj malega staranja zato ne more škoditi, vendar pa mora biti zaradi upoštevanja velikosti »resnicnega« plovila, ki je dolgo dobrih 1600 metrov, v mejah normale. Prav zato sem predhodno sencenje nadgradil z nekaj »washinga« na izbranih mestih na vodoravnih ploskvah, izdatneje pa na navpicnih stranskih pane- lih in tistih na nadgradnji in poveljniškem mostu. Zaradi svetle osnovne barve je priporocljivo uporabiti siv in ne pretirano temen »wash«, da se izognemo prevelikim kontrastom. Na spletu je zaslediti izdelane makete, ki imajo prav vse gravirane linije poudarjene z »washem«, vendar je že zaradi merila plovila takšen ucinek nepristen. Za dodatne barvne odtenke sem poskrbel s skrbnim maskiranjem posameznih panel- nih plošc, ki sem jih nato v nekoliko temnejšem odtenku osnovne barve pobarval z zracnim copicem. Najbolj zavzeti ljubitelji Vojne zvezd se lahko odlocijo izdelati tudi dioramo, na kateri bi ponazorili katerega izmed vesoljskih spopadov. Najbolj spektakularno bi bil nedvomno videti tisti iz filma Rogue One, v katerem se uporniška ladja v slogu anticnih galej zaleti v enega od onesposobljenih rušilcev, ki nato zadene še sestrsko ladjo in ob padcu unici imperialni prehod skozi planetarni šcit. Tisti z manj casa in prostora, pa bi se lahko zadovoljili s po- TIMOVO IZLOŽBENO OKNO nazoritvijo razlicnih poškodb na plovilu, pri cemer naj ne bi uporabljali tehnik, primernih za letala, saj gre tu za zadetke energijskih orožij v precej debele zunanje oklepne plošce. Ni presenetljivo, da so se manjša podjetja, ki se posvecajo dodatkom za makete, hitro odlocila za izdelavo izboljšav tudi za imperialni zvezdni rušilec. Tako ima ponudnik Green Strawberry na voljo vec kompletov fotojedkanih delov in poliuretansko zamenjavo za izpušne segmente. Hangarski fotojedkani izdelek je sodec po fotografijah resnicno vrhunski, vendar tudi detajli osnovne plasticne makete ne zaostajajo veliko. Ob dejstvu, da bodo vidni le ob postavitvi makete na ogledalu ali ce bo ta obešena pod stropom, je vprašljivo, ali bi bili nemajhni zneski nakupa upraviceni. Takšen hangar bi nedvomno zaživel ob osvetlitvi z opticnimi vlakni, ki jih za zneske, ki se približajo vrednosti osnovne makete, poleg Green Strawberryja ponujajo še Galactic Modeler, Tena Controls in Models Armata. Nekateri iz- med teh kompletov so prave male umetnine z razlicnimi funkcijami in ucinki, ob katerih plovilo zaživi v barvah, ni pa nemogoce osvetlitve v manjšem obsegu izdelati tudi samogradno. Vse te odlocitve so seveda odvisne od želja in sposobnosti posameznega maketarja, dejstvo pa je, da je za ljubitelje tovrstne tematike tudi gradnja makete Revellovega imperialnega zvezdnega rušilca »iz škatle« prava izbira. Manj izkušeni maketarji, ki bi radi preizkusili svoje graditeljske sposobnosti na ob- sežnejšem projektu, bodo to maketo lahko zgradili brez pretirane pomoci Sile. Imperialni zvezdni rušilec velja razstaviti na ploskvi, na katero naslikamo izbrane galakticne fenomene. MAKETARSTV OTIMOVO IZLOŽBENO OKNOKADETT K38 SALOON(Revell, kat. št. 03270, M: 1 : 35) TIMOVO IZLOŽBENO OKNOKADETT K38 SALOON(Revell, kat. št. 03270, M: 1 : 35) Primož Debenjak Foto: Andrej Kogovšek adett je eno od tradicionalnih imen Oplovih avtomobilov. Prvi kadett se je pojavil konec leta 1936 in so ga izdelovali do zacetka vojne. Pozneje so to ime uporabljali za razlicne modele av- tomobilov spodnjega srednjega razreda od zacetka šestdesetih pa vse do zacetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko so se odlocili za spremembo imen, od takrat se ustrezen Oplov avto imenuje astra. Ti poznejši kadetti so bili vseskozi na drugem mestu med najbolje prodajanimi nemški- mi avtomobili, medtem ko je bil na prvem mestu Volkswagen, najprej s hrošcem in pozneje z golfom. Prvi kadett je sledil za stopnjo vecjemu modelu olympia in je bil zasnovan za ma- sovno proizvodnjo z nizkimi stroški. Pri tem so gotovo imele pomembno vlogo izkušnje ameriškega koncerna General Motors, katerega del je bil od leta 1929 tudi Opel. Kadett je bil razvit kot kakovosten in cenovno dostopen avto. Prvi model iz leta 1937 je bil majhna limuzina z dvojimi vrati, ponujali pa so tudi kabriolet, oba za 2.100 tedanjih reichsmark. Samonosna karoserija je bila po obliki podobna tisti pri vecjem modelu olympia in je sledila tedanjemu trendu bolj aerodinamicnega oblikovanja. Štirivaljni motor je imel gibno prostorni- no 1,074 l in moc 23 KM (17 kW) pri 3400 vrt./min. Kadett je imel hidravlicne zavo- re in udobno vzmetenje, ki je temeljilo na Dubonnetovem sistemu sinhronskega vzmetenja s togo zadnjo premo z listnatimi vzmetmi in sprednjo premo s posamicnimi obesami koles, ki naj bi zaradi enake lastne frekvence nihali sinhrono. Do konca leta 1937 so izdelali vec kot 33.000 kadettov prve generacije. Z novim letom je prišla na trg posodobljena razlicica modela z oznako K38, ki se je razlikovala samo v nekaterih podrobnostih, predvsem rešetki hladilnika, obdržala pa je motor in nespremenjeno medosno razdaljo. Zdaj sta bili na voljo dve izvedbi, navadna K38 in »K38 spezial«. Slednja je imela nekaj kromiranih okraskov, denimo letev pod okni, in nekoliko boljšo opremo. Osnovni model pa se je vrnil k tradicionalnemu togemu vzmetenju sprednje preme in je v casu, ko se je gospodarska situacija izboljševala, z njo pa tudi življenjski standard, veljal za nekakšen »avto za reveže«, ki je bil dražji od nekaterih drugih avtomobilov in ne dovolj cenejši od specialnega modela. To se je odražalo tudi v prodajnih številkah. Osnovnih modelov so prodali približno trikrat manj kot specialnih. Kadett je imel leta 1938 v svojem razredu v Nemciji 59-odstotni tržni delež, kar je Standardni kadett K38 Kabriolet s kromiranimi okrasnimi letvicami »specialne« izpeljanke bil seveda velik uspeh. Uvedli so tudi podaljšano limuzino s štirimi vrati. Osnovni dvovratni model je stal 1.800 mark, specialni dvovratni 2.100, kabriolet 2.150, štirivratna razlicica pa 2.350 mark. Prodaja je tekla dobro, zlasti specialne izvedbe, pro- izvodnja v tovarni v Rüsselsheimu pa se je zaradi vojne koncala leta 1940 po okoli 107.000 izdelanih kadettih. Ob zacetku vojne je nemškim oboroženim silam mocno primanjkovalo vozil, zato so zasegli veliko zasebnih avtomobilov. Osebna vozila so vecinoma uporabljali kot štabna vozila, bolj luksuzne avtomo- bile so dobila višja poveljstva, manjše in skromnejše pa nižja. Za vojaške namene uporabljenih kadettov je bilo razmeroma malo, a so se dobro obnesli tudi v taki vlogi, saj so bili dovolj odporni in jih ni bilo težko vzdrževati in popravljati. Po koncu vojne so stroje in orodja za pro- izvodnjo kadettov kot vojni plen oziroma v okviru reparacij iz Rüsselsheima odpeljali v Sovjetsko zvezo, kjer so ta avto z manjšimi prilagoditvami kot moskvic 400 izdelovali še do leta 1956. Sovjetske oblasti so namrec iskale nadomestilo za leta 1941 ob obleganju Moskve uniceno tovarno avtomobilov KIM-10. Hoteli so imeti klasicen manjši avto s kovinsko karoserijo s štirimi vrati in štiritaktnim motorjem spredaj, ki poganja zadnja kolesa. Tako so odpadli nekateri kandidati, recimo poznejši volkswagnov hrošc ali DKW z dvotaktnim motorjem in sprednjim pogonom. Zagon proizvodnje pa je bil precej težji od pricakovanega, ker je bilo veliko orodij unicenih ali poškodovanih (tovarna v Rüsselsheimu je med vojno proizvajala v glavnem vojaški material in je bila zato cilj bombnih napadov) in so morali na podlagi ohranjenih vozil dopolniti nacrte in orodja, preden je lahko leta 1947 proizvodnja stekla. Vsi ti moskvici so bili izdelani v štirivratni izvedbi. Maketa Neoklepljena vozila iz druge svetovne vojne pa tudi iz drugih obdobij so proizvajalci maket dolgo casa precej zanemarjali v nasprotju z oklepnimi vozili, kjer so na tržišce prihajale tudi makete bolj obskurnih in eksoticnih, zlasti nemških oklepnih vozil. Na vso sreco pa so se casi spremenili in v zadnjih letih razlicni proizvajalci izdajajo kakovostne plasticne makete to- vornjakov in avtomobilov v standardnem vojaškem merilu 1 : 35. Med najbolj aktivnimi na tem podrocju je ukrajinsko pod- jetje ICM, s katerim že nekaj let živahno sodeluje tudi Revell. Plod tega sodelovanja je tudi letošnja Revellova izdaja ICM-jevega kadetta K38. Gre za zelo kakovostno maketo, ki je lepo odlita v sivo plastiko. Na voljo je dvovratna razlicica z zaprto streho. Maketa je skrbno detajlirana in se lepo sestavlja, po primerjavi z dokumentarnim slikovnim gradivom pa je videti, da gre za tocen posnetek originalnega avtomobila. Motor ima upodobljene številne podrobnosti, tako da je škoda, ker potem vse izgine pod pokrovom. Glavni deli gredo lepo skupaj, saj je maketa dobro zasnovana. Konstrukcija s samonosno karoserijo in brez pravega podvozja je realisticno prikazana. Obese sprednjih koles ustrezajo »specialni« izpeljanki. Vrata so odlita tako, da jih lahko brez vecjih predelav prikažemo samo zaprta, prav tako tudi okna. To vecine maketarjev seveda ne bo motilo. Kdor razmišlja o uporabi kadetta na kaki diorami, bo moral pravocasno misliti na voznika in morebitne potnike. Seveda se da streho tudi bolj provizoricno prilepiti in jo potem pozneje po potrebi spet odpreti. Kolesa so dvodelna, sestavljena iz platišca in gumijaste pnevmatike, kjer bi se lahko pojavile težave pri ponazoritvi blata, prahu in druge umazanije, ki se na ta material ne prime tako lepo kot na obicajno plastiko. S sestavljanjem ni omembe vrednih težav, deli se dobro prilegajo, seveda pa moramo biti pri delu skrbni, zlasti pri lepljenju šip, pa tudi pri sestavljanju volana, kjer je treba združiti zvezdast srednji del in obroc. Tokrat sem preizkusil tekoce Moskvic 400 je sovjetska razlicica kadetta s štirimi vrati. TIMOVO IZLOŽBENO OKNO Zanimiva je lahko tudi civilna izvedba v razlicnih barvah karoserije. Glede na to, da je v zadnjih dveh letih v merilu 1 : 35 izšlo kar nekaj zanimivih maket civilnih vozil iz medvojnega obdobja, ki so se lahko uporabljala še nekaj let po vojni, denimo nemški tramvaj, ki ga ponuja Model Art, in seveda tudi figure, s katerimi se jih da kombinirati, od vojakov do civilistov, je Revellov kadett K38 še kako uporaben za prikaz prizorov iz civilnega življenja tako med vojno kot tudi v prvih povojnih letih. Zato nakup te makete toplo priporocam vsem, ki jih ta avto zanima, in seveda tudi tistim, ki ga nameravajo kupiti na zalogo za poznejšo uporabo na kaki diorami. Maketa je sicer precej majhna in ne zavzame veliko prostora na polici. lepilo Miga Jimeneza, ki se je zelo dobro obneslo. Težavnost so ocenili s cetrto stop- njo, a za sestavljanje te makete zadošca že povprecno znanje in kancek potrpljenja. Revell ponuja oznake za dve vojaški vozili: temno sivega K38 iz sestava daljinske izvidniške eskadrilje 4./(F) 123 s severa Francije iz leta 1944, ki ima registrsko tablico letalstva (WL-...) in rumen grb enote na blatniku. Drugi ponujeni kadett je pešcene barve, z registracijo kopenske vojske (WH-...), pripadal pa naj bi neznani enoti na vzhodni fronti. Navedena je sicer Rusija, a takrat se je fronta pomaknila že precej proti zahodu. Druge izbire žal ni, saj je kadett kljub svoji veliki predvojni razširjenosti pozneje le redko nastopal v vojaški vlogi. Koncana maketa z oznakami letalske izvidniške enote»Mocno dvomim, da bo tale nacrt za infiltracijo v ameriško zaledje uspel ...« ELEKTROTEHNIKA IZDELAJMO SI BLUETOOTH ZVOCNIKELEKTROTEHNIKA IZDELAJMO SI BLUETOOTH ZVOCNIK »Carobni« modulcek Miha Kocar ehnologija bluetooth je prisotna kar nekaj let, zato je na tržišcu zdaj že prava poplava napravic bluetooth. Med njimi so najbolj razširjene take za pre- nos zvoka, na primer slušalke, naprave za prostorocno telefoniranje in zvocniki. Njihova cena je smešno nizka, sploh ce pomislimo, kakšna tehnologija se skriva v njihovi notranjosti. Seveda si tako napravico lahko izdelamo tudi sami. Tale kratek prispevek opisuje izdelavo prototipnega izdelka, s katerim sem hotel preveriti primernost njegove izdelave pri pouku tehnike in tehnologije v 6. razredu osnovne šole. Že na zacetku naj povem, da sem bil nad rezultatom navdušen. Ceprav sem uporabil precej slabše zvocnike, kot bi jih lahko, je ta zelo preprosta napravica kar solidno hrupna. Ne- dvomno ima skritega dovolj potenciala za ucencem privlacen izdelek. Ne verjamete? Testni posnetek izdelave si lahko ogledate na spletnem naslovu http://tim.miharix.eu. Celotna izdelava se suce okrog cenenega modula bluetooth, ki ga lahko dobimo pri kitajskih ponudnikih pod imenom »Bluetooth Receiver Module 3W+3W« (slika 1). Modul proizvaja stereozvok ter omogoca priklop dveh zvocnikov moci (menda) 3 W in 4 do 8 O. Tej specifikaciji so po navadi precej blizu zvocniki iz kakih odsluženih slušalk, manjši vgradni in namizni zvo- cniki. Zato le pogumno izvijac v roke in za- cnimo z razdiranjem naprav, ki niso vec v uporabi. Ce je najdeni zvocnik prešibak (slika 2), bo zelo hrešcal in tudi ne bo dolgo deloval. Ce je premocan, pa bo zvok tišji ali ga sploh ne bo. Ce nimamo velike srece, da bi naši zvocniki imeli ravno pravi priklju- cek, bo naš prvi korak, da ga odstranimo iz modula. To najlaže naredimo s finimi šcipalnimi klešcami (slika 3), ostanke nožic pa odstranimo s spajkalnikom (slika 4). Spajkanje bo bistveno lažje s pomocjo fluksa. To je blaga kislina, ki se aktivira ob vrocini in odstrani mikroskopsko tanko oksidacijsko plast, ki otežuje spajkanje. Nekatere spajke imajo fluks kar znotraj »žice«, a je zunanje nanašanje po navadi bolj ucinkovito. Po koncanem spajkanju spoj vedno ocistimo, in sicer s sredstvom, odvisnim od vrste fluksa. Za to obicajno uporabimo terpentin, aceton, alkohol ali vodo ali pa sploh nic. Zvok bo najboljši, ce se držimo predpisane polaritete. Ce ta ni navedena, s preizkuševalcem prevodnosti preverimo, ali je katera od nožic prikljuckov spojena tudi z ohišjem. Ta nožica je potem negativna. Vendar pa tudi napacna prikljucitev ne bo škodila napravi. Pri spajkanju na modul je vseeno, ce za to uporabimo otocke ali SMD-kontakte (slika 4). Zvocnik, ki sem ga uporabil, je imel samo 0,5 W in je bil zato šestkrat prešibak. Ohišje naprave sem izdelal iz štirih plasti 4-mm vezane plošce (glejte nacrt). Seveda bo treba nacrt prilagoditi obliki uporabljenih zvocnikov oziroma, še bolje, videz zvocnika prepustimo ucencem. Zvocnike nazadnje pritrdimo v ohišje z nekaj kapljicami raztaljenega lepila iz pištole za vroce lepljenje, ohišje pa zlepimo z belim lepilom za les. Napajanje zvocnika je najbolj var- no izpeljati prek USB-napajalnika ali USB- baterije (angl. »powerbank«). Povezava z mobilno napravo je nezahtevna, saj ne zahteva vnosa nobenega PIN-a (slika 5). Odvecni prikljucek odšcipnemo. Vse je pravilno prispajkano. Povezava na zvocnik je bila uspešna. ABECEDNO VSEBINSKO KAZALO 2017/2018 Avtomobilsko modelarstvo in maketarstvo • Koledar tekmovanj v letu 2018 7/38, 8/40 • Model starodobnega gasilnega vozila 1/18 (priloga) • Model športnega avtomobila za vožnjo v cilj in na radijsko vodenje 3/7 (priloga), 4/8 (priloga) • Pogonski sklopi za motorizacijo modelov vozil 9/14 Elektronika, elektrotehnika in avtomatika • Akumulatorski polnilnik 7/20 • Alarmna podporna enota 6/24 • Cebular 5/24 • Decembrska elektronika 4/24 • Digitalna ura 8/25, 9/22, 10/31 • Izdelajmo si bluetooth zvocnik 10/28 • Logicni mikrokrmilnik Arduino 1/23, 2/26, 3/26, 4/20 • MG90S servo »hack« 10/14 • Modelarski višinomer 1/26, 2/22, 3/21 • Pogonski sklopi za motorizacijo modelov vozil 9/14 • Rezalnik stiropora 6/28 (priloga), 7/28 • Svetlece valentinovo srce 6/16 • Vbodna žaga malo drugace 5/28 (priloga) Izdelek za dom • Izparilnik za etericna olja 8/32 • Mizica za kozarce 1/14 • Novodobna pticja krmilnica 3/18 (priloga) • Red v predalih 7/30 • Stojalo za tablico ali prenosnik 3/30 Ladijsko modelarstvo in maketarstvo • Cestna jadrnica tramontana 1/7 (priloga) • Koledar tekmovanj v letu 2018 7/38, 8/40 • Model ribiške barke pepi 250 10/8 • RV-model jadrnice s pomožnim elektricnim pogonom 7/6 (priloga) • RV-model ladijskega vlacilca 10/18 (priloga) • Zacetniški model colna mazu 2/8 (priloga) Letalsko modelarstvo in maketarstvo, zmaji • Baudismodel pitbull – model kategorij F3F/ F3B 9/9 • Dow cup – model s pogonom na gumo za letenje v šolskih telovadnicah 8/14 (priloga) • HLG shark 18.1 – nov korak evolucije 5/2 (priloga) • Koledar tekmovanj v letu 2018 7/38, 8/40 • Krmilno pogonski sklop za vodenje modelov vector line 10/12 ABECEDNO VSEBINSKO KAZALO 2017/2018 • MG90S servo »hack« 10/14 • Model za spušcanje s fraco – viggen 8/36 • Rogožarski RVD-8 v Kraljevini Jugoslaviji 6/10, 7/9 • RV letalski model iz deprona 5/6 • RWD-8 / RVD-8 6/8 • Thunderbolti v Cerkljah ob Krki 1/10 • Zacetniški model Flyerja I bratov Wright 6/18 • Zmaj disk 8/28 Mala železnica • ESU BR 261 Gravita 2/12 • Nochov kamniti viadukt Ravenna 3/16 • Železniške miniature in dodatki 7/2, 8/2 Modelarstvo in maketarstvo • Model garažne hiše 9/26 (priloga) • Model vetrnega mlina 8/18 (priloga) Na kratko • Košcek narave v bližini doma 3/20 • Odkrijte skrivnosti muzejskih predmetov! 5/15 • Sodobne garažne hiše 9/28 • Starodavna izuma iz anticnih casov 9/29 • Uspeh bratov Wright 5/22 • V boju z »rdecim petelinom« 1/22 • Vlecni konji na valovih 10/22 • 23. zimske olimpijske igre Pjongcang 2018 6/19 Novo na trgu • 2/40, 3/40, 4/40, 5/40, 6/18, 7/36, 8/17, 9/40, 10/40 Plasticno maketarstvo • Avro shackleton AEW.2 7/15 • Cistilec min MH-05 10/16 • Douglas DC-4 Balair 7/18 • Imperialni zvezdni rušilec 10/23 • Junkers Ju 88a-4 2/18 • Kadett K38 saloon 10/26 • Koledar tekmovanj v letu 2018 7/38, 8/40 • M-60PB – prvi jugoslovanski oklepni transporter 7/12 • Maketa letala republic P-47D-40 1/11 • Maketi poljskega letala RWD-8 in jugoslovanske razlicice RVD-8 8/9 • MiG-29S 1/30 • North american P-51D-5NA mustang 6/16 • Plasticne makete na sejmu v Nürnbergu – no- vosti 2017 1/2 • Plasticne makete na sejmu v Nürnbergu 8/5, 9/2, 10/2 • Polikarpov I-16 tip 24 »rata« 9/20 • Staranje kovinskih gosenic 1/32, 2/21 • Staranje makete oklepnega vozila 6/12 • Stearman Pt-17 kaydet 6/12 • Suhoj Su-27SM flanker 3/14 • Supermarine spitfire Mk.IXc late 9/17 • T-55 A/AM 4/18 • Tornado F.3 ADV 2/16 • VW T1 samba bus 4/15 • ZSU 57/2 4/12 • 11. festival Svet v malem 1/4 Racunalništvo in robotika • Arkadni avtomat v šoli 7/25 • Logicni mikrokrmilnik Arduino 1/23, 2/26, 3/26, 4/20 • Ucni robot Makeblock mBot Ranger zdaj na voljo v Sloveniji 1/33 Raketno modelarstvo in maketarstvo • Argentinska sondažna raketa PBX 100/10 VP 3/12 • Koledar tekmovanj v letu 2018 7/38, 8/40 • Modelarski višinomer 1/26, 2/22, 3/21 • Nike Orion 6/4 (priloga) Reportaža • California Dreamin' 6/2 • Evropsko prvenstvo RV jadralnih modelov F3J 2017 3/2 • Mladinsko evropsko prvenstvo s prosto letecimi letalskimi modeli 2/2 • Novosti iz sveta malih železnic – Nürnberg 2017 7/2 • Plasticne makete na sejmu v Nürnbergu – no- vosti 2017 1/2 • Plasticne makete na sejmu v Nürnbergu 8/5, 9/2 • Rekordna udeležba na 9. Timovem tekmovanju s papirnatimi letalci in drsalci 9/12 • RV-steza Blatni dol – zadnja dirka za odprto državno prvenstvo 2017 2/5 • Šest medalj za naše raketne modelarje v težkih vremenskih pogojih 4/2 • Tehniška dedišcina v Tržiškem muzeju 3/5 • Uspešno leto modelarske šole v Ljubljani 10/6 • Zotkin modelarski tabor 1/6 • Zotkin poletni tabor ARG 2/6 • Železniške miniature in dodatki 7/2, 8/2 • 11. festival Svet v malem 2/4 • 18. koseška olimpijada 4/6 Timov portret • Martin Bencik 2/4 • Miha Rupnik 4/5 • Oskar Štempihar 3/4 Timova priloga • Cestna jadrnica tramontana – TIM 1 • Dow cup – model s pogonom na gumo za letenje v šolskih telovadnicah – TIM 8 • HLG shark 18.1 – nov korak evolucije – TIM 5 • Jaslice in okraski za jelko v tehniki nitanja – TIM 4 • Model garažne hiše – TIM 9 • Model starodobnega gasilnega vozila – TIM 1 • Model športnega avtomobila za vožnjo v cilj in na radijsko vodenje – TIM 3, TIM 4 • Model vetrnega mlina – TIM 8 • Nike Orion – TIM 6 • Novodobna pticja krmilnica – TIM 3 • Rezalnik stiropora – TIM 6 • RV-model jadrnice s pomožnim elektricnim pogonom – TIM 7 • RV-model ladijskega vlacilca – TIM 10 • Vbodna žaga malo drugace – TIM 5 • Zacetniški model colna mazu – TIM 2 Za spretne roke • Adventna dekoracija v modri barvi 3/36 • Barviti keramicni okraski 9/38 • Denarnica iz odpadnega materiala 10/36 • Didakticna igra iz polsti 10/34 • Igra quoridor 5/32 • Jaslice in okraski za jelko v tehniki nitanja 4/28 (priloga) • Kalejdoskop 2/34 • Kreativno v novo šolsko leto: peresnica iz polsti 1/34 • Milni kolacki 5/36 • Modeliranje s cementom 6/38 • Namizni nogomet 3/35 • Okraski iz drobnih okroglih in oglatih likov iz mase fimo 9/34 • Okrasne crke 6/36 • Opletanje steklenic 6/34 • Ovcke iz žice in volnene koprene 4/30 • Ovitek za steklenicko 4/36 • Pletena pticja hišica 5/39 • Praznicne krogle iz pokovke 4/32 • Prepletanje sivke 3/39 • Prirocna zbirka tekstilij 9/32 • Razigran pomladni okras 7/34 • Razigrani pomladni okras 8/38 • Rezljan obesek iz polimerne mase 2/38 • Sprošcujoce sluzasto packanje 10/38 • Stojalo za namizni koledarcek 4/38 • Stojalo za posodice z lepilom 8/34 • Suhorang, Bandabi in hokej 6/19 • Svece z osebno noto 4/33 • Škratovski copati 3/32 • Tehnika nitanja – »string art« 2/29 • Tobogan iz aluminijaste plocevine 9/36 • Urejena miza za novo šolsko leto 1/38 • Ustvari svojo igro spomin iz polsti 2/36 • Velikonocna gos 7/37 • Zapestnice in ogrlice iz odpadnih trakov in pasov 1/36 • Zbijalcek 6/32 • Zimski okrasek snežak 5/34 Knjižica Brodomodelarstvo z zbirko nacrtov ladijskih modelov avtorja Arpada Šalamona, enega od pionirjev ladijskega modelarstva v Sloveniji, je izšla leta 1987 v založbi Zveze za tehnicno kulturo Slovenije. Knjižica je po daljšem casu spet na voljo in jo lahko narocite na naslovu uredništva revije TIM. Revija TIM ZOTKS – Zveza za tehnicno kulturo Slovenije, Zaloška c. 65, 1000 Ljubljana, tel.: 01/25 13 743, faks: 01/25 22 487, e-pošta: revija.tim@zotks.si www.tim.zotks.si ELEKTRONIKA DIGITALNA URA (3. del) ELEKTRONIKA DIGITALNA URA (3. del) Gong ure TIM Jernej Böhm predhodnih dveh prispevkih (TIM 8 in 9, 2017/18) sem omenil, da lah ko opisano digitalno uro opremimo tudi z gongom, ki se oglaša vsako polno uro, med peto in sedmo jutranjo uro pa tudi v ce- trturnih intervalih, kar pa ne velja za sobote in nedelje. Prav posebno oglašanje pa sem predvidel v zadnjih minutah silvestrovega. Podobnega, a precej bolj preprostega zvocnega oglašanja velike stenske ure se spomnim še iz šolskih dni oziroma z obi- skov sorodnikov med pocitnicami. Takrat so marsikje imeli pri hiši še uro, ki je vsake toliko casa, ce se prav spomnim, vsake pol ure glasno oznanila trenutni cas. Ni težko ugotoviti, zakaj so bile tako priljubljene. Pred nekaj desetletji se je delo v tovarnah zacelo ob šestih zjutraj. Na pot je bilo treba oditi še v trdi temi, prebuditi se pa še toliko prej. Potrebo po zvocnem oglašanju ur lažje razumemo, ce se prestavimo v casu še nekoliko nazaj, denimo v cas Dickensovih junakov. Elektricnih svetilk seveda še niso poznali, prižiganje svece pa je še danes zahtevno in celo nevarno, zato je bilo tedaj bolje v temi in polsnu pocakati, da se je v hiši oglasila ura. Cerkvene ure so bile kar uporabna informacijska iznajdba za nocno obdobje še zlasti za del takratnega manj premožnega prebivalstva. Scasoma je ta potreba popolnoma zamrla, današnji prenosni telefoni pa ponujajo vsakovrstne informacije, med drugim že dolgo tudi uro in budilko. Starinske ure so prakticno izginile iz našega okolja, kar pa je škoda, saj ima zvok gonga menda kar nekaj ugodnega vpliva na naše pocutje in zdravje. Tam, kjer so se ohranile, pa so še vedno prijetna poživitev stanovanja, ki zahteva tudi nekaj redne pozornosti, na primer namešcanja pogonskih uteži. Gong izvira iz Levanta (dežele vzhodnega Sredozemlja), od tam je na zacetku srednjega veka prišel v Indijo, Indonezijo in koncno tudi na Kitajsko. V Evropi smo se z njim srecali v 17. stoletju v casu turških vpadov. To je vecja, okrogla zveneca plošca iz brona premera okoli 1 metra, obešena na stojalo. Prodoren zvok ustvarimo z udarcem tolkala, obloženega z mehko klobucevino. Gonge vlivajo, nato jih s tolcenjem izredno skrbno obdelajo v ustrezno obliko. Od te skrbne izdelave in nacina, kako z udarcem zanihamo gong, je odvisno, ali se izdelek vede kot gong ali simfonicni tam-tam. Zaradi svojevrstnega globokega zvena, ki deluje skrivnostno in vcasih celo grozljivo, se je uveljavil tudi v simfonicnih orkestrih, predvsem pri izvajanju drama- ticnih del za poudarjanje strahu in groze. Gong je v umetno glasbo vpeljal skladatelj Frekvencni spekter simfonicnega gonga (tam-tama). Gong zveni nekoliko višje od tam- tama, je preciznejši in bolj zaokrožen, ker mu manjka kovinsko žvenketanje in šumenje. Zapognjeni rob plošce namrec zatre kopico neharmonicnih višjih frekvenc (tonov). Reso- nancna nihanja gongove skodele mu podelijo prav posebne vrste polnost in mehkobo. Za- nimivo je, da gonga ne prištevamok obveznim inštrumentom simfonicnega orkestra. (Vir: Miroslav Adlešic, Svet zvoka in glasbe) François-Joseph Gossec (1734–1829) v žalni koracnici za Mirabeaujem. Njegov zvok pogosto uporabimo kot napovednik. V ljubljanskem Cankarjevem domu na primer napoveduje zacetek vecernih predstav ali konec odmorov. Kot vsa glasbila je treba tudi ta zvocni instrument ustrezno uglasiti. Iz Wikipedije izvemo (ob opozorilu, da je gradivo še nepreverjeno), da se gong uporablja tudi pri zdravljenju. S svojim zvokom menda sproža pozitivne spremembe pri bolnikih tako na fizicnem, custvenem in duhovnem podrocju. Njegov zvok naj bi pomagal pri lajšanju bolecin v vratu in ob migrenah ter celo pri zdravljenju bolezni dihal. Shema krmilne elektronike gonga Vhod P9 krmilne elektronike gonga prikljucimo na konektor P4 v mikrokrmilniški enoti, ki sem jo opisal v prvem delu (TIM 9, 2017/18). Napajanje je zunanje (B1). Uporabimo lahko komercialno izvedbo v obliki 230-voltnega varnostnega (šuko) vtica z izhodno napetostjo med 6 in 12 V pri obremenitvi okoli 2 A. Tolkalo v izvedbenem primeru premika- mo s pomocjo elektromagneta. Ko je ta pod tokom, elektromagnetna sila potegne železno jedro tolkala proti središcu tuljave, a že nekoliko prej naleti na kovinsko plošcico, ki predstavlja gong. Posebna vzmet jo takoj po vzbujanju tuljave potisne proti izhodi- šcnemu položaju, vendar ga tolkalo zaradi vztrajnosti preleti, hip zatem pa udari ob drugo kovinsko plošcico, ki je nekoliko dalj- Da bi harmonicno nihanje bolje razumeli, ga v teoriji »razstavimo« na sinusna nihanja (Fouierjeva analiza), ki so lažje razumljiva. Nihanje (zvijanje) palice tako obravnavamo kot neskoncno vsoto sinusnih ali kosinusnih nihanj, vendar v praksi upoštevamo le nekaj tistih z najvecjo amplitudo. Na sliki poleg osnovnega tona in še petih višjih harmonikov (vsi so v vijolicasti barvi) že kar lepo sestavimo elektrotehniški signal žage (modra krivulja). Zvocno palico vpnemo v instrument na mestu zvocnih vozlov osnovnega tona. Vsi višji harmoniki imajo delitev, ki se pokriva z osnovno. ELEKTRONIKA Elektronska shema krmilnika gonga SEZNAM KOMPONENT B1 napajalnik 6–12 V/2 A (vec v besedilu) D4 LED, Ř 3 mm (rdeca) D5 SM4003 (MELF/DO–213AB )* G1 gong (vec v besedilu) P7, P9 vrstna sponka 5 mm (THT) P8 spajkalni otocek R19 2,7 kO (1206)* R20 18 kO (1206)* R21 100 kO (1206)* Q1 BD239C (TO–220) S1 konektor P4 – Krmilni signal (vec v besedilu) ša od prve. Temu primeren je zven. Tolkalo po tem udarcu obmiruje v mirovni legi. V izvedbenem primeru sem ta drugi udarec gonga pri urnih udarcih zadušil in se s tem izognil nejasnemu prepoznavanju urnih in »neurnih« udarcev. Ker za potrebno signalno krmiljenje gonga skrbi programska oprema mikrokrmilnika (U1), signal le še mocnostno ojacimo s tranzistorjem Q1. Ker je njegovo delovno breme induktivne narave, ga moramo ob- vezno zašciti z diodo (D5). Za dodatno op- ticno spremljanje mikrokrmilniške impulzacije je tu LED-dioda (D4). Izdelava krmilnika Tudi tokrat se v izdelavo tiskanega vezja (TIV) ne bom spušcal. Veljajo napotki iz prejšnjih dveh prispevkov. Tiskano vezje (32,5 × 30,7 mm) Komponentna stran tiskanega vezja Koncano vezje vgradimo neposredno v ohišje gonga s pomocjo 10 mm dolgega distancnika. Pritrdilni vijak istocasno izkoristimo za pritrditev elektronike in montažo ohišja na podlago (steno). Po- drobnosti so vidne na sliki medsebojnih povezav. Uporabil sem izdelek nemškega proizvajalca Heidemann (kat. št. 70149), ki sem ga kupil v ljubljanskem Bauhausu (www.bauhaus.si). Njegov zvok lahko preverimo na spletni povezavi: http:// www.heidemann-handel.de/downloads-27. html?file=files/Klingeltoene/70149/01.wav. Podoben izdelek najdemo tudi v drugih trgovskih centrih. Pomembna je le njegova delovna napetost (med 6 in 12 V). Najdemo ga, podobno kot vse deklarirane gonge, na oddelkih z elektricnimi zvonci. Ceprav je izdelek oznacen kot gong, ima- mo vendarle opraviti z zveneco palico oziroma ksilofonom, ki ob udarcu nanjo zani- Razporeditev komponent na tiskanem vezju Bakrena stran tiskanega vezja * komponenta za površinsko montažo ha nekoliko drugace kot gong ali tam-tam. To je stara trgovska potegavšcina za boljšo prodajo, saj se gong pac sliši bolj imenitno. V nadaljevanju bom to ime vseeno ohranil pri opisih, vendar se zdaj na kratko seznanimo s fiziko nihanja palice. Ta mora biti med uporabo pritrjena na neko podlago oziroma ohišje. Pri opazovanju nihanja palice zasledimo nekaj tock, ki medtem popolnoma mirujejo. To so t. i. vozli. Višji (harmonski) toni jih imajo vec. Tocki vpetja doloca osnovni (najnižji) ton, s katerim se oglaša palica. Zaradi »napak« v materialu in »obliki« se palica oglaša tudi z višjimi frekvencami. Krajša ima zahtevani tocki vpetja nekoliko bliže vsaksebi. To so morali konstruktorji brezpogojno upoštevati, da palici gonga/zvonca nihata cim bolj intenzivno. Nepravilna podpora odlocilno vpliva na glasnost zvocne naprave. Višina zvoka, s katero zvenijo palice iz razlicnih materialov, je tem višja, cim hi- treje se širi zvok v njem. Razen tega je pre- mo sorazmerna z debelino palice v smeri nihanja in obratno sorazmerna s kvadra- tom dolžine palice. Dvakrat, trikrat daljša zveni torej s štirikrat oziroma devetkrat nižjim tonom. Ce se odlocimo za zvonec z Prikljucki LED-diode SMD-dioda. Obrocna crta ob prikljucku oznacuje katodo diode. SMD-upor Prikljucki tranzistorja BD239C (1 – baza, 2 – kolektor, 3 – emitor) Medsebojne povezave Gongov frekvencni spekter ob udarcu tolkalca na daljšo plošcico (analiza: Audacity) vecjim ohišjem, bo ura po vsej verjetnosti donela niže. To je ocena na prvi pogled, za natancnejšo pa bo treba pogledati v notranjost zvonca. Izhodno zvocno jakost naprave znatno poveca resonancna izvedba ohišja, torej dimenzije in oblika ohišja. Med izbiranjem sem opazil tudi take zvonce, ki odigrajo celo melodijo. Takega pac ne bomo uporabili, ker ga bomo prepla- cali, saj bomo morali vgrajeno elektroniko zavreci. Kot sem že omenil, se izbrani »gong« v originalu samodejno oglasi dvakrat, prvic, ko na tuljavo pritisnemo elektricno nape- tost, drugic pa ob prekinitvi tokokroga. Osnovna frekvenca nihanja zacetnega udarca je približno 980 Hz, zakljucnega pa 730 Hz. Predvidevam, da so tako mo- žnost izbrali glasbeni svetovalci in temu ni oporekati. Frekvenci sem iz radovednosti izmeril s pomocjo aplikacije Audacity (https://www.audacityteam.org/), ki tece na operacijskem sistemu Windows, pa tudi na Linuxu in Macu. Audacity je dobro znan in preverjen brezplacen izdelek skupnosti glasbenih navdušencev. Sinusno nihanje je v naravi (fiziki) »najpreprostejše« nihanje. Poljubno harmonicno nihanje lahko sestavimo iz samih sinusnih, ki so mnogokratnik najnižje (osnovne) frekvence. Teorija je znana kot Fourierjeva analiza. V praksi zadostuje, da upoštevamo le nekaj višjih harmonikov, ker njihova amplituda (velikost harmonika) navadno s frekvenco hitro pada. A prav te nadosnovne komponente dajejo instrumentu posebno barvo, ki nam je všec ali pa tudi ne. Z majhnim trikom dvotonsko oglašanje izbranega gonga izkoristimo za zvocno locevanje urnega bitja od cetrturnega. Slednjega oznanjata dva udarca (bim-bam), urnega pa en sam udarec (bim-bim-bim...). Pri prvem se torej ne vmešavamo in ga izvedemo s pomocjo eno sekundo dolgega krmilnega impulza. Ob vzponu impulza bo kladivce udarilo na krajšo plošcico (bim), ELEKTRONIKA ob padcu pa na daljšo (bam). Tudi pri urnem bitju mikrokrmilnik najprej ustvari enosekunden krmilni impulz, po kratki pavzi pa mu sledi še en primerno kratek impulz. Njegova naloga je vsiljena ustavitev vracajocega kladivca v mirovni legi. Impulz je prekratek, da bi tolkalce spet poletelo proti krajši plošcici, a dovolj dolg za ustavitev kladivca. Dolžino pavze in širi- no zaviralnega impulza sem z vec poskusi dolocil eksperimentalno. S tem posegom bomo 15 minut cez uro slišali en sam dvojni udarec, cez naslednjih 15 minut dva, nato tri in ob polni uri štiri dvojne udarce, ki mu bo sledilo še urno število enojnih udarcev (od 1 do 12). Naj povzamem izvedbeno delo: spajkalna otocka P8 tu opisanega krmilnika (G1) povežemo z gongovima kontaktoma 0 in 3 (oznaki v ohišju). Pri tem uporabimo obicajno izolirno žico. Ostale prikljucke v ohišju pustimo nepovezane, odstranimo pa prikljucek za 9-voltno baterijo. Gong s krmilno elektroniko pritrdimo v bližino mikrokrmilniške urne enote, na primer na zadnjo stran »Ostržka«. Oba kabla, za napajanje in krmiljenje, prilagodimo izvedbeni situaciji. Ohišje gonga pritrdimo skladno s priporocili proizvajalca, na kar opozarja tudi položajna pušcica v ohišju. Proizvajalec odsvetuje uporabo maziv. Tranzistorja Q1 ni treba dodatno hladiti, saj je tokovna obremenitev kratka in precej redka. V impulzu (0,35 ms) sme skozenj steci do 4 A, medtem ko je dovoljena trajna obremenitev 2 A. Ohmska upornost tuljave gonga je 6 O (Heidemann). Manjši gong po sprejemljivi ceni (~20 EUR) lahko nabavimo prek spleta (https:// www.thegongshop.com/collections/small- gongs), zahteva pa posebno elektromotor- no prigraditev tolkalca lastne konstrukcije. Preizkus delovanja Sedem zaporednih dvojnih udarcev sem uporabil za razširitev pozdravnega sporo- cila ob vklopu napajanja. Nato zvocna in- tonacija ure sledi aktualnemu casu. Gong se oglaša ob polni uri (štirje dvojni udarci + enojni urni udarci). Izjema sta, kot sem prej omenil, med 05:15 in 06:45, ko ura odbije tudi 15-minutni interval in zakljucek leta, ko na njegov konec opozarja vsako minuto (med 23:55 in 23:59) in celo sekundo (med 23:59:57 in 23:59:59). Prek USB-vhoda je mogoce zvocno oglašanje casovno razširiti ali povsem ukiniti. Opozorilo Na tem mestu ponavljam pomembno opozorilo. Elektronsko vezje je prikljuceno na omrežno napetost 230 V, zato je dotikanje elektricno nezašcitenih delov smrtno nevarno. Ce nimate izkušenj z delom z elektriko, za pomoc prosite elektricarja, ki bo poskrbel za varnost. Upoštevajte nasvet, saj je nevarnost elektricnega udara re- sna! Avtor prispevka in založnik revije ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z morebitno nesreco. Enako velja za delo s kemikalijami. ZA SPRETNE ROKE DIDAKTICNA IGRA IZ POLSTI ZA SPRETNE ROKE DIDAKTICNA IGRA IZ POLSTI Nina Cuk, Gaja Crnac, Karin Gosenca, Živa Jakšic Ivacic, Lea Turk, Nina Žnidaršic, Mija Kordež, Žiga Srblin, Jožef Školc, Francka Lovšin Kozina in Alenka Pavko- Cuden Foto: Alenka Pavko-Cuden, Nina Cuk idakticne igre omogocajo pridobi vanje teoreticnega znanja na igriv nacin. Uporabne so pri pouku, pri krožkih pa tudi za aktivno preživljanje prostega casa otrok v okviru prijateljev in družine. Ponudba didakticnih gradiv za poucevanje tekstilstva v osnovni šoli v Sloveniji je precej skromna. Na voljo so predvsem gra- diva, ki podpirajo teoreticen pristop poucevanja obravnavanih vsebin, primanjkuje pa gradiv, ki bi omogocala izvedbo aktivnosti, povezanih z izkušenjskim ucenjem in spodbujanjem kreativnosti. Didakticna igra Sovko raziskuje je nastala v sklopu projekta Po kreativni poti do prakticnega znanja in je rezultat sodelovanja med Pedagoško in Naravoslovnotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani ter podjetjem Soven, d.o.o., in Zvezo za tehnicno kulturo Slovenije. Namenjena je predvsem uporabi pri pouku gospodinjstva v 5. razredu devetletne osnovne šole pri modulu Tekstil in oblacenje, možno pa jo je uporabi- ti tudi v 6. razredu pri pouku gospodinjstva v okviru vsebin modula Bivanje in okolje kot ponovitev in navezavo na varovanje okolja ter trajnostno vedenje potrošnikov. Vprašanja so skladna z vsebino ucnega na- crta modula Tekstil in oblacenje in segajo na podrocje tekstilnih surovin, tekstilnih in oblacilnih procesov, vzdrževanje in uporabnosti oblacil in hišnih tekstilij. Nekatera vprašanja se nanašajo na zanimivosti in posebne zgodbe, povezane s tekstilstvom in oblacilstvom. Vprašanja za ponavljanje in vprašanja, povezana z zanimivostmi, so locena, vsaka skupina vprašanj je na igralnih karticah druge barve. Igra Sovko raziskuje temeljeno znanje tekstilne stroke prilagaja starostni stopnji otrok z upoštevanjem didakticno-metodi- cnih nacel predmeta devetletne osnovne šole ter je primerna tudi za delo z otroci s posebnimi potrebami. Didakticna igra obsega igralno podlago, ki je narejena iz polsti in potiskana z mo- tivom sušecega se perila (slika 1). Igralni površini je priloženo 62 igralnih kartic iz kartona, na katerih so vprašanja in odgovori nanje, 5 igralnih figuric iz polsti (slika 2) in igralna kocka. Na vsaki igralni kartici je poleg vprašanja tudi odgovor, ki omogoca takojšnje preverjanje pravilnosti. Ko igralec izbere kartico, ne vidi vprašanja. Prebere ga soigralec, ki hkrati tudi oceni, ce je odgovor pravilen. Igralna površina Igralne figurice Potrebšcine za izdelavo didakticne igre Motivacijska zgodba, ki spremlja igro, vkljucuje sovico z imenom Sovko, ki se je izgubila. Ce se želi uspešno vrniti v domace gnezdo (priti na cilj), mora mimo razlicnih kosov oblacil, ki se sušijo na vrvici (igralnih polj). Vsakic, ko se ustavi na enem izmed polj, ji soigralec prebere vprašanje, na katerega mora pravilno odgovoriti, ce se želi pomakniti proti cilju. Na poti jo spremlja ovcka, ki ji vcasih pokaže posebno bližnjico med oblacili ali pa ji pot oteži s tem, da jo vrne na start. Sovica, ki med svojim potovanjem domov išce odgovore na zastavljena vprašanja, se po popotovanju vrne domov s poglobljenim znanjem s podrocja tekstilstva in oblacilstva. Didakticni komplet lahko uporabimo na vec nacinov, odvisno od zastavljenih ucnih ciljev in predvidenih ucnih oblik dela. Znanje se lahko preveri z namizno igro, pri kateri po vrsti sodelujejo vsi ucenci, ali v obliki kviza, pri katerem so ucenci razdeljeni v dve ali vec skupin, igra pa je pritrjena na tablo. Namizno igro v vec skupinah je mogoce igrati tudi, kadar ima vsaka skupina na voljo svoj didakticni komplet. Igra Sovko raziskuje je izdelana iz naravnih materialov, ki so znacilni za Slovenijo: Šablona za majico Šablona za hlace Šablona za rokavico Elementi za igralna polja podlaga in figurice iz volnene polsti, kocka pa iz lesa. Pomaga spoznavati in ohranjati tekstilno tradicijo. Igra omogoca utrjevanje temeljnega znanja ter poglabljanje splošnega znanja s podrocja tekstilstva, vkljucuje pa tudi motivacijske elemente, kot so: odkrivanje neznanega, napetost, ipd. Omogo- ca razvoj socialnih vešcin ter spoznavanje pravilnega strokovnega izrazoslovja. Igra je prenosljiva in je primerna za delo pri razlicnih ucnih oblikah dela. Vec o igri, predvsem pa o vprašanjih in odgovorih na igralih karticah lahko najdete na povezavi https://www.pef.uni-lj.si/1304. html v priloženi datoteki Didakticna gra ZA SPRETNE ROKE Oštevilcena igralna polja Šablona za ovcko Igralne figurice - ovcke Spodnjo stran figurice opremite s sprijem- nim trakom ali magnetom. diva za poucevanje tekstilnih vsebin na temelju trajnosti in tradicije: prirocnik za ucitelje. Podobno igro si lahko izdelate tudi sami, ji dodate drugacno motivacijsko zgodbo in jo poimenujete po svoje. Potrebujete kos polsti velikosti približno 50 × 50 cm (najprimernejša in trajnostna je volnena polst, primerna pa je tudi sinteticna, ki je bolj zbita in trpežnejša, na voljo pa je v številnih barvah), ostanke tekstilij (polsti, tkanin, Igralne karte z vprašanjem in odgovorom Laminiranje igralnih kart prej, kopren) in pozamenterijskih izdelkov (okrasnih trakov, gumbov, ipd), barve za tekstil, šivanko in sukance razlicnih barv, nit za vezenje, škarje, lepilo za tekstil, sprijemni trak (ježek) ali magnet in leseno igralno kocko (slika 3). Na podlago iz polsti našijte ali prilepite razlicne elemente, ki jih oblikujte po svojih zamislih. Vsak element pomeni eno igralno polje. Elementi naj bodo smiselno povezani s tekstilstvom in oblacilstvom: imajo lahko npr. obliko oblacil ali modnih dodatkov, podobno kot pri igri Sovko raziskuje. Ce se odlocite za šivanje elementov na podlago in okraševanje z vezenjem, lahko hkrati vadite temeljne vbode in se naucite šivati gumbe. Na šivalno podlago lahko našijete razlicne dekorativne gumbe, na vsakem elementu naredite gumbnico, elemente pa pripnete na gumbe. Tako se naucite šivati gumbnice, elemente pa lahko po podlagi poljubno prerazporejate, zamenjate z no- vimi, ipd. Po šabloni (slike 4, 5 in 6) izrežite obla- cilo ali modni dodatek in ga okrasite s cipkami, gumbi, vezenjem, ipd. Pripravite si oblacila iz razlicnih materialov in pisanih barv (slika 7). Namesto oblacil lahko tu in Clanek Didakticna igra iz pol- sti je nastal v sklopu projekta Pokreativni poti do prakticnega zna- nja – Razvoj didakticnih gradivza poucevanje tekstilnih vsebinpri pouku gospodinjstva na teme- lju trajnosti in tradicije, ki ga jedelno financirala Evropska Unijaiz Evropskega denarnega skladater Javni sklad Republike Sloveni- je za razvoj kadrov in štipendije. Projekt je plod sodelovanja medpodjetjem Soven, d.o.o., Zvezo zatehnicno kulturo Slovenije, Peda- goško ter Naravoslovnotehniškofakulteto Univerze v Ljubljani. Iz- veden je bil v letu 2017. tam prišijete kak zanimiv gumb. Elemente razporedite in prilepite ali prišijte ob robu podlage iz polsti. Vsak element oštevilcite. Številke lahko narišete z barvili za tekstil in jih utrdite skladno z navodili (slika 8), lahko pa jih tudi izvezete z raznobarvnimi prejami. Na sredini pustite prostor za igralne karte. Pripravite si igralne figurice. Okrasite lahko lesene figurice, si pripravite figurice v obliki ovck iz kartona ali lesa in volnene preje ali pa si izdelate figurice po lastni zamisli. Za ovcko iz kartona izrežite obliko trupa (slika 9) in jo ovijte z volneno prejo, ki predstavlja ovcje runo. Vsaka ovcka naj bo druge barve (slika 10). Ovcki lahko narišete tudi oci in ušesa. Figurici lahko na spodnjo stran prilepite bodicasti del sprijemnega traku, t. i. ježka, ali prilepite magnet, da je podlaga uporabna tudi v visecem stanju, pritrjena na kovinsko tablo (slika 11). Pripravite si igralne karte. Vprašanja in odgovore najdete na prej omenjeni spletni povezavi, lahko pa jih sestavite tudi sami. Racunalniško oblikujte igralne karte (slika 12). Natisnite jih na trši papir in laminirajte (slika 13). ZA SPRETNE ROKE DENARNICA IZ ODPADNEGA MATERIALA ZA SPRETNE ROKE DENARNICA IZ ODPADNEGA MATERIALA Milan Gaberšek reprosto denarnico iz odpadne li trske embalaže za mleko ali kake druge pijace si lahko izdelamo kar sami. Ker se embalaža uporablja za hranjenje tekocin, bo posledicno vodotesna tudi denarnica. Material • odpadna litrska embalaža za mleko (ali podobna) v obliki kvadra, • sprijemni dvodelni (ježkasti) trak iz mehkega in trdega dela dolžine 100 mm in širine 20 mm. Orodja in pripomocki • modelarski nož, • pištola za vroce lepljenje, • navadno in kovinsko ravnilo, • alkoholni flomaster. Izdelava Najprej odpadni embalaži z modelarskim nožem odrežemo vrh in dno (slika 2). Ohranimo le osrednji del, vrh in dno pa zavržemo. Embalažo splošcimo z dlanjo, kar je zaradi njene oblike zelo preprosto (slika 3). Pri tem pazimo, da je originalno zlepljeni navpicni rob na sredini zadnje strani, kar na tej sliki žal ni vidno. Skladno z nacrtom (slika 1) prenesemo mere na em- balažo, ki jo nato skrajšamo z modelarskim nožem (slika 4). Med stranici denarnice na spodnji rob z lepilno pištolo nanesemo približno centimeter širok sloj raztaljenega vrocega lepila (slika 5). Sloj mora biti dovolj izdaten, da ob uporabi denarnica ne bo razpadla. Zgornji del denarnice na obeh straneh zarežemo do zarisane crte (slika 6). Na sprednjem delu ob crti s pomocjo ravnila naredimo pregib za zapiralo denarnice (slika 7), odvecni zadnji del pa odrežemo z mo- delarskim nožem (slika 8). Na obeh straneh zapirala denarnice zarišemo še poševni crti ter dela odrežemo (slika 9). Sledi pritrditev sprijemnega traku. Oba dela traku, ježkastega in mehkega, spoji- mo med seboj in ju odrežemo na dolžino 10 cm. Z mehkega dela nato odstranimo zašcitno folijo in ga previdno prilepimo na notranji del zapirala denarnice (slika 10). Nato odlepimo še zašcitno folijo s tršega ježkastega dela, zapiralo preklopimo in ga mocno pritisnemo na zunanjo stran denarnice (slika 11). S tem je izdelek koncan (slika 12). ZA SPRETNE ROKE AJDOVŠCINA • 3DVA, d. o. o. Gregorciceva 3 CELJE • Interspar IM 102 Celje, Mariborska 100 • 3DVA, d. o. o., Prešernova 9 CRNOMELJ • Delo prodaja, d. d., Ulica 21. oktobra 13 DOMŽALE • Trafika, Kolodvorska c. 11 • Acron, PE Domžale, Mestni trg 1 GROSUPLJE • Delo prodaja, d. d., Adamiceva c. 11 KOPER • Interspar IM 105 Koper, Ankaranska c. 3 A KRANJ • Delo prodaja, d. d., Bleiweisova • Interspar IM 108 Kranj, Qlandia, Cesta 1. maja 77 • Delo prodaja, d. d., Glavni trg LAŠKO • 3DVA, d. o. o., Mestna ul. 4 LJUBLJANA • Interspar IM 103 Lj.Vic, Jamova cesta 105 • Rudnidis, trgovina, Jurckova cesta 225 • 3DVA, d. o. o., Slovenska 29 • Trgovina Mladi tehnik, Šmartinska 152, BTC, hala D • Interspar IM 101 Lj. Citypark, trafika, Šmartinska 152 G, BTC • 3DVA, d. o. o., Šmartinska 156, BTC, hala A • Mercator, d. d. – Maximarket, Trg republike 1 • Delo prodaja, d. d., Žel. postaja - peron LOGATEC • MIBO MODELI, d. o. o., Tržaška cesta 87b MARIBOR • Interspar IM 111 Maribor, Qlandia, Cesta proletarskih brigad 100 • Interspar IM 104 Maribor, Europark, Pobreška 18, Europark MURSKA SOBOTA • Trgovina Salamon, Kocljeva ulica 1 • Interspar IM 107 Murska Sobota, Nemcavci 1 D NOVA GORICA • 3DVA, d. o. o. Kidriceva 20 NOVO MESTO • Interspar IM 113 Novo Mesto, Otoška cesta 5 PTUJ • Delo prodaja, d. d., Miklošiceva 3 • Interspar IM 110 Ptuj, Ormoška cesta 15 RADOVLJICA • 3DVA, d. o. o., Avtobusna postaja SEVNICA • Trafika, Trg svobode 1 SEŽANA • Acron, PE Sežana, Partizanska 48 VIPAVA • Delo prodaja, d. d., C. 18. aprila, Na trgu ZA SPRETNE ROKE SPROŠCUJOCE SLUZASTO PACKANJEZA SPRETNE ROKE SPROŠCUJOCE SLUZASTO PACKANJE Neža Cankar sako leto se v hobijskih trgovinah najde kaka novost, ki je še pose- bno aktualna. Se spomnite bar- vitih zapestnic iz elastik ali pa prstnih vrtavk lansko leto? Letos je med mladimi zelo priljubljeno packanje in ustvarjanje s sluzasto maso. Njena priprava je povsem preprosta, na spletu pa je polno receptov, kako jo narediti. Mi vam predstavljamo re- cept za pripravo mase brez koži škodljivih kemikalij, koncni izdelek pa tudi prijetno diši. Za to potrebujemo Rayherjevo hobijsko lepilo, sodo bikarbono in raztopino za kontaktne lece (slika 1). Da sluz ne bo dolgocasno bela in bo prijetno dišala, uporabimo barvilo in dišave za milo, za do- datno popestritev pa lahko dodamo tudi blešcice v lepilu (slika 2). Barvila za milo priporocamo zato, ker na rokah in oblacilih ne pušcajo barve oziroma se z oblacil s pranjem preprosto odstranijo. Živilske barve pustijo madeže na koži, vcasih pa se jih s popackanih oblacil ne da preprosto odstraniti. V posodici zmešamo 200 g lepila, ki mu dodamo barvilo in dišavo za milo (slika 3). Dodamo žlico sode bikarbone in dobro premešamo (slika 4). Nato v zmes vlijemo pol žlice raztopine za kontaktne lece. Pri dodajanju raztopine moramo biti zmerni. Ce je dodamo prevec, bo masa postala prevec gumijasta. Raztopino dodamo zato, da se nam sluz ne lepi na prste in se lepo loci od posode. Po želji dodamo še lepilo z blešcicami (slika 5) in sluzasta zabava se lahko zacne (slike 6 do 9). Poseben puhast ucinek dosežemo, ce lepilu dodamo peno za britje. S peno pridobimo tudi vec volumna in pastelno barvo. Postopek priprave je enak kot prej. Najprej lepilu dodamo barvilo in dišavo. Vmešamo žlico sode bikarbone, potem nabrizgamo peno za britje (sliki 10 in 11). Peno za britje vmešamo pocasi, tako kot sneg iz beljakov, da dobimo zracno puhas- to zmes. Previdno dodamo še raztopino za kontaktne lece in zmes dobro pregnetemo (slika 12, 13). Poigramo se še s stiropornim polnilom, na primer kroglicami, ki jih potopimo v že pripravljeno maso. Vse skupaj dobro pregnetemo, da se maso dobro oprime stiropornih kroglic (slike 14 do 16). Res je, da igranje s sluzjo in mešanje lepljive zmesi ni nekaj poucnega, je pa zabavno in sprošcujoce, ravno pravšnje za prihajajoce pocitniške dni, ko si lahko sluzasto zabavo pripravite kjer koli na prostem. ZA SPRETNE ROKE www.rayher.si e: info@rayher.si t: 01 320 56 00 Vabljeni v najvecje trgovine za ustvarjalne: v Ljubljani, Kopru, Novi Gorici ali Novem mestu. MODELARSTVO NOVO NA TRGUMODELARSTVO NOVO NA TRGU SESTAVLJANKE MODELOV FLITE TEST trgovini Mibo modeli poleg inova tivnega penastega materiala flite test zdaj ponujajo tudi sestavljanke letalskih modelov iz tega materiala. V kompletu dobite lasersko izrezane sestavne dele iz pene FT in ves drobni material. Modeli so predvideni za zacetnike, zato so zelo preprosti za sestavljanje in uporabo. Plošca flite test je vodoodporna, izredno lahka in laminirana s papirnatim slojem, kar uporabniku omogoca brezskrbno bar- vanje modela. Na strani www.mibomodeli.si si lahko ogledate tudi videopredstavitev in postopek gradnje modela. Na voljo je vec razlicnih modelov, med katerimi omenimo naslednje: FT sportster speed build kit Masa: 430 gRazpetina kril: 990 mmCena: 45,00 EUR FT bushwacker Masa: 521 gRazpetina kril: 1143 mmCena: 47,00 EUR FT mighty mini cruiser Masa: 380 g Razpetina kril: 813 mm Cena: 29,00 EUR SERIJA EXPERT Raketni modeli serije Expert proizvajalca Klima so nadgradnja zacetniških modelov. Z njimi se lahko naucite tudi vecmotornega in vecstopenjskega letenja. V sestavljankah je vse, kar je potrebno za pripravo na let in izstrelitev, od trupa, glave, stabilizatorjev, delov za montažo motorja, vodil za postavitev na izstrelitveno rampo, padala oziroma traku za varen pristanek, nalepke in navodila za sestavljanje. Na voljo so tudi vsi tipi modelarskih raketnih motorjev, potrebni za pogon teh modelov. Dvostopenjska raketa delphinus Dolžina 730 mm, premer trupa 35 mm, masa 106 g Kombinacije motorjev: C6-0; A6-4 (180 m/prvi štart) C6-0; B4-4 (240 m) D9-0; A6-4 (325 m) D9-0; C6-5 (450 m) Cena modela je 25,00 EUR. Dvostopenjska raketa sagitta Dolžina 615 mm, premer 35 mm, masa 90 g Kombinacije motorjev: C6-0; A6-4 (230 m/prvi štart) C6-0; B4-4 (300 m) C6-0; A6-5 (400 m) D9-0; C6-5 (540 m) Cena 25,00 EUR. Mibo modeli, d. o. o. Tržaška cesta 87b, 1370 Logatec telefon: 01/759 01 01, 041/669 111 e-pošta: shop@mibomodeli.si internet: www.mibomodeli.si JAMARA SCX 2,4 GHz Prihaja poletje, ko vec casa preživimo v naravi, predvsem ob vodnih površinah. V Mladem tehniku dobite raznovrstne mo- dele, od preprostih prosto letecih letalskih modelov, pripravljenih za sestavljanje ali že sestavljenih, do ladijskih modelov, med katerimi je leseni model radijsko vodenega colna ravno pravšnji za ustvarjalno preživljanje prostega casa med poletnimi po- citnicami. V ponudbi imajo tudi cenovno ugodno dvokanalno RV-napravo proizvajalca Jamara SCX 2,4 GHz, s katero boste lahko krmilili modele colnov, avtomobilov ali jadralnih letal brez motornega pogona. V kompletu, ki stane 44,59 EUR, dobite oddajnik in sprejemnik. Mladi tehnik trgovina, d. o. o. Šmartinska 152, 1000 Ljubljana telefon: 01/541 00 50 e-pošta: mladitehnik@siol.net internet: www.mladi-tehnik.si MAKETARSKI TABORI Bližajo se pocitnice in tudi letos bo podjetje Miniatures, d. o. o., v sodelovanju s Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti organiziralo maketarski tabor v domu Trilobit v Javorniškem Rovtu nad Jesenicami. Name- njen je otrokom od 9. do 14. leta starosti. V programu bo poleg maketarstva tudi veliko zabave, športa in drugih ustvarjalnih dejavnosti. Prvi termin je od 24. do 29. junija. Na voljo je še nekaj prostih mest. Cena maketarskega tabora, v katero so vkljuceni bivanje, prehrana in izvedba osnovnega programa z materialom za gradnjo maket vred, je 175 EUR. Organizator bo poleg strokovnega vodenja zagotovil tudi vse potrebno orodje in pripomocke. Po zakljucku tabora bodo udeleženci lahko izdelke, ki jih bodo izdelali na taboru, odnesli s seboj domov. Vec informacij najdete na http:// miniatures.si/maketarski-tabor-2018 in www.csod.si Miniatures, d. o. o. Zupanciceva 37, 4000 Kranj telefon: 040/285 723 e-pošta: info@miniatures.si internet: www.miniatures.si 4332252629114 e14 c14 b14 a14 d8 a8 b8 c8 d29 a9 c12171613224332252629114 e14 c14 b14 a14 d8 a8 b8 c8 d29 a9 c1217161322 RV-model ladijskega vlacilca Merilo: 1 : 1 Priredil in risal: Matej Pavlic 6 7 a 7 c 7 b 11 24 10 18 31 20 19 28 27 9 b 15 Prostor za kosovnico