Katolišk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veli& po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr.. za pol leta 2 gld. 40 kr.. za oetc-rtleta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana na leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četert leta 1 gold.; ako zadene na ta dar praznik . izide Danica
dan popre).
Tečaj XXVII.	V Ljubljani 22. listopada 1872.	List 47.
Nagovori sr. Očeta Pj/« IX
II.
Nejevernik Renan, ki je pisal zoper božanstvo Jezusa Kristusa, Sina Božjega, — tedaj pravi antikrist sedanjega časa, ta Renan neki misli na svetlobo dati novo delo, v kterem hoče dokazati, da cesar Neron je bil antikrist. Ali ni to čudno? Človek, ki taji Kristusa, pa veruje v antikrista, od kterega Kristusov evangelij prerokuje ! Ta lažnjivi prerok je zdaj v Rimu z drugimi odpadniki in krivoverci — prava ,,gnjusoba na svetem mestu!"
Pač potrebno in dobro je toraj, da se pri toliki zmešnjavi v Rimu Kristusov namestnik večkrat oglasi in Božjo besedo oznanuje. Naj nasledva tukaj ogovor, ki so ga sv. Oče imeli 27. oktobra do 5000 Rimljanov iz oddelka „Monti".
„Kar ste mi vi danes razodeli", so djali sv. Oče, „in kar sem 13. t. m. slišal od Trasteverincev, vse to mi priča, da je bilo zgolj izmišljeno, kar je neki časnikar raznašal po svetu od tistega prijaznega nagnjenja predmestij „Monte" in Trastevere" do laške vlade. Naši sovražniki veliko govorč o tem, dela pa pričajo.
To spričuje dogodba 13. vinotoka in dogodba današnjega dne. Ti dogodbi kažete očitno, da so vaše misli res edine, toda v drugem pomenu, kakor po časnikih pisarijo; zakaj misli, ktere mi zdaj razodevate, so misli pokoršine, ljubezni in vdanosti do namestnika Kristusovega. Gospod naj vas blagoslovi za to.
Cešen bodi Bog za vse to, kteri od smerti obuduje, kakor nam pripoveduje današnji evangelij. Naj bi jih obudil tisuče iz njih smertnega spanja, kakor je obudil deklico, da bi spoznali slepilo in se rešili iz vezi hudobije, v ktere so jih hudobni zavezali. Bog bodi hvaljen! —
O da bi pač vsi poslušali glas Gospodov in vstali iz svojega dušnega spanja!
Zdaj pa pomislimo evangelij današnjega dne. Hči predstojnikova shodnice je bila umerla. Sli so po Zveličarja, ter ga prosili, naj bi položil roke nanjo, da oživi. Gospod je prišel in rekel: Deklica ni rnertva ampak spi. Tedaj so ga zasmehovali in rekli: Ta je lepa, deklica spi? mertva, mertva je !
Tudi zdaj preljubi sinovi, zasramujejo kar je naj svetejšega; posmehujejo se cerkvenim služabnikom, verskim skrivnostim , celo najsvetejši osebi Jezusa Kristusa samega. In zakaj to? Živalski človek ne razume, kar je Božjega Duha. (Animalis bomo non percipit, ouae sunt Dei spiritus.) Žive kakor živali in nič ne vedo o tem, ker se tiče Boga in duše.
Dosti! Ali kaj nam je v tih okolišinah početi? Moliti moramo, ne da bi mertvi, temuč da bi zaspanci vstajali ter bi zamogli vsi reči: Ego dormivi et rurrexi, et Dominus suseepit me: ego dormitavi et so-poratus sum, et Dominus suseepit me. (Spal sem in sem vstal, in Gospod meje sprejel; spaval sem in sem zaspan bil, in Gospod me je sprejel.) To-to moramo storiti: moliti moramo k Gospodu, da bi vsi spoznali žalostni stan, v kterem se nahajajo, da vsi moč zadobe, iz smertnega spanja vstati.
Dobro vem, da jih bo veliko vstalo na Gospodov glas ; pa .veliko jih bo tudi serce zaterdilo, kakor naklo. Na tih stjrcih se bodo sicer slišali udarci jeze Božje, pa bodo vendar ostale terde. To je največi kazen. ktero Bog človeku zamore poslati na tem svetu.
Dobro vem «malo je upanja, da bi tisti vstali, kteri zdaj pravijo: Največi dogodba našega časa je pogin posvetne oblasti papeževe. Dobro vem, dabo do težko vstali tisti, ki pravijo: Mi smo v Rimu in tu bomo ostali. Tim odgovorim: Da ste v Rimu, je dogodba, ki jo je Bog pripustil, in mi vsi to spoznamo. Kar pa se tiče tukaj ostati, (Dolgi, živi klici: „Vi, sv. Oče, ste naš kralj! Bog živi Pija IX.!" — Dolg prenchljej) .... kar zadeva prihodnjost pravim, je v Božjih rokah: kazni Gospodove na tem svetu pač ne terpe večno. ( Zopet dolgo prenehanje, klici.)
Sv. Oče dajejo znamnja, da naj se vmire, in ko jim to pogodi, nadalje govore :
Ni pa danes moj namen, od časne oblasti govoriti: veliko veči in imenitniši oblast je. namreč duhovna. Zoper to oblast merijo vse pušice brezbožnih, ter jo hočejo uničiti, pa je nerazdirljiva in se ne bo razdjala.
Kam merijo? Hudo mi de. ker moram zmiraj govoriti od nadlog, ki nas obdajajo. Kam drugam meri derhal grešnikov in grešnic, tiskarstvo , prostozidarstvo, brezbožnost, kakor na to, da bi duhovno oblast razdjali? Kakšen namen imajo ved ne preganjanja Bogu posvečenih devic, ktere preganjajo iz njih samostanov, grablje-nje skoro vsih samostanov v Rimu. naj si že bo za kak lice j, za kako bolnišnico, sirotnišnico ali vojaške šole? Nobenega druzega ne, kakor da bi duhovno obla<t raz-derli, ktera se pa ne da razdreti.
Poglejmo na drugi kraj. Kaj se jo t<- dni zgodilo v glavneni mestu keršanstva? Koliko pohujšanje s., morali gledati angeli varhi tega mesta? Mož. kteri napol nuje Evropo s svojim bogokletstvom (Renan). je prijel v Rim, on, ki taji božestvo Jezusa Kristusa.
Tega moža slavijo listi kakor slovečo osebo, kakor kinč svoje domovine. Povabljen je v družbo in gledati moramo, kako si dva bivca semešni v roke segata, in se prav divjaško, nespametno in nespodobno raz veselju
jeta, kar sta se soznanila in tako pred vsim svetom svojo nesramnost in brezvesnost razkazujeta.
Vse to na to meri, duhovni oblasti vojsko napovedati; pa ta oblast je nerazrušljiva, rečem v tretje. Kaj pa je nam početi? Serčnosti ne smemo zgubiti. Priporočimo Bogu posebno slabotne. Premišljujte vesoljni svet; poglejte po vsi Evropi! Tukaj molijo, tam opravljajo božje pota, cerkve se napolnujejo z bogoljubnimi verniki; tu se vstanovljajo nove naprave in družbe, da se dobri oserčujejo zoper brezbožnost. Tam vidimo škofijstvo, ki je postalo zgledovanje Bogu, angeljem in ljudem, ker stanovitno brani resnice in pravice naše svete vere.
Serčnost tedaj, stanovitnost, poterpežljivost! Prišel bo čas, ko se bo Bog nas spomnil.
Vem, mi stojimo ob rekah babilonskih (super flu-mina Babylonis). ob bregovih rek, ktere se razlivajo v naturnem in duhovnem pomenu, da vedno bolj razodevajo jezo Božjo zavoljo naših grehov. Vkljub temu moramo vender vedno upati v sercu, da vse to bo minulo in Bog se nas bo spomnil.
Da pa ohranujemo moč. sredi med tolikimi težavami stanovitni ostati, kličem k Bogu, naj nas blagoslovi, naj nam z blagoslovom navda moč, da se ustavljamo, ne z mečem, ampak z molitvijo, ne s topovi ampak z
dobrim zgledom.
Moj Bog. blagoslovi tega Svojega starega namestnika t silno ginjenjej, kteri je na tem svetu, da tvoje pravice brani. Jez sem sodelavec Najvišega (Ego >um cooperator Altissiiui), podpiraj me toraj s svojo močjo!
Blagoslovi to ljudstvo, te deržine, ki so krog mene zbrane. Ta blagoslov naj se razlije po vsi zemlji. O troei moji, Bog Vas blagoslovi, in ta blagoslov naj vam podeli moč in serenost, da stanovitni ostanete v kerŠan-skih čednostih vse dni svojega življenja. On Vas poživljaj. To Vam vošim /. roke Božje. Blagoslovi Vas Oče iu daj vam moč; blag »slovi Vas Sin, in daj vam modrost": blagoslovi Vas sv. Duh, in daj vam luč, da v mi-•u dokončate svoje dni." Benedictio Dei itd.
Ull, Kriz— zastara prave sr obode.
(Dalje.)
Pole«; nauka brezbožne ali poganske inodrije človek nima večih pra\ic nad kterokoli drugo {»ozemeljsko zveri no. Ak<> se toraj prosto sine za golo sredstvo v potrebovati zver nerazumna, zakaj ne bi se ravno tako prosto za samo sredstvo vpotrchovati smela zver razumna t. j. človek, ki r«- nič drugače ne loči od zveri razun s tem, da ima nekaj več razumnosti v sebi? Po tem brezbožnem nauku sr kaže robstvo celo dosledno in naravno. Pa dejmo, da ima človek med zvermi edin za svojo osebo neko {»redpravic»» in neko veči oblast nad zverinami : ktere nagibe more j»ač dati modrija brezbožska ali sploh ne-k« ršanska. tudi tolikanj hvaljena llegelova, da bi vestno pripoznaval pravice druzega človek, narod, deržava? Skeza li k temu že postava človeška ali deržavna brez Dostave Božje? Ske/.a li k temu že strah pred ostrimi kaznimi časnimi brez ljubezni do Boga in do bližnjega. brez strahu Božjega? Ne, nikdar ne! Po vseh teh niodroslovnih osnovah, nasprotnih nauku svetega križa, je človek in tudi narod popolnoma pripuščen neomejeni oblasti močnejšega : močnejši, bodi si to človek ali narod ali deržava, v človeku vidi in ceni ie žival in v narodu le čedo ali kerdelo in ako gleda s premodrimi očmi Hegelovimi, kerdelo umerljivih slabotnih „polbogov"; kadarkoli zahteva njegov dobiček ali vladoželinost ali pozemsko blagostanje, kar mu je poglavitno, brez po-mislika druge ljudi ali tudi narod vpotrebuje in obrača po svojih načelih za golo sredstvo in orodje. In kdo ga prepriča, da dela grozno krivico ?
Kdo prepriča silnega leva, da krivico dela drugim slabšim zverem, kadar se hoče nasititi z njih mesom ali njih kervjo ? In ko bi ga tudi mogel prepričati, se bo li lev za to kaj zmenil? Nič, prav nič! Po tem nauku vlada le pravo pesti, ki zatare vsaktero svobodo; tu je človek človeku volk, narod zoper narod ; lastni dobički, ljudem edino in določno geslo; po lastnem pridu ravnajo evropske vlade svoje vladarstvo, kar kaže, kakošen je sedanji čas.
Nauk svetega križa pa kaže , da je človek več kot po-zemeljska žival, da je stvar Božja in po Božji podobi, da ima viši poklic, mimo vseh žival veliko veči ceno in dostojnost, da seje za njegovo rešen je sam Sin Božji včlovečil in terpel kot Bog in človek skupaj naj grozo-vitniše muke; le nauk svetega križa daje človeku ne-razrušljive pravice ter veleva svete dolžnosti; edino s križa se sveti nain svetost pravice Božje, ktero žaliti nihče brez kazni ne more ; edino nauk svetega križa tudi človeško postavo in pravice, kadar ne nasprotvajo postavi Božji, posvečuje in s pečatom svetosti poterju-je; le v nauku svetega križa je sužništvo in vsaktero robstvo krivica in gnjusoba pred Bogom; prava svoboda pa je veselo znamnje pravih „otrok Božjih". ,,Za veliko ceno ste odkupljeni, nikarte biti sužnji ljudem."
Po tem takem se ni čuditi, da ne hvaljena svobodomiselnost starodavnih (Jerkov in Rimljanov, ne pre-modrc vstanove naj boljših zakonodateljev starega sveta, kot Solona, Likurga in Konfucija, ne vsa modrost naj slavnejših modrijanov in govornikov poganskih, kot Sokrata, Platona, Aristotela, Deniostena in Cicerona ni bila v stanu odpraviti gerdega robstva ali s uženjstva s tega sveta; ta slava je prihranjena bila edino učenju svetega križa. Z zmago svetega križa so premagane ali razrušene bile spone gerde sužnosti in obhajala je svoje zmagoslavje svoboda posamesnega človeka kakor tudi celega naroda.
Sicer se v pervili letih kerščanstva pri človeški slabosti in dobičkoželjnosti stan sužnosti ui dal koj in popolnoma odpraviti; mnoge vsttnove in razmere poganske s svojimi krivičnimi postavami vred prešle v deržavo keršansko : vendar je vsejano seme svetega križa blagodarno delovalo že v pervili stoletjih kerščanstva. Kakor spričuje cerkvena zgodovina, so mnogi pobožni kristjaiije svojim sužnjim iz l jubezni do Boga in do bližnjega dali ali popolnoma svobodo, ali pa so z njimi odtlej ravnali pravično človeško, miloserčno spoštovaje njihove pravice do življenja , premoženja in osebne svobode. Lepo govori v tem oziru papež Gregor Veliki: ,,Kcr je Kristus prišel na svet, da bi iz sužnosti greha osvobodil nas , se spodobi, da tudi mi svobodo damo tem, ktere nam je človeška postava (t. j. nepravična poganka) kot sužnje dala v oblast. Tako je kupčevanje s sužnjimi in robstvo polagoma in brez posebnih deržavnih prekucij gini-lo in do cela zginilo v Rimu in v rimski državi sploh ; ostalo je nekaj časa še v novi državi Frankovski. Prikazala sc je zlasti močno ta napačnost, kadar so v novo iznajdeni Ameriki lakomni Spanjolci in Porto-galci loviti jeli uboge Indijane, doinorodne prebivavce amerikanske, in skorej potem Zamorce ali Murine afri-kanske devali v sužnost ter z njimi kupčevali. Proti temu hudobnemu počenjanju je mogla dolgo in hudo se vojskovati sveta cerkev, ktera je naposled tudi zmagala ter po vseh deželah kerščanskih odpravila sramotno sužnost človeško. V tem blagem in bogomilem boju pod zastavo svetega križa sta se razun mnogih izverst-nih govornikov, prijateljev in misijonarjev katoliških, naprej skazovala redovnika Janez z Matej in Feliks Valois, ktera sta v 12. stoletji vstanovila poseben cerkven red v odkupljen je ubogih sužnjev, kteri je potrjen bil tudi od rimskega papeža in imenovan red presvete Tro
jice. „Kakor sta pobožna v^tanovnika, tako so tudi udje tega reda po vseh keršanskih deželah zbirali radovoljne darove v ta namen, da so kupovali oboge od lakomnih kupcev ter jih spušali proste ali svobodne. V Ameriki so se skazovali s tem mnogi katoliški misijonarji, zlasti De las Casos Montesina in sploh družniki reda Jezusovega. Izmed rimskih papežev so Leon X-, Pavel III., Urban VIII., Benedikt XIV., pod ostrimi kaznimi cerkvenimi prepovedali sužnjevanje ali robstvo. Pap« ž Gregor XVI. je enako prepovedal sužnost Človeško krepko razkazovaje, „da je Gospod Bog človeka stvaril za svobodo in toraj ni dovoljeno iz neČimerne dobičkarije človeka devati v sužnje spone ter ga oropo-vati svobode."
Tako gre edino nauku svetega križa hvala, da je po vsem keršanskem svetu gerda sužnost odpravljena in da sedaj vlada le po deželah, ktere se v temotah poganskih pogreznjene ustavljajo še nauku svetega križa.
Na mesto te telesne sužnosti je po keršanskih deželah evropejskih nastopil stan. kije bil velikrat podoben pravi sužnosti. Bilo je to neko po. Sžništvo z gospostvom, ktero je nastalo naj prej pri germanskih narodih, pa je prišlo potem tudi v bližnje dežele, v Francosko, Ogersko, do Čehov, Poljakov, Rusov i. t. d. Podložniki sicer niso bili brez osebne svobode ; le nektere dni so morali delati svoji gosposki. Prilastili so si p:- ti gospodje posebne pravice, celo sodnijo nad podložniki, in ker so v deželnih zborih le oni imeli vladar-stvo, so popolno oblast prisvojili si nad podložniki ter so dostikrat ravnali z njimi kot s svojim posestvom, po volji jim prostost obmejevali, davke in tlake napovedovali tako, da se njihov stan ni veliko ločil od stanu nekdanjih telesnih sužnjev. Da je tedaj nauk svetega križa nauk božje pravice in prave ljubezni do bližnjega spet pomagal, kdo more tajiti? Glasil se je v cerkvah in šolah, in kakor gorušično zerno ni mogel ostati brez vspeha. Res je, da v tedanjih surovih časih ubogi tlačani in podložniki, ktere so razun lastnih gospodarjev terli ali stiskali tudi razni deržavni vradniki in služabniki, skoraj nikjer drugej niso mogli dobiti tolažbe in pomoči kot v božjem nauku svetega križa in v milostinjah svete cerkve, ktera vsem nečloveškim trinogom in krivičnikom proti z božjo kaznijo, z božjim maščevanjem. „Gorje nezbožnemu , hudo zanj, ker po delih njegovih rok mu bo povernjeno. Gospod bo prišel v sodbo s starašini svojega ljudstva in z njegovimi poglavarji. Zakaj zatirate moje ljudstvo, in ubožnim razbijate obraze, pravi Gospod Bog vojskinih trum?" Izai. 3, 11-15. „.Iaz sem pričakoval od njih. da bodo stavili svojemu ljudstvu (svojim podložnim), kar je prav, pa glej, storili so mu krivico; da bodo človeški' iu pravično z njim ravnali, pa glej, nastalo je vpitje:4* Izai: — Koliko takih nečloveških trinogov se je po nauku svetega križa spremenil . v krotke jagnjeta in bili so potem svojim podložnim Ijubeznjivi' dobrotniki in pravični očetje. In skušnja kaže. da le tisti gospodarji so čislali pravice in svobodo svojih podložnih in so po očetovsko ravnali z njimi, kteri so pridno obisko vali cerkev in v serce sprejeli nauk svetega križa, laki gospodarji so zidali po svojih velikih posestvih poznjej kapele in cerkve, šole in samostane; o draginji ali lakoti so dajali podložnim semena in kruha, in so si na vso moč prizadevali olajšati jim njih težki stan. Nauk sv. Križa je pripravil tudi kerščanske kralje, cesarje k temu, da so po pravičnih Ijudomilih postavah vredih razmere med grajščaki in podložniki. Po tem nauku se je zgodilo, da je Marija Terezija dala postavo za Ogersko, po kteri se je vravnavala razmera med gospodo in kmetom, in je ta reč popolnoma vredila se pod Ferdinandom dobrotijivim. Tako se je odpravila
tlaka tudi po drugih deželah keršanskih, nasprotna kakor nekdanja telesna sužnost nauku in božjim resnicam svetega križa.	(Konec sledi.)
O spreobračanju Turkov v Damasku.
ur.
Pismo od 29. sušca 1*«2 do varha Božjega groba v Jeruzalemu naznanuje dalje o spreobernjencih iz maho-medanstva tako le: Naznanjam Vam zanimivo novico od naših spreobernjencev. Popred Vam zato nisem o tem nič pisal, ker nisem mogel popolnoma verjeti: zdaj pa, ko sem vse natanko preiskoval, mislim, da že morem to za resnico imeti. Naj jo povem k Božji časti in v spodbudo vernih.
Ker so se ti spreobernjenci od tistega dne, kar so bili pervič pri meni, kazali verne in stanovitne kristjane, sem se zelo čudil in sem si mislil: ti so gotovo od Boga prejeli prav posebno milost. Po velikoletni skušnji sem se namreč prepričal, da jutranjei imajo neko skorej prirojeno nestanovitnost. Zato sem se z veliko previdnostjo prizadeval misli tih spreobernjencev spoznavati, ako bi bilo mogoče, da najdem neposrednji vzrok njih stanovitnosti. Pa kako sem se začudil, ko mi eden izmed njih govori, da v kratkem bod • pregnani, in ob enem podobno besedam evangelija, ktere so Samarijani Samarijanki govorili. Jan. G, 42. In so rekli ženi: „Ne verujemo več zavoljo tvojega govorjenja; zakaj mi smo ga sami slišali in vemo, da je ta res Zveličar sveta. *
Ne verujemo samo zavoljo Vašega nauka in katekizma, temuč tudi ker se je naš Gospod Jezus Kristus ponižal nas večkrat obiskati in podučevati, in tako tudi blažena Devica (Marija); in pristavil je: „Kako bi bilo mogoče, da bi bili tako lahko kristjani postali, ko bi ne bilo teh čudežev!" — Nisem sicer veliko štel na to pripovedovanje in kratko malo tudi verjel nisem: vendar sem se zderžal jim o tem kako razsodbo izreči. Ali med tem me je vedno bolj gnalo to reč dobro preiskati, da zvem ali je le goljufija ali pa so resnične prikazni in razodenja; zakaj mislil sem si - Božja roka ni prikrajšana — in to bi ne bilo pervikrat, da ;e Bog to storil pri ljudeh, ki imajo dobro voljo in so stanovitni v molitvi.
Sv. Pavel sam je bil v tem mestu spreobernjen brez poduka in spodbudnega branja; marveč tisti Savel, ki je bil tako vnet preganjavee kristjanov, je bil tukaj od Jezusa samega spreobernjen: zato se je moglo s toliko veči pravico misliti, da je bila b :i volja te spreobernjence po posebni poti razsvetliti, ..or kakor -sem pozneje zvedil, 1. IH10 niso kristjanov preganjali, temuč so jih še celo branili ter da noben kristjan, kteri je bil v njih oddelku, ni bil umorjen.
Ubogi novinec Salch, kteri mi je pripovedoval o-inenjene prikazni Jezusa Kristusa in blažene Device, je bil malo ur potem vjet in zapert ter kmalo potem z drugimi pregnan iz mesta. Jez pa vse te reči nisem mogel pozabiti med njih pregnanstvom, ki še zdaj terpi. Torej sem štiri spreobernjence. berž ko se je našla lepa prilika, posebej izprašal, in glej, vsi so enako dopovedovali: Pravili so, da so pet mescev vedno prosili Gospoda, naj bi jih razsvetlil, da bi mogli spoznati prav«, pot zveličanja. Bili so stanovitni v tej molitvi po več ur na dan in včasi tudi po celo noč, in zbiralo se jih je po 25, celo po -10, in še več. Ko -o že velik d« I noči premolili, so zaspali proti jutru in Gospod so jim je razodel, vendar tako, da ni nobeden ved i l kar - • je drugemu dogodilo. Ko so se pa zbudili, je vsak pripovedoval svojim tovaršem, da je vidil. Jezusa Kristusa, in vsi so odgovorili: „tudi jest sem ga vidil!" - V ti prikazni jih je Gospod poterdil in spodbudil, da naj na-
daljevajo, kakor so začeli in bili so tak « polili veselja
*
in hvaležnosti, vere in ljubezni, da so hotli iti ven in v mesto oznanovat, da je Jezus Kristus Bog. Pripovedovali so tudi, da se jim je bila drugikrat z Jezusom prikazala tudi Marija, ki je jim slovesno rekla: „Ta moj Sin Jezus je resnica, in to je trikrat ponovila.
Posebej pa je vredno, da se razglasi čudovita do-godba, ki se je doveršila z enim teh novincev, mladenčem kakih 32 let, kteremu je bilo pred ime Ahmad Essahar. Ta mladeneč je bil vojak in se mu je bil že z drugimi prikazal Odrešenik s svojo presveto Materjo. Ko je bil nekega dne z drugimi vojaki v vojšnici in je v nekem kotu molil, se mu prikaže Gospod in mu reče: „Ali veruješ v mene, jez sem Jezus Kristus". In mladeneč odgovori, kakor sleporojeni v evangeliju: „Gospod, kar sem Te pervikrat vidil, sem vedno v Tebe veroval*'; in ga je molil. Gospod pristavi: „Ti ne boš pri vojakih ostal, ampak boš prost domu šel". Mladeneč odgovori: „Kako se bom pač mogel oprostiti ?" „Zato bom jez skerbel", je odgovoril Gospod. Bil je mladeneč v nekakem zamaknjenji in je začel v vojšnici neprestano klicati: „Jezus Kristus je Bog!" — Vojaki priskočijo, ga zmerjajo, mu z rokami usta maše, drugi so mu perst tlačili v usta; on pa je neprenehoma klical: „Jezus Kristus je Bog!" Mislili so tedaj, da seje zmešal ali da je, obseden, in so mu djali veliko verigo krog vratu, rok in nog.
Tako vkleujenemu se Gospod zopet prikaže in ukaže mil. naj verigo razterga. Mladeneč je odgovoril: ,, Kako jo bom raztergal, sej je železna"; ali Gospod mu še rečej: „l\aztergaj jo", in raztergal jo je, kakor da bi bila iz voska. Nato »o ga vklenili z drugo verigo; toda pre-tergal jo jc ravno tako. Častniki so nad tem stermeli in naznanili polkovniku, kteri inSalenča predse pjkliče, ga posvari, mu žuga, ter ga zmerja z bedakom in obsedenim. Mladeneč odgovori, da m bedak, pač pa kristjan. Nat<» ga da na novo vkleniti v verigo in v ječo odpeljati, in ukaze mu nič jesti ne dati. Mladeneč pa je raztergal mrle t«», ampak ie tudi četerto verigo. Vojaki so ostenneli s temi d godbami iu zbeže, iu vikši častniki se ne upajo ga več vklepati, temuč hočejo ga domu odpraviti: pa tega niso smeli brez p >oblastcnja iz Carigrada. Pišejo toraj v Carigrad, dobe pa za odgovor zapoved, naj mlad« nea v Carigrad odpravijo. Pošljejo ga toraj tje /. obilno stražo, in da bi bilo še bolj go-iovo, mu vkleiiojo še roke v lesene skopce, kakor je pri Turkih navada.
Ko pa pride v kraj, ki ga imenujejo Dimas, in je kake tri ure od Damaska, prid«.* v pervem mraku pre-blazena Devica (Marija) z nebes, odpre vrata sobe, v kteri so ga strazili, in stare oklepe z njegovih rok; pree olno rešeni mladeneč pa se verne sam v Damask nazaj m »e >kaz>: pri gosposki. Le ta ga vnovič odpravi v Carigrad, pa nevklcnjenega, iu lc en sam vojak ga je spremljal. \ Carigrad pride, peljejo ga pred voja.-ki vrad, pridejo zdravniki in, nevede kako, ga za zmiraj poslove. On pa je zdaj doma in obljuba ali prerokovanje Jezusa Kristusa se je spolnilo.
Ponavljam še enkrat, da Vam, prečastiti Oče, zato nisem hotei poprej tega pisati, ker sem se bal, da bi ne bil goljufan. Ker sem pa posamezne tovarše tega mladeuča večkrat izpraševal in v njih dopovedovanjih nisem naj manjšega nasprotja našel, v glavnem to za resnico imam, toliko bolj, ker so tudi taki poterdili, ki so vpričo bili. Po vsem Damasku vedo in verujejo to dogodbo, in kedar so Turki tega mladenča vidili, so rekli: „Ta je tisti vojak, ki je verige raztergal".
Zdaj skušam z lastnimi očmi viditi raztergane verige, in če je moč, tudi kak kos od njih dobiti. Kar se tiče drugih novincev, jim je vlada vnovič žugala, zato so se zderževali v shodih zbirati se. O unih, ki so
vterdnjavi Kanak-Kata, ne moremo nič zvediti, pa njih družine, 92 oseb, so v veliki revsini, zato jim pomagajo tisti novinci, ki so še prosti, in tudi jez jih podpiram, kolikor morem.
Bivam i. t. d.	Fr. Emaiiuel Forner,
frančiškan sv. dežele, latinski fajmošter (Dalje nasl.)	v Damasku.
Berite!
Čudite se, kako otročja ljubezen tudi jekleno očetovo serce omeči.
Garabed — kar se tolmači Kerstnik — s prim-kom Aslanijan je sin premožnega armensko-razkol-niškega očeta v Adanu, glavnem mestu v Ciliciji. V svoji deržini in v šoli, v ktero je bil še prav mlad odpravljen, o katoličanih ni slišal druge sodbe, kakor zavidljivo Černjenje zoper nje kakor zoper neprijatle prave vere. Kakor so pa katoliške šole povsod naj bolji, tako tudi tam. Zarad nevednosti razkolniških učiteljev je bil oče primoran, štirnajstletnega nedolžnega mladenča dati v katoliške šole svojega mesta, zakaj ljubil ga je in zato mu je hotel oskerbeti bolji omiko.
Ondi je slišal mladi Garabed resnice naše sv. vere, in ni se mogel dosti načuditi jasnemu učenju ravno tako, kakor krivim mislim, ktere imajo o katoliški cerkvi, in so mu bile vcepljene v njegovi odreji. Ravni in pravični njegov ura, kakor tudi čisto, bogaboječe njegovo serce se ni moglo sveti resnici dolgo vpirati. Po mnogih gorečih molitvah in hudi znotranji vojski je pribe-žal k armensko - katoliškemu duhovnu, ga prosi in močno zahteva, da naj se sme zmoti, v kteri je do zdaj živel, odreči se iu prestopiti v naročje prave cerkve.
Duhoven ga opomni na nevarnosti, ktere mu groze, popisuje, kako ga bodo dosedanji soverci preganjali, mu p »jasni, kako se je bati, da ga oče izloči iz dedo-vine, morebiti celo prežene. Toda od sv. Duha raz-svitljeni mladeneč se nc da z ničimur ostrašiti in serčno pri tem ostaja, da je pripravljen za Boga vse zapustiti, vse preterpeti. Duhoven poslednjič prepričan, kako odkritoserčen, stanoviten, celo junaški je njegov sklep, in kako korenito je podučen v sveti veri, ga pelje k altarju Matere Božje, pred kterim je tako pogosto in stanovitno molil, in v solzah veselja se topečega sprejme v katoliško Cerkev.
Toda zdaj je nastala za mladega borivca ostra po-skušnja in vojska. Lastni oče nežnega sinčka položi in pripne sam na klop, in da mu po turško toliko udarcev na gole noge, da mu naj pervo oteko, potle j se raz-poknejo, ter kri iz njih lije. Stanovitno in molče kakor jagnjič terpi mladi spoznovalec in še izgovarja očetovo trinoštvo, rekši: „Moj oče so dobri; ljubijo me, ako z menoj terdo delajo, je to zato, ker me hočejo k veri prisiliti, ktero revež sami za pravo imajo".
Med temi in takimi mukami, ki so se večkrat ponavljale, se je tolažil z mislijo, da bode kdaj duhoven. Čez dva mesca je dosegel katoliški duhoven, da je bil Garabed rešen iz neusmiljenih očetovih r6k. Prišel je v Bsomar na Libanon k armenskemu patrijarhu, kteri je mladenča očitno obdarovanega z milostjo Božjo, poslal v Gazir*) v nadaljni uk, ker po pravici se je od njega nadjal vsega dobrega. Dijaki Mongre-skega semenišča na Francoskem so prostovoljno naredili sklad za njegovo nadaljno izobraženje. Postal je lepotičje svojega vstava, veselje in ponašanje svojih učiteljev, ter je poslednjič srečno bil mašnik posvečen.
Pervi sad njegove molitve, terpljenja in svete da-režljivosti je bilo spreobernjenje ene njegovih sester,
*) 01. , Popotvaoje ▼ Sveto Deželo" str. 327 — 534.
trinajstletne deklice, ktera se je po njegovem zgledu vernila v naročje sv. Cerkve. Ali tudi ta je dosegla to milost, da je za svojo vero terpela, kakor brat, in zopet je bil njen nečloveški oče sam njen trinog. Rahločutno deklico, svojo lastno hčerko, je privezal k stebru, in pretepel jo do kervi; ona pa je tiho terpela; kakor svete gospodičine pervih časov sv. Cerkve.
Toda molitve, ktere sta sinček in hčerka, tako obilno z božjo milostjo obdarovana, opravljala za svoje starše Bogu, niso ostale brez koristi. Garabedov oče, kteri je v pervo sinove liste zaveržljivo z nogami teptal, se je potlej omečil, poslednjič jih je celo s svojimi solzami močil, in žalovaje nad svojim poprejšnjim za-slepljenjem se je vernil v naročje sv. Cerkve . . .
Garabed Aslanijan zdaj z velikim blagoslovom dela med svojimi rojaki; 1. 1870 so si ga bili izprosili za duhovnega oskerbnika prebivalci mesta Sis, bivšega patrijarhovega sedeža, kjer je v kratkem času 400 družin pripeljal v naročje katoliške Cerkve.
Potrebna vravnava bogostovskih naukov v sedanjem času.
Primorski škofje so do c. k. ministerstva za bogo-častje in nauke poslali spomenico, ktera pretresuje in nasvetuje pomočke, kako bi se odvernilo izmertje katoliškega duhovstva, ktero žuga zlasti v Primorskih škofijah, ako bode tako dalje šlo. Nekoliko obširniši dokument bomo skusili tako dopolno tukaj posneti, da ne bode kaj tehtniših mis'*l izpuščenih.
Očitno je dokazano, pravi spomenica, da v 4 letih se je število bogoslovcev tako zmanjšalo, da prav v kratkem dušni pastirji izmerjo, ako se ne oskerbi za izgojo b »goslovskih novincev. Tako je teržaško koper-ska škofija v Šolskem letu 1*72 imela le samo 27 kle-rikov v vsih 4 bogoslovskih letnikih, in vendar se šteje, da vsako leto počez se potrebuje 12—15 novih dušnih pastirjev. Zato je tudi za omenjeno škofijo vstanovlje-nih zalog za f>0 bogoslovcev. V enacih žalostnih oko-lišinah so vse škofije goriške cerkvene okrajine. Za leto 1872—7:> sc pa kaže šc bolj žalostno, ker nič ali pa le malo zmožnih prosivcev se za sprejemo glasi.
Deržavni vladi menda to ne bo vnemar, ako stan duhovstva sčasoma izmerje, ali pa čc bo vsaj premalo duhovnov za dopolno vanje duhovskih služb. Zakaj pri vsi zamaknjenosti v zgolj časne koristi sedanjega časa sc mora vender vera spoznati za naj boljši ljuško od-gojivko, ker le na vero se zamore zastavljati čista nravnost (čedno življenje), pravo domoljubje in občinski red ; in kjer ni vere v Božjo kaznovalno pravico, tam tudi človeška pravica občinstva ne more obvarovati pred hudodelniki in tolovaji. To pač spoznajo tudi gosposke, ker skerbe za vstanovo dušnih pastirjev po očitnih jetnišnicah, in nedavno so zadevne duhovne pastirje prosile, da naj bi sprejeli podučevanje keršanskega nauka tudi pri tacih, ki jih c. k. okrajne sodnije zaperte imajo.
Ako tedaj brez verske ljuške odreje občinski red ne more obstati, in je obstoj deržav v nevarnosti; ako se sploh brez vere tudi nikakoršen časni blagor vstanoviti ne mora, je neodpustljiva in silna potreba, da se skerbi za obstoj verskih naprav, in kdor hoče namen doseči, mora tudi na to misliti, da se poišejo in pridobe potrebni pomočki.
Eden vzrokov, zakaj da se mora zlasti po avstri-janskem Primorji z žalostjo viditi, kako je primanjkovanje duhovnov in prihodnjih dušnih pastirjev čedalje veče, izvira iz vojaške postave od 5. grudna 1868, kar so škofje goriške cerkvene okrajine v preponižnem po-
jasnjenji 16. mal. travna Njih c. k. Veličanstvu vdano razložili, in česar vgodne določbe zaupljivo pričakujejo. Toda nadaljin še globokeje segajoč zaderžek, da se ne morejo pridobivati zmožni in poklicu zvesti novinci za duhovski stan, tiči v pomanjkanji primernih priprav-ljavnih naukov k vstopu v bogoslovske naprave.
Po sedanji naučni osnovi se novinci za duhovstvo v bogoslovski oddelek še le sprejemajo, kadar so osemletni gimnazijski tečaj dobro doveršili. Ta dolgoletni gimnazijski tečaj veljd tudi za prednauk za pravniške in zdravniške študije na vseučiliščih ; le za realnoznansko, tehniško in vojaško oliko se drugačna priprava tirja, ki je nekoliko razločna od gimnazijske. Ni tajiti, da na gimnazijah mladeneč dobi splošno pripravo, ktera ga stori zmožnega, da se zamore vsacega višega strokovnega nauka lotiti z dobrim nasledkom, ker z jezikoslovnimi vedami, z zemljeznanstvom in zgodovino, z naravoslovjem, matematiko in fiziko si je pridobil podlag", na kteri sloni vsako nadaljno izobraženje, in tudi v veroznanstvu je bil toliko podučen, kolikor je k čednemu življenju neogibljivo potrebno.
Prašanje pa je, če je celi osemletni gimnazijski tečaj tudi neogibno potreben za podlago naslednjih bogoslovskih naukov; ali če ne mara sedanja gimnazijska zistema ni mladenškemu poklicu k bogoslovskim stro-kovskim naukom še zaderžljiva, v posameznih primer-ljejih celo zamorivna? V tem oziru naj smemo opomniti, kar nasledva:
I.	Škofje ne dvomijo, da za podlago vsaktere viši vede je potreben poduk v jezikih, v zcmljepisji in zgodovini, v naravoslovji, v matematiki in fiziki, za kar je na gimnazijah oskerbljeno; obširnost teh pripravnih nauk .v na gimnazijah pa naj bi se ravnala po posebnih potrebah strokovnaške vednosti, ktera sc odloči. Kar se uči na spodnjih gimnazijah, je za podlago k viši oliki nedvomljivo potrebno ; na viši gimnaziji s" ravno tiste tvarine tiče v bolj učeni obliki in bolj obširno, in k temu pridejo še branja in razlaganja latinskih in greških klasikov, in zlasti se no more lahko pogrešati spoznanje nekdanjih p ganskih pesnikov, govornikov in modrijanov, kar sc uči v pervih dveh razredih gornje gimnazije, sicer bi se moralo to drugač nadomestiti. Nasproti pa bi se utegnilo že bolj vletnemu mladenču drugo, kar se z malo novimi pristavki v 7. in 8. razredu ponavlja, odpustiti pri spraševanji, kter" naj opravi, da se sprejme v višji tečaj kacega stročnega nauka, ki si ga prosto izvoli.
II.	Za bogoslovske novince se kaže potrobna ta pot o prestopu gimnazijskega učenca v viši učiln.o napravo, * idar je šest razredov d- bro dovcr<il, ali ki jc pri pos-;uno vgodnih okolišinah tudi le spodnjo gimnazijo s pohvalnim vspehom dopolnil. OkoliŠine časa namreč zahtevajo viši stopinjo bogoslovskega izohraženja, kakor pa se je dosihmal tirjalo : teologija se mora kakor veda proti svetni oliki v tej meri poterjevati, da se v občinskem družbinstvu kakor tudi po vseučilišnih dvoranah in vsih učiliših ne bode čislala za prosto služabnico, ampak za enakoveljavno sestro, še več, za božjo oznanovalko resnice. Za to pa štirje letni tečaji niso zadosti, ker v tem času se sicer razlaga neogibno potrebno v nauku sv. pisma, dogmatiki in morali, v cerkveni zgodovini, cerkvenem pravu in pa pastirstvu, toda tvarine se kratko in malo ne izveršijo, in nauki se tudi ne morejo zadostno razširiti, ker novinci v dopolnjenih osmih gimnaznih razredih niso dobili nobene predolike za bogoslovsko vedo, temuč jih je zistema gimnazijskih študij sama navajala k malocenjenju teologiških disciplin.
(Konec nasl.)
Of/eif po Slovenskem In dopisi*
Iz Ljubljane. Tri d nev niča v cerkvi čč. oo. Frančiškanov. V 23. listu 7. mal. travna tega leta je bila »Zgod. Danica" naznanila, da so sv. Oče Pij IX tudi petdesetletnik kakor brat tretjega reda sv. Frančiška Serafinskega, ker pred 50 leti so se bili v ta red zapisali. Dovolili so v ta namen tridnevnico s
aolnoma odpustki za brate in sestre tega reda, kakor i še posebej za vsaki tistih 3 dni 7 let in sedem štirdesetdnevnic odpustkov, in še več duhovnih dobr6t, kakor je tam popisano.
Ta tridnevnica se bode v frančiškanski cerkvi v Ljubljani pričela 30. listopada, to je, v soboto pred Adventom, in terpela bode še 1. in 2. grudna. Vsak dan bo o poli petih perva pridiga in ob štirih popoldne druga; v nedeljo pa po navadi, razun da popoldan bo pridiga namesto keršanskega nauka. —
Nove maše iz reda sv. Frančiška so imeli ta mesec čč. oo. An zel m S tem bo v pri sv. Petru v Ljubljani, Konstantin Luzner v Novem mestu, In o cencij Koprivec v št. Vidu pri Zatičini (vsi trije 10. listop.), in Feliks Podbregar v Šmartnem v spod. Tuhinju 17. t. m.
Orkteno. V natisu je nova knjižica: „Marija Devica, Gospa Jezusovega presv. Serca, ali bratovšina v čast Marije Dev., ki je imenovana Gospd najsv. Jezusovega Serea. Ustanovljena je ta molitvena družba v cerkvi misijonarjev najsv. Serca Jezusovega v Issoudun u na Francoskem, in se tudi po naši deželi močno širi, toraj bode družnikom in družnicam novo delce močno vstreglo. V bratovšino zapisuje č. g. stoljni kaplan Jan. Dolenec.
Iz Ljubljane Pisma in dopisi brez imena spi-s a v c o v e g a nam včasi pridejo, na ktere pa ne moremo ozira imeti, kar vsak lahko previdi, ker neverno, s kom opraviti imamo in kaj namenja. Vsak naj tedaj saj osebno vredniku svoje ime naznani, kdor kaj pošlje.
Tvarine za ljubljanski »Tagblatt." Na severu in na jugu so povodnji, viharji strašne škode naredili: tega so krivi fe sami papež in jezuiti. — Na Dunaji se skor vsak dan kak liberaluh ali brezverec sam konča ali drugega ubije: in tega so krivi zgolj klerikalci in ultra-montanci ali k večemu tudi Cehi. — Neki profesor je »infam-kasiran" zavoljo prav nesramnega življenja, in potem je postal glavni pisač nekega ravno tako nesramnega liberalnega lista (»Jabelko ne pade deleč od drevesa!'): in tega so krivi sami ljubljanski in drugi jezuiti. — V več krajih je zopet gorelo te dni osebno strašen ogenj je bii v'Bostonu: tega ni no-en drugi kriv, kakor Pij IX. in rimski jezuiti — V Ljubljani in tudi v Kranju več ljudi, ki bi človek mislil, da so še kaj vredni, n petkih* meso je : tega gotovo ni drugi kriv, kakor papež in duhovni. — Ljubljanski srenjski svet ne more poldrugi milijon na posodo dobiti : krivi so pa jezuiti v Repnjah. — Ljubljanski »kneipensprache-zurnal" je v svoji besn« sti pisal: „da bi Rini in jezuiti tako ljudi klali, da bi se vsa zemlja od kervi kadila, ko bi imeli tako moč, kakor nekdaj : da je pisač seree, um in poštenje zapravil, tega so sami klerikalci in domorodci krivi. — Tagblatt pravi, da on takrat ..žegnuje", kadar na 2—3 straneh svojega lista vse hudobije in pregrehe na papeža in katoliško duhovstvo zvali: da pa list, ki se štuli za organ »mestne inteligencije", tako prismojeno rohni: tega krivi so nltramontanci in jezuiti! — Tagblattarji čudeže v sv. Cerkvi ravno tako v nič devajo in zaničujejo, kakor judje: tega krivi so prav ljubljanski klerikalci. Kdor je bral, kar kolosalno brezglavnega in brezbožnega je ta list v petek in soboto bil v svoji
nezmerni sovražljivosti do katol. Cerkve načečkal, bo razumel te verstice.
Bog daj zaslepljenim fanatikarjem pamet in spoznanje! Tako divjanje ,v tako ostudno obrekovanje je vse več kot strahovito. Ce to ni počenjanje zoper očitni pokoj, potlej ni nobena reč več.
V šl. Vidu nad Ljubljano bode 24. t. m., zadnjo nedeljo po Bink. po prečast. gosp. stoljnem proštu dr. J. Po-gačarji slovesno vmesten novi fajmošter, čast gospod An t. Potočnik.
V	Zagorji se je vderl obok ondi novo zidane cerkve, ki je imela že skoraj dogotovljena biti. Stčne so ostale in komisija je menda rekla, da je za kacih S tisuč gld. škode. Podsnlo je eno žensko, kakor pravijo.
Tudi v Železnikah se je bilo pred več tedni nekaj sprednjega zidu poderlo; vendar škoda ni bila ravno tolika.
S keršanskega stališča moramo to opomniti, da naj delavci sploh pri delu ne kolnejo in ne kvantajo, naj praznike posvečujejo, sprejeto delo vestno opravljajo, sploh se kakor pravi kristjanje obnašajo; potlej bode tudi več blagoslova pri njih delih.
Pri sv. Jnrjl na Savnlel. Katol.-polit, društvo Je 20. okt. svoj začetek prav slovesno obhajalo. — Na Štajerskem in na Koroškem tedaj gre s katol. - polit, društvi naprej : le pri nas na Kranjsken ne, ako ravno se njih potreba čedalje bolj razodeva.
V	K rade ll, kaUor »Gospodar" piše, so napravili zavetje za zanemarjene fantiče. Pošten meščan je dal k temu potrebne prostore svoje hiše, vert in dvoriše. Tukaj se bodo pred šolo in po šoli zbirali dečki, ki se sicer po ulicah potikajo, se bodo podučevali, igrali, tudi hrane dobivali, kar ena usmiljenih sester oskerbuje. Za 20 - 30 dečkov je zdaj prostora. Tako dela živa keršanska ljubezen. — Kako dobro bi bilo tudi v Ljubljani kaj tacega! Ne le po dnevi, tudi o večerih se potikajo otroci po potih in ulicah, ktere so tako pogosto šola spa-čenosti ter »demoralhacije." V to-le jc dolžnost ozirati se višini, ktere vsa teža odgovornosti čako za toliko nesrečnih, ki zajdejo v brezno pregrehe in vsega hudega, kar bi se z nekoliko rezniini in previdnimi naredbami dalo odstraniti. Kdor bi vedil in hotel to rano ozdraviti, bil bi vreden, da bi ga ljudje in angeli pisali v zlate bukve.
Naznanila iz llosne so nam toliko ljubše, ker se nedavno imenovani odsek posebno peča naše brate na Turškem. - Te dni, piše ,.Zagreb, kat. list." se je verni I iz Bosne preč, gosp. Fidel Hopperger, .superior her-vaške provincije usmiljenih sester. Bil je tri usmiljene sestre peljal v Banjalok«, in tri v Dcrvent. To je storil na klic in dogovor z mil. škofom Vuj-čičem, kteri je poskerbel za stanovanje in zasilno vz lerž ;vanje usmiljenih sester. Se ve, da to je vse še le reven pervi začetek in ni zanič tu še naj navadniši naprave; ali sestre so sc posvetile Bogu in iz ljubezni do Njega terpe in delajo. Komaj so prišle, že so jim starši vodili otroke z vsim zaupanjem, kakor zarčs milim sestram. Tudi so kar precej morale zdraviti in jim streči: siromaško ljudstvo tam nima ne veljavnega zdravnika, in še neveljavnega ne more plačati; tudi prave lekarnice ni. — O tej priliki ,.Katol. list" milovanje pristavlja, koliko dobrega da delajo usmiljeni bratje v Zagrebu, pa da jih je nekdo v »Obzoru vjedal..
Iz Adrianopeijna piše 1. listopada prečast. gospod superior o. Toma Brseska:
Mesca majnika ali prosenca t. 1. sem Vam z Dunaja pisal, in obseg mojega pisma je bil: »Dobrotni misijonski dar, 354 gld., ki sem jih v Ljubljani od Vas prejel, bom poslal v Adrianopelj in pisal bom podsuperioru
o. Širanu Kobrzynski-mu ter mu naročil, da v praznik 88. Petra in Pavla (29. rožn.) naj se opravi slovesna velika maša za žive dobrotnike bulgarskega inisijona vstajenja J. Kr., naslednji dan (semiduplex) peta mert-vaška maša s konduktom za umerle dobrotnike na Kranjskem. Zraven tega sem omenil, da nekteri stari, prav časti vredni duhovni, ki so naš misijon podpirali, so se že od tod ločili. Ko je prišel preč. o. superior v Adrianopelj, je našel v bukvah za maše zaznamnjano, da je prečastiti o. Aleksander Simonski vse tako opravil, kakor je bilo naročeno.
To bodi povedano čast. dobrotnikom našega slovensko-katoliškega misijona v Adrijanopeljnu (Drino-polji) na Bulgarskemi, da se prepričajo, kako darovi na
{>ravo mesto prihajajo in pa da vidijo, kako so zanje ivaležni naši slovenski bratje. O tej priliki pristavlja še preč. o. superior, da od 1. I8ti7 je dobil ondotni misijon iz Kranjskega po č. Br. Oirarji in po Danici 1142 gl. 6 kr. — Dalje pravi
Mislil sem na to, da bi vse podpore (v šolskem programu) bil naznanil, bilo pa mi je za stroške, ker nimamo še tiskarniee . . . Imamo pa še 16.HO0 pija strov, t. j. 1.600 gl. dolga za kruh, in razun tega še čez 40<>i< gl. dolga na naši drugi misijonski hiši. V pervi misijonišni ci imamo svoje stanovanje in kapelo, v drugi pa notranjo in zunanje šole.
S JNulhorda na Tominskem 20. nov. Dne 30. maja 1872 je ušel zmešani kmet Jože Dakskobler iz Porezna h. št. 7, star 44 let, proti Zalemlogu na Kranjsko. Večkrat so ga sosedje iskali, popraševala je p litiena Tomin-ska vradnija, do sedaj brez vspeha. Peteri žalostni otroci in žena prosijo vse čast. bralec Zg. Danice, posebno gg. duhovne, ako bi bili o enakem človeku, ali je živ ali mertev, kaj slišati, naj bi blagovolili naznaniti tukajšni duhovniji.
Iz Amerike. Vtem, ko se po Evropi katolištvo tlači in njegova duhovšina zaničuje, se po Ameriki sploh spoštuje. Pisal je pred kratkim č. v. g->sp Jožef Kes, misijonar in župnik v Obernburgu , nadškoiije Novo jorške v severni Ameriki, kako da so katoličani obče čestitali njegovemu bratu Jurju.*" ki je duhoven reda sv. Alfonza Ligvrja v Valtimoru. 30. julija t. 1. o godu 2.r)letiiicc njegovega duhovstva. Ze deli časa poprej so farani sv. Mihcla skrivaj mnogo pripravljali za omenjeno svečanost. V ponedeljek zvečer (2:'. jul.j so bile poslopja okoli samostana krasno razsvitljene, • kna z leskečimi napisi okinčane. Dolga versta m ž. me i nji mi častna straža deželnega predstojniki, s plauiečimi baklami, z mestno godbo vred obstopi samostan; godba preneha in pevci zapojo nalašč za to zloženo pesem; po odpeti pesmi kliče množica gospoda jubilanta ko le-ta s svojim prednikom iu še drugimi redovniki stopi iz samostana, zadoni gromovito: .,Živijo! Živijo! Živijo!" Mladeneč stopi naprej in v izverstnem ogovoru v imenu vsili katoličanov velikega mesta**) izreče serčne vošiia. Potem stopi <> belo oblečenih gospodičnic pred jubilanta in daruje drago in umetno obleko za sv. maso. Jubilantu se solze utrinjajo in veselja trepetaje izreka svojo nepopisljivo veselje in zahvalo, in odide v samostan; množica pa še dolgo ondod poje in v veseli godbi svojo radost razodeva. Drugi dan že ob petih kličejo zvonovi k službi božji; kakor ob nedeljah je cerkev napolnjena pobožnih kristjanov, jubilant poje sv. mašo, strežeta mu dva stareja duhovnika tistega reda, na koru pa pevstvo kaj mično poje. Vse je navdušeno pobožne radosti. Zvečer je slovesnost v dekliškem učilišči, mnogo duhovnov spremlja jubilanta k njegovim učenkam ;
•) Jožef in Jurij Res sta Slovenca, rojena v Porečih na doljnem Koroškem, in sta ie kakih 20 let v Ameriki.
*•) Župnija sv. Mihela v Valtimoru šteje čez 10.000 katoličanov.
z veselimi živoklici jih diviška mladež pozdravi, govori in petje se verstč, v imenu hvaležnih učenk daruje ven-čana deva jubilantu umetno izdelan zlat kelih in prosi za blagoslov. Ves ginjen povzdigne jubilant roke in oči in blagoslovi učenke svoje. Iz št. Jurja poleg južne želeanice, v dan sv. Šimona 1871.
Jot. Hasnik
lz Amerike. G. Jan. Pavlin, s Podbrezja, zdaj bo-goslovec v Ameriki, bo imel mesca svečana 1873 novo mašo, blezo v Vabašah. — V Vabašah so usmiljene sestre šolo začele 2. septembra in 1. oktobra so imele že 12^ otrok, med njimi nekaj protestanških; vsak dan kteri na novo pridejo v šolo. Tako veljavo imajo redovne šole v Ameriki. — Z gosp. Veuingerjeui, pravi M. Vr., sva se le po angleško pogovarjala; le včasih so se še kake kranjske besede spomnili; razumejo še precej, govoriti pa ne morejo. Enkrat pri kosilu so na vprašanje: če še kaj potrebujejo, odgovorili: „„Nebesa je še treba."" — Otroci prav hudo merjejo v Vabašah, po 4 ali 5 jih na teden umerje; kar v grlu ga začne boleti in vrat otekati, pa kar skor vsak umerje. — Letino smo letos srednjo imeli, pšenice so veliko pridelali, ali zdaj se jim je zelo skazila, ko so jo v kupih imeli po njivah in je ravno tačas zelo deževalo.
V gniškem deželnem zboru so se „verfassungstreu-erji" skerbno varovali konservativcev v odseke ; v odseku Zii uboštvo ni nobenega. — Obetajo, da obravnave zastran „šolskega davka," ki je krona šolskega samosilstva, utegnejo vroče biti.
V Terslll v deželnem zboru, kakor ,,Vtld." piše, je Vidacovich naznanil predlog za odpravo praznikov. Cenili praznike odpravljati v Terstu, ko jih mestna on-dotna gosposka že sama < dpravlja, kakor ,,Ancora*' večkrat toži! —
Fiderjeiiie.
Hvaležno naznanim, da sem v resnici prejel od Jožefa Gorenskega 3. listop. poslanih 2."» gl. a. v. za letošnjo obleko ubogih šolarjev. Bog oblagodari veli-
taki lepi dar !
(■ml* Wuruihraiid,
p-< <Ls< dink kat. <irw»l > a.
kodušnega dobrotnika za
šitizf/feit *rcf»*.
\ Ogerskem deželnem z bo ril sta si minister Loujaj in poslanec (,'ernat mj l ike solila iu se tako spotikljivo kavsala, da mislijo. Loujaj ne mor«; več v ministrstvu ostati. Vse tako kaže, da s«; konservativne uu Sen-njej-u pot odpira do «>gcrsk. ministersk«'ga predsestva. — Sicer v novo razodeva ravno t i -eja (18. nov.), s koliko strastno silo prenapeti Madjarov tiše na madjarizirauje dežel".
Tirolsko. 13. listopada je konservativna stran zgolj take može volila v deržavni zbor, ki je vodila, da vanj ne pojdejo. Deržavni zastopnik Taaife nato naznani, da vlada ne meni odgovarjati na vprašanje zastran Ullmanna, ker deželni zbor ni opravičen soditi virilnega glasu. In zdajci zahteva dalje, naj deželni glavar sprejme obljubo od rektorja. Levičarji so ploskali, menivši, zdaj bode nekaj za nas. Konservativci pa bo zahtevali sklep seje, da poslanci prevdarijo ta vladin odgovor. Nasvet je bil sprejet, ker konservativna večina odločuje, seja je bila nastavljena za prihodnji dan, ktere pa, se ve, ni bilo, ker konservativci niso več v zbor šli, levičarji pa sami nič ne morejo, ker jih ni dosti za sklepanje. Tako so domoljubi prehiteli vlado in zbor sami sklenili, kterega je ona skleniti žugala. Z doverŠenimi volitvami v deržavni zbor so tudi neposrednje volitve odvernjene, in tako so Tirolci vse dosegli, kar so v tih okolišinah želeli. — 14. t. m. so res konservativci svo-
j emu deželnemu glavarju v dopisu naznanili, da vsled vladinega odgovora se ne morejo več vdeleževati sej v deželnem zboru.
Francoski narodni shod in prnski deželni zbor sta
se te dni pričela. Vojni minister Roon, ki je z ogo-vorom pruski zbor pričel, obeta med drugim zraven zopet okrožne vravnave tudi preloge za razmere ,,med deržavo in verskimi družbami." Bo pa že Bizmark molitve prepovedal!
Prusko. Pruska lažnjiva prijaznost do Avstrije se prav jasno razodeva v pruski politiki, ktero je imela v zadnji avstrijanski laško-francoski vojski. „Vaterland" to reč pojasnujc. Vilhelm in Napoleon sta bila dogovorjena, kako bodeta delala. Napoleon je iskal Prusijo in Italijo Avstriji v škodo povzdigniti, da bi se za kake primerljeje smel na prijaznost obeh zanašati. Vojska z Avstrijo je bila določena reč, in ko je novega leta dan 18.59 Napoleon avstrijanskemu poslancu govoril čudo-glasovite besede, je Prusija skrivnost že vedila. Prusija je na to prežala, kakor vselej, da se namreč Avstrija oslabi; toraj se je pridružila potuhnjenji zvezi med Ka-vurjein in Napoleonom; imela je pa Prusija nalogo, da mora drugo Nemčijo zapekano derž a t i. Svojo igro je Prusija igrala prav lisičje, ter je zatirala po Nemškem navdušenost za Avstrijo. Zbor v Frankobrodu je tišal na to , da naj se Nemčija oborožuje zoper Napoleona. ker nemške koristi so v nevarnosti. Bolj ko je šumelo skoz Nemčijo, da je Avstrija nesrečna v bitvah, bolj se je po Nemškem za pomoč tišalo. Prusija se je na videz postavila n aČelo, je pa reč zavlekla tako, da pčči glas o zgubljeni znani bitvi pri Solferinu. Zdaj ko si Prusija ne upa več Nemcev zdržati, da bi ne šli Avstriji na pomoč, se iz Pruskega Napoleonu v naglici te-legrafira, da naj mir sklene. Tako se je tudi zgodilo. Na prekuc in vsemu svetu nepričakovano je Napoleon z Avstrijo 11. jul. 1859 sklenil za Avstrijo nesrečni mir v Villafranki. Napoleon ni bil v prijetnih okolišinah, ker Verona je bila močna in pomoč je bila na potu iz cele Avstri je: ne manj v vgodneni stanu je bila Prusija, ker očitno bi sc bila morala takrat odločiti za Napoleona in svojo zvijačo razodeti, ali pa za Avstrijo, in s tim bi bila nezvesta postala svojima skrivnima zaveznikoma.
Avstrija je tadaj s tem mirom na cedilu ostala. Kako strašno je Napoleon svojo potuho plačal, to je znano. Izplačal ga je ravno njegov nezvesti zaveznik — Prus pri Sedanu in zapustil gaje bil v naj veči sili njegov drugi zaveznik— Kavur. Bog je na j poprej naj bol j tenkega lisca, Napoleona, luteranarju v roke dal, ker je on kakor ka-tolišk cesar tako nesramno delal s svojo materjo sv. Cerkvijo. Kavur je že davno sojen od večnega Sodnika. viktor-Emanuvelii je šiba blezo že namočena, kakor vse kaže. Poslednjič pa ni dvoma, da tudi davni zalezovalec in poškodovale«- lepe Avstrije na versto pride. Delal je zvezo tudi z močnim Rusom, saj kakor se je mislilo; prašanje pa je, če ravno od tam ne bo že davno zaslužena strela nanj udarila. Kaj gerdo gleda Bizma", da se mogočna Kusija sv. Očetu ter Kimu nekako bliža; toda Kusija. ki iše katoliških simpatij, je gotovo v tem vse bolj prebrisana, kakor pa Bizmark, kteri misli, da bode tudi katoliško Cerkev in papeža tako ponižal, kakor je Napoleona, in ki s katoličani na Nemškem kakor s smetnim pometa.
\ Itillill v Koloseju. na morišu toliko slavnih mu-čencev, bodo 24. tega mesce novo - Italijani imeli velik tabor, na kterem se mislijo poganjati za pravico vesoljnega glasovanja. Vlada se trese pred tem velikim shodom, k kteremu od vsih strani sujejo sumljive derhali skupaj, in jih kar na kupe zapira. Že pet dni je, pravi „Unita" 9. listop., odkar se zapre vsaki večer po 20, 30, 40 oseb, ki so v Kimu brez pravega vzroka. Med temi
pa, se vč, so tudi uboge reve, ki imajo vse kaj druzega, kakor pa slabe namene Boje se republikanskega strašila na tem taborji, in nad Viktor-Emanuela in njegove ministre se černe megle kopičijo.
Rimsko. Naznanuje sc, da laška vlada je v Vatikan oddala tiste „laške groše", ktere so bili sklenili papežu dajati zato, ker so mu deželo vzeli (374 milijona lir na leto); sv. Očetu pa ni pripustila vest ta judežev denar sprejeti. — Pač imeniten zgled, kako je treba varovati pravico in cerkveno samostojnost! Sv. Oče raji žive od milošenj svojih vernikov po vesoljnem svetu, kakor da bi tudi le en sam vinar sprejeli od vlade in s tim nekako pokazali, da se v storjeni rop vdajo, ali pa da spoznajo Viktor Emanuela v svojih lastnin deželah za svojega gospodarja. In lejte! dobri verniki iz vsih delov sveta sv. Očetu toliko dajo, da ne le sami izhajajo, ker tudi sploh malo potrebujejo, temuč s podeljenim sami milošnje skazujejo. Po strahovitih povodnjih poslednje tedne na Laškem je „Unita" naznanovala, kako so sv. Oče darovali tu 10.000, tam 6000, drugej 5000 lir po povodnji poškodovanim, in to je bilo do čuda pogosto. Koliko stroškov imajo pa tudi za katol. cerkve, škote, misijone, za svoje bivše zveste služabnike, ki so brez kruha itd!
V	Viterbu na Laškem je bila družba katoliške mladine 27. okt. napravila posebno pobožnost na božji poti pri Mariji Devici „della Quercia". Namen je bil, pomoč sprositi od Vsegamogočnega za preganjano Cerkev in za terpečega sv. Očeta. Petnajst duhovnov je do poldneva neprenehoma spovedovalo. Samo v svetišu M. D. je bilo čez 3700 ljudi pri Božji mizi, njih veliko pa tudi po vsih druzih cerkvah tega mesta. Cerkev pa je bila ves ljubi dan napolnovana z verniki. — Koliko premore dobra mladina!
V	Boston u je velik požar naredil silno škodo. (Tudi v London u je bilo te dni veliko pogoriše). — Ljudje, pazite na ogenj!
Dobrotni iiarori.
Za afrikanski misijon. Iz Dolj 4 fl. 20 kr. Od sv. Katarine v Topolu 4 gl.
Za misijone na Turškem. Iz Kamnika po gosp. dekanu 4 mašne bukve in 8 mašnih plajšev; od čč. oo. Frančiškanov ondotnih o mašnih plajšev. — Iz Radoli-ce o mašnih plajšev in več štol. — C. g. A. Černe 4 fl. Po g. G. 5. gl. v srebru.
Za misijon g. Buha. Po g. G. 5 gl. srebr.
Za misijon v Bosni. Č. g. Šim. Žužek dve tabli: Jezusovega in Marijnega Serca, s pozlačenima okviroma. Neka gospa 3 gl.
Iz Vipavskega g. J. F. G gl. (v razne namene.) —
Za sv. Očeta. Neimen. roka 1 gl., druga 1 gl., obe proseči sv. blagoslova za odpušenje grehov. — Po preč. g. kan. Urhu pet oseb 5 gl. srebr., da bi jih blagoslovili in jim sprosili srečno zadnjo uro. Neka gospa in družinska mati, hvaležna za posebno dobroto, prejeto od sv. Očeta, 30 gl. s pristavkom ,.Prenda questa pic-colezza per il Santo Padre; se potrei, vorreiche tutto il mondo riconosca la Sua grandezza, la Sua Santita ed il Suo amore per noi e la nostra salecezza! G. Lor. Gaber 20 frankov v zlatu, prosijoč sv. blagoslova za srečno zadnjo uro. S prošnjo svetega blagoslova za se in za svojo družino, za srečno zadnjo uro L. V. 1 gl. Po g. G. 1 tol. za 2 gl.
Za pogorelce v Starem tergu pri Ložu. Iz Lipogla-va 2 gl.
Za pogorelce v Zalogu pri Novem mestu. Iz Lipo-glava 2 gl.
Za podporno du/iovsko društvo. Poslala letnino a) 3 gl. preč. gg.: Jernej Bizjak iajra. in Sim. Žužek kap^
Odgovorni vrednik: Luka Jerau. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznifeovi dediči v Ljubljani.