za Štajersko. List za gospodarstvo in umno kmetijstvo. Izdaja c. k. kmetijska družba na Štajerskem. List velja na leto 4 krone. Udje družbe prispevajo na leto S krone. Udje dobd list zastonj. Vsebina: Podružnicam in članom v premislek in sklep. — Prva pomoč pri nenadnih boleznih in nezgodah pri živini. — Obramba vinogradov proti peronospori. -O pridelovanju cikorije in njega rentabiliteti s posebnim ozirom na Srednje in Spodnje Štajersko. — To in ono glede Škodljivcev naSih kulturnih rastlin. — Iz razprav osred- "ifjfega odbora c. k. kmetijske družbe na Štajerskem. — Zborovanja podružnic. — Iz podružnic. — Prašanja in odgovori. — Vposlano. — Tržna poročila. — Zadruga. Poročila Zveze gospodarskih zadrng na Štajerskem. — Oznanila. Podružnicam in članom v premislek in sklep. V današnji številki najdemo v zapisniku odlok osrednjega odbora, glede upeljave osrednjega in skupnega knjigovodstva za štajerske posestnike. Tistim posestnikom, kojim je mar, da dobe v svoje gospodarstvo nekak red in pregled, se ponuja prilika, da pridejo do tega prav ceno, da popolnoma zastonj, ker se drugega od njih ne zahteva, nego da izpolne vposlane pra-šalne pole. Priglasil naj bi se zasedaj vsaj po eden kmečki posestnik iz vsake podružnice; priglašencem se bo šlo pri ureditvi knjigovodstva po mogočnosti in popolnoma zastonj na roko z besedo in djanjem; uspeh gospodarstva se bo izračunil na podlagi podatkov iz prašalnih pol; opozorilo se jih bo na marsikaj, kar so do sedaj morebiti pregledali. Namen tega knjigovodstva je v prvi vrsti ta, da dobimo za trgovske pogodbe, ki se morajo obnoviti leta 1917, številične podatke o pridelovalnih stroških tudi iz krajev, od koder jih pri dosedanjih pogajanjih nismo imeli. Od priglašen-cev se drugega ne bo zahtevelo nego natančnost, poštenost, doslednjost in odkritosrčnost, torej same take lastnosti, ki so ne-obhodno potrebna podlaga vsakemu knjigovodstvu. Zraven tega ostanejo dotični posestniki v nepretrgani zvezi z osrednjim knjigovodstvom, ki bo po svojih strokovnjakih imelo v očeh vedno le njih p ri d. Slavna vodstva naših podružnic naj teh vrst nikakor ne prezro, ampak naj priglasijo vsaj po enega zanesljivega člana, ki je voljan sodelovati; če ima dotičnik zgoraj navedene lastnosti, bo dal gotovo pogum in dober vzgled svojim sodrugom s končnim uspehom svojim in to bo gotovo ugodno uplivalo na naše gospodarskev odnošaje, mestoma prav dvomljive vrednosti. Če priliko pametno izrabimo, utegne to za nas biti neprecenljive važnosti. Vse natančneje zvedo priglašena iz brezplačno vposlanih tiskovin in po potrebi tudi po tem ustmeno. H o lz. Prva pomoč pri nenadnih boleznih in nezgodah pri živini. (Dalje.) Vzroki bolezni. Glasno pravilo za vsacega živinorejca, ki želi, da ima zdravo živino v hlevu, je in bo: ogibati se rajši vseh, če tudi navidezno malenkostnih vzrokov bolezni; da vzrokov ne podcenjujemo, jih moramo poznati, poznati jih moramo tudi v njih posledicah — boleznih. Vzroki bolezni so lahko notranji in zunanji. K notranjim vzrokom računamo nagnjenja k boleznim ali bolezenske kali, s katerimi živali že pridejo na svet; to so prirojeni, oziroma podedovani vzroki. V saka žival pa ima že tudi sama celo vrsto protisredstev za bolezni, kakor so to živci, koža, sluznice, prebavljalni šoki i. t. d., ki ali branijo telo pred škodljivimi uplivi od zunaj ali pa je narede s protisredstvi neškodljive; čim jačja so so ta protisredstva, tem odpornejši je živalski organizem napram škodljivim vzrokom; čim slabši so ti protipripomočki, tim prej podleže žival bolezni. Pri divjih in vedno na prostem, zdravnem zraku živečih živalih so ti obrambni organi mnogo bolj razviti, nego pri umetno vzgojeni in večkrat nenaravno pitanih živalih; za to se pa prikazuje pri domačih živalih čim dalje več različnih bolezni, katerih na prostem živeča in sama za svojo hrano skrbeča živina ne pozna. Nagnjenja k boleznim imajo svoje vzroke v nepravilni gojitvi, slabem gleštanju, pomanjkljivi oskrbi in hranitvi, pretirami in za to krivični izrabi živinčet; s tem se slabi zmožnost obrambnih sredstev v živali ; in ta nezmožnost preide in se podeduje tudi na mladiče; nagnjenje k bolezni tiči torej v živinčetu večkrat že pri rojstvu; podedovana kal k tej ali uni bolezni se s primernim ravnanjem, z ojačenjem organizma in z zvišanjem odporljivosti živalske po primerni hrani, lahko zdatno oslabi ali pa tudi popolnoma odstrani; v nasprotnem slučaju se seveda ojači škodljiva kal in zmanjša odporljivost. Nekatere živali imajo čisto posebna nagnjenja k raznim boleznim; konji n. pr. so občutljivi napram prehlajenju, napram koliki (ščipanju), napram smoliki ali napram boleznim v možganih (norost); pri govedu se spet opažajo pogostejše nepravilnosti v prebavljanju. Nadalje uplivajo na nagnjenje k raznovrstnim boleznim spol živali, starost, življenjski odnošaji, ravnanje z živalmi. Živali, ki se veliko pregibljejo na prostem zi-aku, so mnogo odporljivejše, zdravejše in boleznim mnogo manj dostopne, nego one, ki tiče v enomer v hlevu. Prosto pregibanje bodisi na paši, bodisi v okolu, je za vzgojo in umno vzrejo žrebet in telet neobhodno potrebno. Zlasti paša bi se morala, kjer le količkaj mogoče, povsod izrabiti; paša nudi največ ugodnosti naravne in zato pametne vzgoje in vzreje. b) Razen notranjih vzrokov bolezni moramo vpoštevati tudi celo vrsto vplivov od zunaj, ki se lotijo živalskega telesa ter ga skušajo slabiti, da, njegove življenjske pojave do cela ugonobiti; k tem pojavom prištevamo razne sunke, udarce, pretezanja, raztrgatve i. t. d., ki povzročijo bodisi notranje ali zunanje poškodbe s svojimi na-daljnimi zlimi posledicami. K zunanjim škodljivim vplivom moramo prištevati tudi živalske in rastlinske ujedavke, ki žive na živem telesu rastlinskem ali živalskem in se rede na njih stroške ter povzročajo zaostajanje, hiranje in celo bolezen svojih gospodarjev in redilcev. Nekteri izmed zajedavcev se rede le mimogrede ob živalskem telesu (muhe, mušice), spet druge precejšen del svojega življenja (ličinke nekterih žuželk, na primer govejega zolja, Dasselfliege), ki povzročajo uljesa ali smogoze, spet druge zajedavke prežive vse svoje življenje na stroške drugega živega bitja (različni črvi (gliste) in pršice ali grinje povzročajoče garjavost. Zajedavke ali rujejo po telesu (kanali pod kožo) ali pritiskajo na okolico, razrušijo staničje, dražijo živce i. t. d., ali pa kemično uplivajo s strupom, ki ga izločujejo; konečno so zajedavke tudi najnevarnejše prenosilke povzročiteljev kužnih bolezni (muhe kot prenosilke vraničnega prisada). Izmed rastlinskih zajedavk zaslužijo, da se omenijo glivice (bakterije), ki se, če so se vtihotapile v živalsko telo, jako naglo razmnože in povzročajo vsakovrstne kužne bolezni; o teh se bomo pogovorili poznej na drugem mestu natančneje. Tudi zrak, luč, podnebje in vreme, hrana, oskrba, nega in izraba utegne škoditi živalskemu telesu, če ne odgovarja potrebi, oziroma zmožnosti živalskega telesa. Nečist, poln prahu in vlažen ter ali pretopel ali premrzel zrak, prepih, nenadna spremene toplega zraka z mrzlim in narobe, pomanjkanje svetlobe i. t. d., učinkuje neugodno na zdravje živinčetovo. Mnogo bolezni povzroči nepravilna množina ali dvomljiva kakovost krme ter tudi način krmljenja; tam kjer jo slaba krma in'zraven tega še malo, ni posebno veliko čudo, če se bolezni vrste druga za drugo. O krmi in krmljenju se je razpravljalo že v prejšnem poglavju dovolj obširno, tako, da sedaj lahko pričnemo z najnavadnejšimi in najpogostejšimi boleznimi, ki zanimajo kmeta živinorejca. Kako spoznati različne navadne bolezni, kako je zdraviti za prvo silo? Že od nekdaj se dele bolezni v dve glavni vrsti: notranje in zunanje ali medicinične in kirurgične bolezni. Kot notranjo bolezen smatramo obolelost notranjih organov, nadalje tudi take, ki se lotijo celega organizma, ne da se opaža kak viden zunanji vzrok. Kot zunanjo bolezen smatramo tisto, ki kaže vzrok očito in se opaža lahko na zunanjih delih živalskih. Strogo se pa razloček za vsak slučaj ne more delati. Mnoge bolezni, koje so v prejšnih časih smatrali notranjim, se dado dandanes ozdraviti kirurgičnim ali operativnim potom, med tem ko bi razna zdravila ne zadostovala 1. Zunanje bolezni. a) Rane imenujemo nenadne in vidne razcepe na koži in morebiti še globokeje pod njo ležečega staničevja, povzročene po mehaničnih vplivih, kakor po urezi, udarcu, ubodljaju, strelu, odirku, zmečkanju i. t. d.; rane so lahko malenkostne, za zdravje več ali manj brezpomembne, ki se hitro in brez nadaljnih ovir zacelijo ali pa težke poškodbe za življenje važnih organov v zvezi s silnim krvavenjem. Rane krvavijo, zijajo in bolijo ter spočetkoma izločujejo vodeno, pozneje gnojnato sokrvico. Pri ranah moramo najprej gledati na to, da ustavimo kri. Rana je z ozirom na njeno velikost in poškodbo krvnih žil ali težka ali malenkostna. Pri manjših ranah se pronicajoča kri sčasoma navadno sama ustavi, ne da je treba kakih pripomočkov; če pa svetlordeča kri sunkoma vre na dan, je to znak, da je poškodovana kaka žila odvodnica; če je poškodovana kaka veča krvna posoda, je treba paziti na to, da se žival ne izkrvavi. Nadaljno uhajanje krvi se mora preprečiti na ta način, da se stisnejo, oziroma primaknejo razločeni deli krvne posode ali s prsti ali s primerno obvezo. Na spodnjem delu okončin se kri lahko vsaj tako dolgo s podvezo nad rano ustavi, da pride živinozdravnik, ki potem ukrene potrebno in zastavi krvotok. Podveza pa ne sme ostati neprenehoma čez 2 uri na mestu, kajti prekinjenje krvnega obtoka utegne škodovati iotičnemu delu telesa, kojega smo spravili ob potrebno hrano, ki jo raznaša kri. Za ustavljanje krvotoka uporabljamo: mrzlo vodo, led, obkladke, namočene v okisani vodi ali galunovi raztopini (1 del galuna, s 30- do 40-imi deli vode); v sili vzamemo tudi v več gib zloženo platneno ruto, jo namočimo v kisu (octu), kojemu smo prilili malo vode; če imamo razkuževalna sredstva, kakor lizol, kreolin ali karbolovo kislino, pa obvez namočimo v ta sredstva in z roko tiščimo po tem na obkladek; tam, kjer se preveza da lahko pritrditi, n. pr. na okončinah, podložimo bombaž, juto ali povesmo, ter trdno prevežemo dotično ranjeno mesto. Na-daljno zastavljanje krvi, kakor šivanje rane prepustimo živinozdravniku. Ko smo kri zastavili moramo varovati rano pred onesnaženjem; tuje reči, ki so prišle v rano moramo z razkuževalno tekočino opetovano in skrbno izplakniti (1 žlica lizola ali kreolina na 1 liter čiste vode), najboljše z brizgalko za rane. Nikakor naj se po nepotrebnem ne posega v rano s prsti, niti preveč briše in drgne s cunjami; kajti s tem ali rano lahko okužimo ali pa že sedeno kri odstranimo ter povzročimo ponovno krvavenje. Ko smo vse to opravili, naj se z že omenjenimi obvezili rana dobro zakrije. Sicer se pa imamo ravnati natanko po navodilih živinozdravniških glede nadaljne skrbi za rano. _______ (Pride Se). Obramba vinogradov proti pero-nospori. Piše Fr. Zweifler, ravnatelj vinorejsko šole v Mariboru. Do sedaj je bilo v navadi, trtno listje škropiti le iz zgornje strani; v bodoče pa ne bo več kazalo delati tako. Preiskave strokovnjakov na polju rastlinskih bolezni, posebno one, za vinorejo velezasluženega Mttllerja-Thurgau, ravnatelja švicarskega kmetijskega poskuševališča v Wadenswilu ob curiškem jezeru, so neovrženo pokazale, da obranimo trte pred peronosporo le itedaj, če njih listje poškropimo od spodnje strani. Da je bil tudi dosedanji način škropljenja, ko smo škropili samo od zgoraj, več ali manj uspešen, še mi nikak dokaz proti novem ravnanju; kajti po •dosedanjem načinu škropljenja se je listje nehote tzadelo tudi na spodnji strani, posebno poševno (Viseče, in to že je zadostovalo za uničenje pero-inospornih glivic na trtnem listju. Imenovani raziskovavec je po mnogih natančnih poizkusih v laboratoriju in v vinogradu dokazal, da mešanica iz apna in galice naškrop-Ijena samo po zgornji strani trtnega listja sploh miti ne učinkuje, dočim ostane vso listje, ki se je škropilo od spodnje strani, popolnoma zdravo. Poskusi s škropljenjem, ki so se napravili po navodilu Dragotina Milil er j a, načelnika kmetijskega poskuševališča v Avgustenbergu v nadvojvodini badenski, so potrdili uspehe tMtlllerja-Thurgau; po novi metodi obdelane trte so bile samo enkrat in še manj poškropljene, nego one, po dosedanjem načinu. Ker dežju manj izpostavljena spodnja stran ilistja škropljenje tudi lažje obdrži, bo v bodoče Itreba poškropiti samo na novo izrastlo listje. Tudi poizkusi Faesa v Lausannah (Švica) tin Perrandav Villefranchu (Francosko) so potrdili Milller-Thurgauove skušnje. Tudi mi bomo morali torej upoštevati novi, in opustiti stari način škropljenja. To se bo tem lažje zgodilo, če se razpršilniki ob koncu škro-pilničnih cevi primerno predrugačijo. V tem oziru je po ukrenitvi nižjeavstrijskega vinorejskega ravnatelja Reckendorferja napravila tvrdka Franc Nechville na Dunaju, Margarethen-strafie 98, razpršilnik, ki omogoči škropljenje tudi od spodnje strani listja. Gotovo bodo tudi druge tvrdke začele izdelovati slične razpršilnike, ravnaje so po novo-dobnejših skušnjah strokovnjakov. Pri nekaterih škropilnicah so bili razpršilniki že od nekda, tako konštruirani, da se že lahko takoj uporabijo po novem načelu. Uvaževati pa ie tudi iznajdljivost našega kmečkega ljudstva, ki je korist škropljenja splošno pripoznalo. Tistim pa, ki so vajeni le na dosedanji način škropljenja in novostim ne zaupajo radi takoj, priporočamo, da narede nekak prehod k novemu načinu škropljenja in sicer na ta način, da s prva samo en del vinograda tako poškropijo, drugi del pa po dosedanjem in jim znanem načinu. Te izkušnje se lahko potem primerjajo, in to bo prepričalo prej, nego vse besede; na vsak način pa bodo potrdile nasvete strokovnjakov, ki so to sicer že precej dolgo časa priporočali (prof. H e c k e n. pr. na višoki šoli za zemljedelstvo na Dunaju), pa stvar ni htela priti prav do vol-iave, kakor se to rado zgodi večkrat. O pridelovanju cikorije in njega rentabiliteti s posebnim ozirom na Srednje in Spodnje Štajersko. Napisal Dr. Julij Olschowy, plačani docent na c. k. visoki Soli za poljedelstvo na Dunaju in konzulent za rastlinarstvo v c. k. poljedelskem ministrstvu. (Dalje.) Sicer se pa na češkem in Gornjem Avstri-skem cikorija seje večinoma z ročnimi sejalnimi stroji. Na Gornjem Avstrijskem je preskrbelo setev cikorije tistim kmetom, ki nimajo sejalnega stroja, najeto gospodarstvo Hummelhof in sicer po na-redbi tovarne „Heinrich Fr an c ko vi sinovi" v Linču proti plačilu desetih kron za 1 oral. Negovanje med rastjo. Cikorija se po-caže pri zgodnji setvi in če tla niso posebno ogreta, tekom 6 do 14 dni, po poznejši setvi (v maju) in toplem času pa že tekom 3 do 6 dni. Da setev enakomerno uspeva, k temu pripomore največ zadostna zemeljska vlažnost. Ko je cikorija vzrastla tako daleč, da se vrste razločno vidijo, je treba začeti z okopavanjem, da se med setvijo stisnjena zemlja zrahlja in uniči vzrastli plevelj. Pri prvi kopi je gledati na to, da okopavalniki pridejo kolikor mogoče blizu do vrst. 8 do 14 dni na to (približno v sredini maja), dobe rastline četrti list in dosežejo možnost samostojnega razvijanja; sedaj se osamijo (strebijo), to se pravi, pustijo se le posamezne rastlince 15 do 25 cm oddaljene druga od druge v vrsti. Obenem se iztrebi tudi morebiti spet vzra3tli plevel. Po-četkom junija se cikorija spet okoplje in kop ponovi za tem še 1 do 2 krat. Na Avstrijskem je z zadnjo kopjo delo s cikorijo navadno dokončano. V Nemčiji in drugih cikorijo pridelajočih deželah pa še po tem na lahko bsipavljejo. Pri okopavanju nam služijo prav dobro ročni ali vprežni okopavalniki; ročni okopavalniki, bodisi z enim kolesom ali dvema, imajo Bamo po e n par nožev*; na dvokolesnih** okopavalnikih pa se dado pritrditi tudi priprave za osipavanje, za pletev rahljanje; radi tega se dvokolesni stroji dado tudi večstransko porabiti. Posebnost teh okopavalnikov je tudi ta, da se njih kolesa, če je radi visokosti rastlin treba, lahko primaknejo drugo k drugem, da stroj zgleda, kakor da je samo enokolesen. Ročni okopavalniki potrebujejo samo enega delavca, ki stroj lahko tišči ali pa vleče. Globokost dela se lahko da regulirati med delom in se z okopavalnikom opravi lahko petkrat toliko, kakor z motiko; enokolesni okopavalnik stane 15 do 18 -ST, dvokolesni 40 do 65 K. Okopavalniki na več vrst so po svoji sestavi različni; ker je pa njih sled mnogo širji in ker so ti stroji razmeroma tudi mnogo te^ji, moramo pred nje vpreči živino. Najvažnejši deli okopavalni-kovi so noži, ki se dado ali na skupni osi premikati, ali pa ima vsak nož svoj vzvod; v zadnjem slučaju opravlja vsak nož svoje delo za se. Razen nožev imajo nekateri okopavalniki tudi še varnostne ploščice in druge priprave, ki delo znatno izpopolnjujejo; taki stroji stanejo po svojej izvršitvi 130 do 225 K in se dobe pri tvrdki Rud. Sack na Dunaju, pri Červinki in Čili aku v Čelakovicah ob L. na Češkem. Delo, koje zahteva cikorija med rastjo, mora biti dokončano, tudi obsipovanje, če se sploh vrši, že vsaj takrat, predenj se pokažejo naglo se razvijajoče listne rozete cikorijine, ki tla pokrijejo popolnoma. Sedaj se na polje naj več ne hodi, razen če je treba, da se odstranijo „ušle“ rastline, ali da se zrahljajo ali popravijo po vodi zabita mesta. Ne zadostuje pa, da uhajajoče cikorijine rastline samo nad zemljo odrežemo, ampak moramo jih izruvati s korenino vred. Te rastline, neredkokrat precej mnogoštevilne, lahko skrmimo s pridom svinjam ali govedu. Ker se opaža, da cikorijina korenina dobi nožiče pod tistim mestom, na katero je stopila živina ali pri obdelovanju in pripravljanju njive * Take stroje izdeluje akcijsko podjetje Klikne, Mosaon na Ogrskem. ** Sestavljeno dvokolesne okopavalnike izdeluje tvrdka Rud. Sack na Dunaju. > za setev, pri setvi ali pa med okopavanjem, se gleda rado na to, da se živalske delavne moči ali popolnoma izključijo ali pa kolikor mogoče le malo uporabljajo; izognemo se jim na ta način, da tudi večje ploščine obdelujemo z ročnimi branami, oziroma valjarji, tudi seje se najboljše z ročnimi sejalnimi stroji ali kvečjemu z enovprežnimi, pa do 4 metre širokimi sejalnimi stroji; na jovršini ležeče seme pa damo po delavcih s čevlji )rez opetnic stisniti v zemljo. Tudi okopava se najrajši z ročnimi okopavalniki. Sicer je pa tak način obdelovanja le takrat na mestu, če se noži-čatost korenin rada pokazuje in če razpolagamo z zadostnimi človeškimi delavskimi silami. Spravljanje sadeža: Cikorija dozoreva tedaj, če se spodnji listi začno rmeneti ter odmirati, kar opažamo približno od sredine septembra do konca oktobra; v tem času se mora začeti z izkopavanjem korenin, če pa imamo ob-skrbeti veče kose ali če so jeseni v dotičnih krajih neprijazne in mrzle, je treba z izkapanjem začeti že prej, ter ga zvršiti, če le mogoče, pred jesensko slano. Izkapanje cikorijinih korenin z ozirom na njih dolžino in krhkost ni ravno lahko delo; še težje je delo v težki zemlji in deževnem času. 1 do 6 dni pred izkapanjem korenin porežemo nadzemeljski del rastline 8 do 12 cm nad zemljo in sicer v ta namen, da se vrste lepše in boljše vidijo ter da se naslednje delo olehkoči. Ni pa priporočljivo, da bi ščavje že prej porezali, kajti zgodi se lahko, da korenina začne na novo poganjati ter zgubi na svoji teži. Ko smo porezali ščavje, moramo najprej zrahljati tičišče koreninino. V manjših razmerah' se zgodi to z navadnimi plugi, ponekod tudi z lopatami nalašč za ruvanje cikorije napravljenimi ali pa, kakor n. pr. na Gornjem Avstrijskem, z dvo-rogljatimi vilami, kopači ali krampi. V večjih obratih pa se poslužujejo za zrahljanje cikorijinih korenin orodja za vprego in sicer takozvanih vzili-gačev za cikorijo ali samih ali pa po oranju z navadnim plugom; sicer pa se dobe že tudi posebni izruvarji za cikorijo. Lopata za izkapanje cikorije ima 40 oni dolgo in 8 cm široko, na lesenem ročaju pritrjeno, jekleno ploščo, ojačeno z debelejšim rebrom po sredini; take lopate se dobe v tovarni za poljsko orodje pri Gustav Miidigu v Marcheggu na Niž.-Avstri-skem, komad po 1 K 70 v. Vzdigači za cikorijo so slično napravljeni, kakor vzdigači za sladkorno peso, ki imajo ali enostavne vile ali pa samo navadno oralo za vzdi-ganje; na Češkem si te priprave gospodarji ponekod narede sami. Plugi za izruvanje cikorije zedinjajo pripravo za zrahljanje zemlje in izruvanje cikorije ob enem; oralo vreže tik vrste kakih 20 eni globoko brazdo, vzdigajoči nož, ki je pritrjen na levi strani, pa vzdigne cikorijino korenino iz zemlje, ker gre za 10 do 15 cm globeje, nego oralo. Take pluge izdeluje tovarna Rud. Bilc her v Rodnicah ob Labi na Češkem in jih prodaja s kolnicami vred po 97 K; vzdigajoči nož sam stane 27 K. S temi pripravami zrahljane korenine se dado z roko izvleči iz zemlje; zmečejo se nakupe in se na to očistijo zemlje, ki se jih še drži ter obrežejo. Ker se cikorijina korenina ne drži kakor repa ali krompir ali pesa v zimnjakih, ampak se brzo pogubi, jo je treba spraviti čim prej v sušilnico. Pridelek. Cikorija da, če se goji v okol-ščinah, ki ji prijajo, zanesljiv in velik pridelek. V literaturi najdemo podatke, ki govore o 120 do 300 metrskih stotih iz 1 ha; mestoma se je pri1 delalo cikorije celo 400 metrskih stotov na 1 hektarju. Pitsch, ki je leta 1894 sadil badeusko cikorijo za poskušnjo, je je pridelal na 1 ha celo 463 metrski stotov. Tudi na Avstrijskem so ciko-rijini pridelki, glede množine precej različni, vendar so pa skrajnosti kam bolj zbližane. Na nekem zgornjeavstrijskem gospodarstvu, ki se peča intenzivno s pridelovanjem cikorije, se je je pridelalo na 17‘25 ha veliki njivi 5300-7 metrskih stotov, na 1 ha torej 307-29 metrskih stotov. Take pridelke sicer ne smemo smatrati poprečnim, vendar se da pridelati vsaj 240 do 260 metrskih stotov cikorijinih korenin na 1 ha; te množine pridelajo na primer češki pridelovalci cikorije. Splošno pa se bo z gotovostjo dalo pridelati lahko 200 do 220 centov na 1 ha. To in ono glede škodljivcev naših kulturnih rastlin. Velika jc škoda, katero povzročajo leto za letom razni škodljivci tako iz vrst živalstva, kakor rastlinstva s tem, da uničijo precejšni del pričakovanih pridelkov, t. j. plačila za mnogi trud in čim dalje večje stroške; ako se ne ukrene nič proti njim, je lahko sčasoma njih nastop tako silen, da se gojenje te ali one, drugače sicer dobičkanosne kulturne rastline ne splača več. Ker pa vsakdo obdeluje svojo zemljo zato, da ima dobiček in ne zgubo, se no sme zategadelj spregledati nobena možnost, s katero je mogoče si povečati pridelke in sicer tem manj, čim bolj pritiska medsebojno tekmovanje na cene in čim večja postane draginja pri potrebščinah, ki si jih kmet ne more doma priskrbeti, ampak jc mora kupovati drugje. Eden izmed glavnih pripomočkov, da si povečamo pridelke, jo pokočavanje raznih rastlinskih škodljivcev in bolezni; kajti ti so največkrat tisti, ki vsaj prikrajšajo dobiček, če že ne povzročajo naravnost zgube pri gojenju te ali one rastline. Te škodljivce popolnoma uničiti, bi bil pač najvišji cilj, katerega pa ni mogoče doseči in če bi ga dosegli, bi se lahko iz tega izcimile zopet druge neprijetne posledice. Tega sc nam sicer ni treba bati, saj teh škodljivcev ne bodemo niti do koristne mere nikdar iztrebili. Da pa vsaj približno dosežemo to, ne smemo izpustiti nobene prilike pokončavati razne škodljivce z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago, bodisi naravnost ali pa tako, da jim odtegnemo življenjske pogoje. Z občudovanja vredno vstrajnostjo zasleduje z motiko v roki marsikateri kmet na travniku krta, svojega največjega pomočnika v obrambi zoper razne ogrce in drug mrčes, samo radi tega, kor naruje krtinje, ki je ovira pri košnji — a kjer so krt zatira, tam ni kmalo kaj kositi, ker so škodljivi mrčes, ki podjeda travine korenine, neovirano množi. S tisto vnemo pa, s katero se skuša streči krtu po življenju, naj bi so skušalo iztrebiti razne glodavce n. pr. miši in krtice (voluharje), katere oglodavajo korenine sadnoja drevja in drugih rastlin in ki se ne dado pregnati s samim tarnanjem. Pokončavauje raznih škodljivcev je uspešno in lahko tedaj, dokler jih jc malo; ko se enkrat močno razmnožč, jc že mnogo težje, če ne naravnost nemogoče in če ne bi narava sama tu in tam posegla vmes s svojo silo, bi bilo staDje naših kulturnih rastlin dostikrat prav žalostno. Reden in natančen pregled po naših njivah, sadunosnikib, vinogradih, travnikih, gozdih vrtih i. t. d. nas hitro pouči, od kod preti nevarnost, kateri se je potem tudi pravočasno postaviti v bran, kajti jasno jc, da ni vseeno, če obiramo n. pr. preje gosenica gnezda na sadnem drevju,' ter n. pr. kup-čeke jajc kapusovega belina na zelju, ali pa če pobijamo pozneje posamezne gosenice (ali lovimo njih metulje. Op. uredn.). V tem oziru vlada pri nas še prevelika površnost, in sicer tudi v času, ko je prilike in časa dovolj za pokončavanje škodljivcev. Spominjajmo se samo zadrjih goseničjih let; tarnalo se je tedaj veliko, storilo pa skoro nič in da ni narava sama skrbela za ravnotežje, bi bili sadunosniki sedaj menda že suhi. K sreči sta bili zadnji dve zimi bolj mili, da so lahko naše pomočnice, drobne ptičice, pridno zletavale od veje do veje in si neprestano pobirale brano, t. j. razno golazen in na ta način skrčile vrste teh škodljivcev. Napačno je mnenje, da huda zima zatre mrčes, kajti ta ima le predobro zimsko odejo; pač pa vzame huda zima mnogo krilatih pevcev. Ti tudi ne kažejo v hudem zimskem času one živahnosti, ki jih sicer drugkrati tira od drevesa do drevesa za živežem. Okoravno nam narava pomaga v mnogih slučajih zatirati škodljivce, vendar ne gre so zanašati samo na to, kar bo ona storila. Tudi mi ji moromo priskočiti na pomoč; uspeh je potem veliko zdat-nejši, pridelki so večji. Poleg skrbi za naravnostno pokončavanje škodljivcev, so jc pa brigati tudi za odpornost posameznih rastlin. Upoštevati in uporabljati je vsa sredstva, s katerimi se doseže večja odporljivost rastlin napram raznim škodljivcem; tako so n. pr. rastline, ki stoje na njim prikladnih tleh in ki imajo dobro oskrbo, dosti bolj trpežne, odporne, kakor one, ki rasto na neugodnem prostoru pri slabi oskrbi. Pa tudi razne vrste pri eni in isti rastlini kažejo različno, trpežnost, t. j. odpornost proti boleznim, oziroma škodljivcem sploh. Nekaj vzvišenega bi bilo seveda, sploh doseči kedaj vrsto rastlin, ki bi so same ob sebi upirale raznim neprilikara. To jo sicer nekaj, kav sc ne bode dalo nikdar popolnoma vresničiti, ali do gotove stopnje pa vendarle s primerno izbero rastlin in vrst pri posameznih rastlinah. Natančen ogled doma in drugje nas privede do spoznavanja slabili in dobrih lastnosti posameznih vrst in katere iz med teh se pri danih razmerah najboljše obnašajo, te jc gojiti. Znano je sicer, da so vrste, ki sc odlikujejo po izvanredni rodovitnosti in fini kakovosti, navadno tudi manj trpežne proti uimam ter boleznim in nasprotno ; ta mora pač odločati račun, ali jc gojiti finejše, t. j. občutljive, ali pa bolj priproste t. j. trpežnejše vrste. Vedno pa je pri izberi vrst poleg drugih pra-šarj upoštevati tudi kakovost zemljo in podnebno razmere, kajti te okolnosti zelo odločujejo o uspehu ali neuspehu gojenja te ali one vrste. Tako bi n. pr. pri nas s saditvijo belega zimskega kalvila, naj-flnejše jabolčno vrste tudi pri najboljši oskrbi dosegli popolen neuspeh, dočim, ko dosežejo ž njim Tirolci prav krasne uspehe. Tolog navedenega pa ne smemo pozabiti, da so: smiselno kolobarjenje, pravilno gnojenje, pravočasno obdelovanje, dovajanje zraka, svetlobe, toplote in če treba vlage k rastlinam, činitelji, ki delajo te bolj odporne proti raznim škodljivcem. Zupanc. Iz razprav osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe na Štajerskem. 758. seja dne 13. maja 1912. Začetek ob 10. uri predpoldne. Navzoči so sledeči gospodje: prezident ekscelenca grof Edmund Attems, drugi podnačelnik Roman Neuper, vladni zastopnik dr. Viktor Negbaur, 16 odbornikov, med njimi gosp.Franc Robič terglavni tajnik Juvan in tajnik H o lz kot zapisnikar. Opravičil se je prvi podnačelnik pl. Ples-sing, zastopnik deželnega odbora Fr. Hagen-hofer, 7 odbornikov, med njimi gospod Fr. Thaler. Zapisnik zadnje seje se vpošlje na okrog vsakomur na vpogled. Poročila in predlogi živinorejske sekcij e. a) Zadružna mlekarna v Donners-bachu prosi za priporočitev svoje pri deželnem odboru vložene prošnje za deželno podporo. O. o. Huber pojasni razloge, oziraje se na okolščine pri ustanovitvi mlekarne, kakor tudi na njeno dosedanje poslovanje; omenja, da je ministrstvo obljubilo državno podporo le pod tem pogojem, če prispeva tudi dežela štajerska nekaj; za to predlaga, naj se deželni odbor štajerski naprosi, da dovoli imenovani mlekarski zadrugi vsaj 2000 K podpore. Sprejeto. Mnenje glede podelitve koncesije za prireditev ogledovanja živine s prodajalno pravico zvezi živinorejskih zadrug za marijadvorsko pasmo. II. podnačelnik poroča v smislu sklepa živinorejske sekcije, da so uspehi takih prireditev muropoljskih iu pincgavskili živinorejskih zadrug navedeno zvezo napotili k temu koraku. Priporoča pa, da zveza živinorejskih zadrug za marijadvorsko pleme s 200 člani iu kakimi 5000 glavami živine naj pazi na to, da ne proda najboljše ženske plemenske živine in da se temu ubrani najlažje s primerno visoko nastavljenimi cenami. Referent predlaga, da se prošnja reši kolikor mogoče najkrajšim potom, da se prireditev ogledovanja orno*' goči še v letošni jeseni. Sprejeto. c) Nizozemski konzulat v Linču vabi na kmetijsko razstavo v Haagu, avgusta mesca 1913. II. podnačeiuik Neuper pojasnjuje na podlagi vposlanega programa veliko važnost te razstave in pravi, da bi bilo umestno si jo ogledati, ter porabljive stvari izkoristiti za štajerske razmere; za to priporoča glavnega tajnika Juvana poslati na razstavo kot zastopnika štajerske kmetijske družbe. Sprejeto. (i) Mnenje radi vpeljave murodol-skega plemona v okraju Vorau. Predlog poročavca pl. Ham on a se .sprejme. e) Okrajni zastop marenberški prosi, da se pri c. k. uamestniji dela na to, da se odpro sejmi in trgovski promet z živino. Deželni referent za živinozdravstvo, gospod Ed. Januscbke poroča, da je ta prošnja že zakasnela, ker je c. k. namestnija že 28. aprila 1912 s tozadevnim razglasom razveljavila vse dosedanje omejitve pri prometu z živino. Se vzame na znanje. Poročilo komiteja za vpeljavo osrednjega knjigovodstva za štajerske posestnike pri kmetijski družbi. 0. o. Klammer poroča, da je poizvedel od merodajnih krogov, ki so pooblaščeni, da izdelajo pravila za enotno postopanje pri nabiranju knjigovodskih podatkov, da je vseeno na kak način centrala pride do številk, da bo torej navodilo pustilo centrali precej prosto roko; gledalo se bo samo na to, da se izračunajo lahko pridelovalni stroški splošno in za posamezne gospodarske panoge. Poročavec omeni nadalje tudi predpriprave, ki jih je naredil pooblaščen komite za vpeljavo osrednjega knjigovodstva; treba je bilo, da sta se naročili 2 posebni omari za potrebne tiskovine in ena pisalna miza; tiskovine, ki so najprej potrebne, so se že natisnile. 4 gospodarji so svoj pristop naznanili, od 21 drugih se pa računa z gotovostjo, da se še priglase; komite pa naj skrbi tudi, da se priglase za to stvar tudi gospodarji iz slovenskega dela Štajerske. — S 1. julijem naj bi se začelo in za to je treba razposlati prej tozadevne tiskovine katere rabijo priglašeni člani takoj s početka. — Če mislijo priglašenci, da jim bo treba pomagati pri spisovanju inventarja, naj naznanijo to O. O., da se jim pošlje strokovna moč brezplačno. Na to sklene referent s svoje poročilo sledečimi predlogi: 1. O.o. sklene, da osrednje knjigovodstvo začne poslovati s 1. julijem 1912 po načrtu, katerega je izdelal tozadevni odsek (komite). 2. O. o. pooblasti knjigovodski komite, da nastavi po potrebi s 1. avgustom 1912 stalno ali samo pomožno moč (pisarja) za cel dan ali za pol dneva, ki se plača iz subvencije, kojo je dovolilo c. k. poljedelsko ministrstvo v ta namen. Sprejeto. Končno še prečita referent odlok deželnega odbora, v katerem se poroča osrednjemu odboru, da se ne more ugoditi prošnji, da bi strokovni učitelj Josef P e ter prevzel vodstvo te akcije; četudi ta odlok ne odgovarja prvotnemu namenu komiteja, se radi osebe akcija vendar ne sme zavleči ali celo preprečiti, ampak bo prevzelo to nalogo tajništvo. Se vzame na znanje. 2. Mnenje radi korakov proti razkosavanju posestev. Poročavec je o. o. Klammer: V obširnem in temeljito pripravljenem referatu razpravlja referent o tem predmetu, ki se pretrese v dolgi in zanimivi debati. Ker je stvar zelo težavna, predlagata o. o. Lenko in Kap p el, da se zadeva da agrarnopolitični sekciji v temeljit preudarek. Vladin zastopnik dr. Negbaur in o. o. R o b i č pa predlagata iz raznih vzrokov, da se stvar reši kolikor mogoče hitro in referent prečita na to še enkrat sledeče predloge; 1. Priporoča se (namestništvu), da se obrt barantanja s posestvi uvrsti med koncesijonirane obrti. 2. Tisti, ki so si bili pridobili koncesijo (dovolenje), da tržijo s posestvi, morajo voditi knjigo natančno po predpisu in dovoliti vpogled v njo politični in davčni oblasti. 3. Prosilci za to koncesijo morajo položiti ali v gotovini ali v varnostnih listinah 5000 K, ki tvorijo nekako varnost v slučaju prisojenih kazni. 4. Koncesijo podeluje c. k. namestnija sporazumno s c. k. kmetijsko družbo. 5. Kazni za nekoncesijonirano trgovino s posestvi so odvisne od dobička, ki ga dobi trgovec s posestvi; vedno pa so naj večje, nego navedene v obrtnem zakonu, ker je treba, da vpljivajo od-strašilno. Razen teh predlogov se sprejmeta še 2 naslednja predloga; a) Dražbe posestev ali kmeti-skega inventarja se ne smejo vršiti v gostilnah, niti se ne sme med dražbo niti pred njo razpolagati z alkoholnimi pijačami. 6) Če kupi koncesi-joniran trgovec posestvo, si more dotična občina, v kateri leži ali celo posestvo ali njega pretežni del, izgovoriti predkupno pravico; ravno tako kaka gospodarska zadruga v dotičnem kraju; predkupna pravica se pa mora uveljaviti tekom 14 dnij. Sprejeto. Sklepanje o ustanovitvi nove podružnice za občine Škofja vas, Šmartno, Vojnik, Nova cerkev, Višnja vas in Franko 1 o v o se je radi izjav dveh sosednih podružnic preložilo za prihodnje zasedanje osrednjega odbora. Sklepanje o načinu rešitve predlogov izza 89. občnega zbora. Glavni tajnik Juvan priporoča, da se posamezni predlogi rešijo kar prezidijelno, o drugih se naj posvetujejo posamezne sekcije in merodajni krogi, da se sliši mnenje dotičnih strokovnjakov in da sc le še na to rešijo. Sprejeto. Obvestila. Osrednjemu odboru se je vpo-slala brošurica o mleku in posnetem mleku. Glavni tajnik Juvan poroča o njeni vsebini ter priporoča nje naročitev za vse 4 deželne gospodarske zavode in sicer po 300 iztisov. Obenem bi se naj s privoljenjem pisateljevim obelodanila vsebina imenovane knjižice v društvenem glasilu ter se na primeren način povabili člani kmetijske družbe, da se seznanijo z zanimivo vsebino navedene knjižice. Stroški za to se naj s prošnjo predložijo c. k. ministrstvu v pokritje. Sprejeto. Radi vloge predstojništva vzhodnoštajerskih liscerejcev se je osrednji odbor odločil, da ministrstvu poroča, da je svoj čas jim podeljena posebna podpora za živinozdravniški pouk med ljudstvom v bodoče radi tega nepotrebna, ker je poskrbljeno itak v ta namen za primerna denarna sredstva za celo Štajersko in se je do sedaj moglo ugoditi še vsaki tozadevni prošnji podružnični. Deželna komisija za agrarične operacije je naznanila, da je dobil Jožef Trettenbrein za popravo svojega pašnika v dolini 50 odstotno podporo v znesku 1150 -ST, odlok c. k. namestnije, s katerim poroča, da je c. k. poljedelsko ministrstvo dovolilo potrebno vsoto za podporo pri nakupu bikov in telic muropolske pasme za vranski okraj, se vzame na znanje; radi odloka c. k. namestnije, s katerim naznanja, da je c. k. ministrstvo vzelo 16.500 K, za katere se je lani prosilo, da jih rezervira za pomladanska ogledovanja živine, na račun redne subvencije za leto 1912, se sklene obširno poročati o vzrokih, za kaj se živinska ogledovanja vrše letos, ki bi se, da ni bilo kuge, vršila že lanske jeseni. Osrednji odbor je nadalje sklenil, da se končno vendar odločno nastopi napram onim 6 podružnicam, ki so še iz prejšnjih let s Članarino na dolgu in za letos niso vposlale še nobenega obračuna. Tiste podružnice, ki nimajo zadostnega števila članov radi nezmožnosti podružniČinega odbora, ki nadalje zaostajajo in pešajo v delavnosti (3 na Spodnje Štajerju), se sklene ali poživiti z novim odborom ali pa je razpustiti, ter članom omogočiti pristop pri sosednih podružnicah. Zaostala članarina se več ne bo odpisovala, ker podružnice itak morajo naznaniti le tiste člane, za koje je članarina v resnici plačana. Da se podružnice prisilijo k izpolnjevanju dolžnosti, k čemur so se priznale s prostovoljno ustanovitvijo, oziroma pristopom, se od sedaj takim podružnicam, do takrat odreče vsaka ugodnost, dokler ni paravnana vsa udnina, za kojo se je čakalo in brezuspešno tirjalo. Ne more se nadalje misliti na ustanovitev novih podružnic, dokler vse stare niso v redu. Končno se vzameta med drugimi na znanje še dva spodnještajerskih razmer tičoča se odloka c. k. namestnije, in sicer glede pogojev, pod katerimi dobi južnoštajersko hmeljarsko društvo na-prošeno podporo, in negativen odgovor na svoje-časno vlogo c. k. družbe, da bi smeli trgovci na deželi prodajati živinozdravniška sredstva. Po odobrenju zapisnika se določi prihodnje zasedanje na dne 11. junija t. 1. in zaključi seja. Zborovanja podružnic. = Sevnica. Kmetijska podružnica v Sevnici vabi kmetovavce in gospodinjo k Sv. Lenartu v nedeljo dne 9. junija k predavanju, kojega bo imel deželni veterinami inšpektor gospod Jelovšek po rani službi božji v šoli. Iz podružnic. Kmetijska podružnica za ptujsko okolico opominja tiste svoje člane, kateri še do sedaj niso vplačali udnino za leto 1912, da naj to store vsaj do konca junija, sicer se bo udnina pobirala potom poštnega naročila. Kateri hoče biti član kmetijske družbe, se naj zaveda tudi svojih dolžnosti, kateri pa noče biti, mor# to pred novim letom povedati, da se mu ne bo zastonj pošiljeval „Gospodarski Glasnik", za katerega mora podružnica prispevati. Vsak, kateri se pred novim letom ne odpove, je na vsak način dolžan plačati udnino tudi še za prihodnje leto. Nered pri vplačevanju udnine nam dela le nepotrebne sitnosti, pisarije in stroške. Zupanc. Sv. Martin ob Paki. Naša kmetijska podružnica jc priredila v nedeljo dne 12. maja po večernicah poučno zborovanje, katerega se jc udeležilo nad 100 zborovavcev. Po načelnikovem pozdravu povzame besedo tajnik hmeljarskega društva v Žalcu, gospod nadučitelj P e tri če k, ki v izbornem govoru povdarja veliki pomen hmeljarstva za našo okolico, oziroma celo savinjsko dolino, ter spretno oriše razne nevarnosti, katere pretijo tej važni panogi našega kmetijstva. Opozarja na razne napake pri sajenju, rezanju, stavljenju drogov, obiranju, o važnosti gnojenja i. t. d. Poroča nadalje o hmcljskih sejmih, ki se nameravajo prirediti v Žalcu, kakor tudi o hmeljski razstavi leta 1912. Zborovavci so gospoda predavatelja ves čas zelo pazljivo poslušali. Po nad poldrugo uro trajajočem govoru sc domači župan gospod Pirtošek zahvali v imenu navzočih, načelnik pa v imenu podružnice »gospodu govorniku za njegov trud in požrtvovalnost, ter na to zaključi lepo uspelo zborovanje. Martin Steblovnik, načelnik. št. lij V Slov. gor. Slavnostno zborovanjema Pesnici dno 19. maja 1912. Naša podružnica jc priredila v svečano ozaljšanem gostilniškem vrtu gospoda Hojniga na Pesnici zborovanje, ki"prav živo priča o njeni izvenredni živahni delavnosti in požrtvovalnosti njenega načelnika gospoda Roperta Reppniga; na zborovanju je bilo čez 300 ljudi. Veleposestnik gospod R. Rcppnig pozdravi došlega zastopnika c. k. politične oblasti, okrajnega glavarja gospoda W e i 13 a pl. Schleus-senburg, zastopnika osrednjega odbora kmetijske družbe in navnatelja kmetijske šole v Grottenhofu gosp. G 6 h 1 e r t a, deželnega živinorejskega nadzornika gosp.M. Jelovšeka c.k.okrajnegaživlno-zdrav-nika gosp. K 6 n i g a, zastopnike sosednjih podružnic iz Maribora in Strassa, kakor mnogodošle prijatelje šentiljske kmetijske podružnice. „Današnjega dne, nadaljuje načelnik, se vrši tekom njegovega 6 letnega načelovanja že drugikrat premiranje dolgo vrsto let pri kmetijstvu sodelujočih uslužbencev, četudi je čim dalje težavnejše za družinčad na kmetih. Današnje premiraiye pa priča jasno, da še imamo vendarle dobre, pridne, fveste, delavno in ubogljive uslužbence, ki ne mislijo samo na selitev, ki uvidijo, da je boljše, če ostanejo pošteni na enem in istem mestu; to naziranje naj ne zgine in dobro se bo godilo služinčadi in službodajalcem. Današnja prireditev pa ni samo častna za obdarovance in njih službodajalce, ampak za ves podružničin okoliš. Načelnik izreče željo, da bi se obdarovanci veselili te časti še dolgo časa zdravi. Gospod ravnatelj Gčh-lert, slavnostni govornik na današnjem zborovanju, povzame na to besedo ter začne, da za kmetijstvo ni tako važnega prašanja, nego glede pomanjkanja delavskih moči. Kaj vse bi se dalo doseči, na kaki višini bi bil že napredek v kmetijstvu da ni vednega pomanjkanja delavskih moči in skrbipolnega iskanja in borenja za nje in ž njimi. Ljudje hite čim dalje bolj iz dežele v rastoča mesta. Vsakdo stremi za velikim zaslužkom, ki ga nudi industrija, vsak bi delal rad le malo časa, užival prostost in obiskoval zabave in druge vade, kaj čuda torej če jih sto in tisoč obrača hrbet kmetijstvu, čo sc poslovi od rojstne grude svoje ter strmoglavi v mesto misleč, da bo tam ceneje živel in prijetnejše. Pa kakšna kratkovidnost, kaka zmota! Res je sicer, da industrija lažje plača večo mezdo ali pomisliti je treba tudi, da je življenje v mestu mnogo dražjo in da ponekod še tako lepa plača ne zadostuje niti za hrano, ki bi bila notrebna za težko delajočega človeka. Naporno dolo po zaduhlih tovarniških oddelkih uniči pred časom telesne moči delavčeve ter ga stori nesposobnega za nadaljnjo težko delo in rado na vso zadnje potika pomanjkanje na vrata begunove v predmestni hiši; trezno misleči ljudje se gredo zdravit in razvedrit na deželo, delavci pa, ki cel tedenj dihajo nezdrav zrak, iščejo kaj radi ob nedeljah zavetja in razvedrila v večinoma še zaduhlcjših gostilnah; tako življenje je proti božjim in naravnim postavam in nnj-veči zaklad, ki ga človek ima, to je zdravje — zgine; če se ne odpre prerani grob, se povrne tu in tam kak zgubljeni sin z zgrevanim srcem spet v domači kraj — pa že bledega lica in s smrtno kaljo. Takih ljudi industrija več no more rabiti; — dežela pa, iz koje je dobival še v mestu hrano, četudi je posvečal svoje moči in svoje zdravje le industriji — naj ga pripozna spet za svojoga. Marsikatera občina na kmetih je sedaj dobra. Gorje človeku, kojemu se vzbudi vest, ki je otrpnila v mestnem hrupu in tovarniškem vzduhu. — Pred nami pa se razvija danes razveseijivejša slika, pred seboj vidimo može in žene, ki se niso dali zapeljati po velikomestnem hrušču in trušču, ki so ostali zvesti častivrednemu kmetijskemu poklicu; žuljave so sicer njih roke, na njihovih obrazih so vidijo poteze, ki jih je povzročila njihova poštena in jeklena volja, delali so in se trudili v prid domačega kmečkega blagostanja; dolga vrsta let je že za njimi, v katerih j c preteklo obilo znoja raz njihovih čel; toda njih postave so še, če se primerjajo z osebami iz tovareu, čile in orjaške. Govornik čestita končno odlikovancem in službo-dajalcom, ki so razumeli, kako ravnati skoz cela desetletja z uslužbenci, da jim ostanejo zvesti; čestita nadalje tudi podružnici šentiljski, ki ima vedno v očeh mnogostranske momente kmetijske stroke in ki obrača tudi uslužbencem svojo pozornost. Na to zakliče trikrat, da naj Bog živi našega cesarja. Gospod nadzornik Jelovšek raztolmači navzočim pomen današnjega dne v slovenskem jeziku in spet poroča gospod načelnik R. Reppnig, da se razdeli 11 državnih kolajn za zvesto 40letno službovanje, nadaljo 56 daril v denarju v skupni vsoti 1400 K, 6 častnih priznanj c. k. kmetijske družbe. Gospod okrajni glavar WeiB pl. Schleussenburg je v svojem govoru rekel, da se jo z radostjo ozdval povabilu, da naj se iz tega izprcvidi koliko važnost polaga vlada na zvesto kmetijsko delo. Na to začne govornik z razdelitvijo premij, koje so dobili sledeči uslužbenci: Josip Ritschko, Jakob Krebs, Tomaž Drozg, Mihael Pasteiner, Magdalena Polančič, Marija Kebrič, Magdalena Petek, Anton Scharz, Helena Rošker, Marija Ana Sukane in Franc Jarz; vsi ti, služijo že čez 40 let in so dobili državno kolajno in zraven še po 40 K v zlatu. — Ivan Danko, Anton Deutscher, Josip Meier, Jožef Strauss, Josip Saver n ik in Ivan Winter so dobili častna priznanja in po 30 oziroma po 20 K. — Ivan Bračko, Elizabeta Rudi, Franc Poscb, Magdalena Tunner, Franc Schwinger, Ivana Supanič, Jožefa KIapper, Marija Polančič, Ulrik Jarz, Ivan Repolusk, Terezija Fras, Ivan Drosg, Ivan Schmutz, Ivan Rath, Franc C e h n e r, Andrej O r n i g, Fridrih Klemenčič, Jurij Reich, (ki je že opetovano bil odlikovan in lani dobil državno kolajno za 40letno zvesto službovanjo pri gospod Schallhammerju), Josip Reich, Alojz Scha-beder, Franc Deutschmann, Otilya Enčič, Marija Pack, Ivan Kermautz, Ivan Fasching, Anton Poach, Alojz Spešic, Mihael Narath, Alojz Šer-binek, Anton Božnik, Anton Roj, Karl Alt, Simon Wrušs, Pavel Škofič, Franc Straachill, Ivan Voršič, Peter Rojs, Alojzija Kovačič, Matija Potočnik in Marya Koren so dobili darila po K 60, 50, 30, 25, 15 in 10 K. Gospod Girstmayr čestita podružnici in njenemu načelniku, ki si pridobiva srca vseh s svojim delovanjem. Zastopstvo odlikovancev izreč? za podarjene nagrade zahvalo. Načelnik izreče zalivalo gospodu okrajnemu glavarju za poset, gospodu ravnatelju Gčhlertu za iyegov slavnostni govor, gospodu Hempelnu za ozalšanje slavnostnega prostora in tistim ki so gmotno podpirali današnje obdarovanje : c. k. ministrstvo 200 K, avstrijsko državno vinarsko društvo 50 K, zasebniki 310 JC in podružnica šentiljska 700 K. Načelnik izreče nado, da bo ostal današnji dan pač vsem v živem spominu in da podružnica v svojem delovanju nc bo nikdar pešala. Nato zaključi s trikratnim živijo-klicom na Nj. Veličanstvo cesarja. Končno so so dali vsi udeleženci tega zborovanja fotografirati. Prašanja in odgovori. ?? ?? ?? Vposlano. Vinogradniški tečaj na Grmu. Kmetijska šola na Grmu priredi v petek dne 14. junija iu v soboto dne 15. junija vinogradniški tečaj s sledečim sporedom : V petok od 2. do 5. ure popoldne ; Najvažnejša dela v vinogradu. Trtni škodljivci in bolezni. V soboto od 8. do 11. ure dopoldne: Zeleno cepljenje in ravnanje s cepljenimi trtami. Izbira gumijevih trakov. Praktično razkazovanje zelenega cepljenja. Popoldne od 2. do 5. ure: Praktične vaje v poletnih delih v šolskem vinogradu v Cerovcih. Razkazovanje škropilnic in žveplalkov. Vaje v zelenom cepljenju. Kdor se želi udeležiti tega tečaja, naj se priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu (pošta Kandija) do 6. junija t. 1. Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem iz Kranjskega se dovoli povrnitev potnih stroškov do Novega mesta in podpora za prehrano po 2 kroni na dan. Podporo dobi pa le, kdor za njo pravočasno prosi in se mu tudi podpora izrečno dovoli. Gozdarski tečaj na Grmu. Kmetijska" šola na Grmu priredi v pondeljek dne 10. in v torek dne 11. junija gozdarski tečaj s sledečim sporedom: V pondeljek od 1. do 3. ure popoldne: Pomlajevanje in oskrbovanje gozdov. Od 3. do 7. ure popoldne poučni izlet v gozdno drevesnico v Bršljinu in v mestni gozd s praktičnimi demonstracijami o po-smajevanju gozdov. V torek od 6. ure zjutraj do 4. ure popoldne poučni izlet v šolska gozda na Vrbovškem in v Podljubnem, kjer so vršo praktične demonstracije o oskrbovanju gozdov. Kdor se želi tega tečaja udeležiti, naj se priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kandija) do 4. junija t. 1. Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem iz Kranjskega se dovoli povrnitev potnih stroškov do Novega mesta in podpora za prehrano po 2 kroni na dan. Podporo dobi pa le, kdor za njo pravočasno prosi in se mu izrečno dovoli. Moderna preureditev kmetijstva, male obrti in mlinarstva. Če zasledujemo razvoj pridob-ninskega življenja tekom zadnjih let, opazimo, da je vse postalo na vsak način nekako enotlivejše in zmožnejše. Mesto s cepci mlatijo ljudje s stroji (mlatilnicami), ge-peljni, ki so muičili konje in vole, nadomeščamo z motorji, ki ne postanejo muhasti, če se ravna ž njimi pravilno. Pri mlinih, kojili kolesa so so radi pomanjkanja vode sukala prav leno in počasi, hite že tudi majhni strojčki, v kojih se razvija in uveljavlja med jeklenimi in železnimi deli potrebna sila. Moderna tehnika prodira v enomer. Tovarna za Klimaksove motorje na Dunaju, XIX. Hci-ligenstddterstrasse 83, je pripravljena dati vsakomur potrebna pojasnila, ki so zanima in si namerava v doglednem času nabaviti kak motor. Jako zanimivo čtivo vsebuje knjiga o nutrigenu in njegovem učinkovanju, ki se na željo dopošlje vsakomur zastonj od podjetja za nutrigen v Budimpešti, VII. Erzsebet-korut 16, oddelek 193. Nervoznost, slabosti, slab spomin, zamišljenost, krčne prikazni v glavi in druge po nervoznosti povzročene bolezni odstrani nutrigen; vsak, ki trpi za temi pojavi, naj piše takoj omenjenemu podjetju, od katerega dobi poučno knjižico in nutrigena za poskušnjo. Tuti! še tak neveren Tomaž bo poskusil, če čita prepričevalne besede v pismu baronice Geramb v Kopelji-Buzias pri Temešvarju: Že dolgo je od tega kar sem mislila pisati in naj se razglasi po vseh časnikih izborni učinek Fellerjevega fluida. Jaz sem imela toliko bolečin, trganje, slabe oči, utrujenost, glavobol, bolečine in slabosti v hrbtu, odkar pa vzemam Kellerjev Elsafluid, se čutim popolnoma zdrava. Verjamemo prav radi, da bo tudi marsikateri izmed naših čitateljev s poskusom zelo zadovoljen. Končno to sredstvo ni drago, če se ga za K 5.— dobi cel tucat steklenic poštnine prosto pri E. V. Fellerju v Stubici, Elzin trg žtv. 292 (Hrvaško/ Pri zatiranju kuge slinavke se priporoča edino le Blušanje nasvetov živinozdravniških, četudi se no sme spuščati v nemar skrb že obolelih živali. Gospod Cliapd de Lebeny, Bartberg, pošta Tullner-bach II a. d. Westbahn pri Dunaju išče za svoje 60 oralov veliko posestvo, stalnega, oženjenega delavca. Prednost imajo pridni delazmožni Slovenci. Kdor je voljen, naj se spusti v pismen dogovor z omenjenim naslovom. Gospodje naroGeuavGi se uljudno prosijo, da se pri naro-čevanju blaga sklicujejo na naš list. Priložesten nakup! Radi smrti mojega moža sem prisiljena iz zaloge 243—2 75.000 tigrovih flanelnih odej prodati, katere ponudim za zelo nizko ceno. Te odeje so pripravne za vsako hišo za pokrivanje postelj in ljudi, Dolge so krog 190 cm in 185 cm široko. Pošilja se proti povzetju in sicer 4 ko made tigrovih flanelnih odej za 8 K 60 vin. Vsak cenj. čitatelj tega inserata si lahko z zaupanjem naroči. Z mirno vestjo lahko trdim, da bo vsak zadovoljen s pošiljatvijo. Marija Bekera tovarnarjeva vdova — zaloga tovarniških odej 4. 5, Nachod, Češko. Graško tržno poročilo. Sejem s krmo in slamo od 13. maja lo 19. maja 1912. Pripeljalo se je 59 vozov s 761 metrskimi stoti sena in 20 vozov s 248 metrskimi stoti slame; sejem je bil boljše obiskan, ko pretečeni teden. Cene so bile naslednje: Seno, kislo od K 5 60 do K 6.80, sladko od K 5.80 do K 7‘—; ržena slama od K 4 60 do K 5’20; pšenična slama od K 4-50 do K 5-—, ječmena slama od K—*— do K—•—; ovsena slama od K —•— do K —; jezna slama od K — do K — ■—. Sejem z rogato živino dne 23. maja 1912. Prignalo se je 293 volov, 196 bikov, 283 krav, 9 živih telet in — konj, pripeljalo se je — mrtvih telet, — svinj, — drobnice. Izvoz na Nižje Avstrijsko: 1 vol, 20 bikov, 14 krav, — telet; na Gornje Štajersko: 80 volov, 10 bikov, — krav; Spodnještajersko: — volov, — bikov, — krav, — telet; Trst: 6 volov, — bikov, 130 krav, — telet; Predarlber-ško: 20 volov, 16 biki, 24 krav, — telet; Primorsko: — volov, — bikov, — krav, — telet; Nemško; 10 volov, — bikov, — krav, — telet. Češko: — volov, 9 bikov, 30 krav, — telet. « Cena je bila za 100 kilogramov žive teže: klavni voli, tolsti od 98-— do K 104-— (izjemoma K110’—), poltolsti od K 88'— do K 94-—, suhi od K 78-— do K 86'—; voli za pitanje od K — •— do K —; klavne krave tolste od K 70— do K 86’—, poltolste od K 54*— do K 68‘—suhe od K 50’— do K 54* —; biki od K 78’— do K 94'—; dojne krave do 4. teleta od K —do K —•—; črez 4. tele od K —•— do K —•—; breje od K —•— do K —•—; mlada živina do 80-— do K 94'—. Sejem klavne živine dne 24. maja 1912. Zaklana živina: 1040 telet, 2897 svinj, 50 komadov drobnice. Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 1'24 do K 1-40; teleta la (izjemna cena) od K 1‘42 do K 1'52; mlade svinje od K P44 do K 1*50; nemške pitanske svinje od K 1*40 do K 1*44; ogrske pitanske svinje la od K 1*48 do K 1*52; ogrske pitanske svinje Ila od K 1*40 do K 1*44 ; mesne svinje od K 1*30 do K 142; bosDjaške pitanske svinje, debele, od K 1*34 do K 1*40; bošnjaške pitanske svinje, suhe, od —*— do K —•—; ovce od K1*— do K 1*30; kozlički in jagnjeta od K 6*— do K 7*—. Cena deželnih pridelkov Iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske. S •a P a C/3 S Mesto 2 P- . >N | X. a >— > C C U & K v z| V K V _K V \ K V K V Celje .. Ormož.. 50 12 50 10 — 10 50 12 H 11 — 10 —i 50 u 10 9 50 10 1 n RA 11 11 ~ — L\J Gradec . 50 - Ljubno . 50 12 70 11 15 11 20 12 H n 20 — —- Maribor 50 11 — 10 — 10 50 10 50 ii 25 10 5oi Ptuj ... 50 12 —■ 10 60 11 80 11 50 10 50 10 90) Inomost 50 — — “1 Celovec 50 11 75 10 85 — — 11 251 — — — — Solnograd 50 13 — 11 95 — — 12 - n 25 — — Dunaj .. 50 12 23 11 35 10 02 11 70 10 45 — — Ljubljana. Line ... Pešt ... 50 50 50 — — — — — — — — — — — — O M c3 cS c3 e5 & o a •s o ° g.22 p a> 1 S ce a3 P g ►-Ž 1 Mesto *—•« 5 o PQ £ 03 cC 'gg CG \K V K V K V K V K v K « Celje... 50 lil 50 18 — 3 50 2 50 2 75 2 25 Ormož . 50 12 — 14 — 3 50 3 — 2 50 2 — Gradec . 50 — — — 3 — 3 07 2 55 — — Ljubno . 50 — - • 22 — 4 — 3 50 3 50 3 — Maribor 50 10 50 16 — 3 — —- 2 25 1 25) Ptuj ... 50 n 50 — — 3 70 3 20 3 — 2 7 °! Celovec 50 1 1 Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski Bejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama C**) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 12. junija v Lemberku**, okraj Šmarje pri Jelšah; v mestu Mariboru*; v Ptuju (sejem ščetinarji); v Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje. Dne 13. junija pri Sv. Andražu v Slov. gor., okraj Ptuj; v Rogatcu**; pri Sv.' Ivanu pri Spod. Dravogradu**, okr. Slov. Gradec; v Žalcu**, oleraj Celje; pri Sv. Duhu v Ločah**, okraj Konjice; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Žigarskein vrhu, okraj Sevnica (svinjski sejem); v Loki**, okraj Laško. 0 Dne 14. junija v Rogatcu (sejem s ščetinarji). Dne 15. junija v Lembahu*, okr. Maribor; pri Sv. Vidu niže Ptuja**; v Kostrivnici**, okraj Rogatec; na Planini**, okraj Kozje; v Brežicah (svinjski sejem); v Oplotnici**, okraj Konjice; v Mozirju**, okraj Gornji grad. Dne 18. junija v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Radgoni*. Dne 19. junija v Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji); v Imenem, okraj Kozje (svinjski sejem). Dne 20. junija na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 21. junija v Studencih*, okr. Maribor; pri Sv. Tomažu**, okraj Ormož; v Šmarju pri Jelšah; v Rogatcu (sejem s ščetinarji). Dne 22. junija v Cerkvenjaku (Sv. Antonu v Slov. gor.) **, okraj Sv. Lenart v Slov. goricah; v Poljčanah*, okraj Slov. Bistrica; v Sevnici**; v Brežicah (svinjski sejem); v Šoštanju**; pri Juriju ob juž. žel. Tu Vam kažemo izvrstni Fellerjev rastlinski izvlečni fluid z znamko „Elsa-fluid*4, ki je, kakor smo se sami prepričali, bol utešnjoČ, zdravilen, osveževalon, mišičje in kite krepilen, ki ozdravi slabosti ndov ter učinkuje proti vnetju! On utošiprotinsko, živčne, revmatične bolečine, bodljaje, bolečine zob, glave, hrbta in križa, utrujenost, oslabelost oči in glavobol, učinkuje poživljajočo in stori človeku, da kljubuje laže raznim boleznim ter prepreči marsikako bolezen, katero povzroči prepih, prebujenost, n. pr. ka&elj, hripavost, nahod, bolečine v vratn. Pristen je le, v ako ima vsaka steklenica 1 „Feller“. 12 malih ali 6 velikih ali 2 specijalnl steklenici 5 K, 24 malih ali 12 velikih ali 4 speei-jalne steklenice 8 K 60 u, 48 malih ali 24 velikih ali 8 specijalnih steklenic » 16 K s poštnino vred. — Ob tej priliki tudi poudarjamo, da uporablja na tisoče ljudi proti bolečinam v želodcu,krča, netočnosti, gorčici, tiščanju v želodcu, bljuvanju, slabostim, pehanju, napenjanju, zabasanju in raznovrstnim prebavnim tež-kočam s pre- snetljivim uspehom Fellerjeve odvajalne rhabarbara-kroglice z znamko „Elsa“-kroglice. — 6 škatljio 4 K franko in 12 skatljic 7 K 60 v franko. — Pozor pred ponarejanjem! Pristen fluid in pristne kroglice so dobe lo pod naslovom; 161—6 E. V. FELLER TITANI A Hollingsworth so cele iz železa in jekla, z lesenimi ali železnimi kolesi trojnim vodstvom za roglje (zobe). Ravnotežje zobne skupino je tako natanko določeno, da izpusti nagrabljeno krmo z enostavnim vzvodom na roko ali nogo. TITAN IAiC seniki ottilnik s 5. ali 6. vilami, z najboljšim podstavkom iz jeklenih cevi je pri vsej svo-jej lahkoti zanes- ____ ljive trdnosti (sta- bilitete); sadi tudi za strme travnike prav dobro ker je opremljen z ročno zavoro. Kot šptijaliMa izdelana roba pne vrste. Prospekti gratis in franko. — Zastopniki se iščejo povsod. Tiiania-Werke, Weis 184 Gornje Avstrijsko. Nadaljnji specijalni izdelki: Sojalui stroji, brzo-parilniki za živinsko krmo, posnemalniki, vezuei za snope i. t. d. 99-3 --------- Glavni zastopnik za Štajersko: - Franc Asen, Gradec, tifiariengasse 22. ZADRU GA. V Poročila Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z o. p. Ciradec, Franzensplatz št. St. 16.404. XII. redni zvezin zbor Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem ki se vrši v četrtek, dne 20. junija 1912, ob 11. uri predpoldne v stanovski hiši v Gradcu. Dnevni red: 1. Otvoritev zvezinega zbora po predsedniku. 6. Določitev visokosti letnih prispevkov udov in režijskih 2. Čitanje zapisnika XI. rednega zvezinega zbora, ki se prispevkov od denarnega prometa. je vršil dne 22. junija 1911. 6, Nove volitve, oziroma nadomestne volitve v odbor in 3. Poročilo načelstva o opravilnem letu 1911. nadzorstvo, kakor je to predpisano po pravilih. 4. Predložitevjletmh računov in sestave premoženja zal. 1911; _ ji poročilo nadzornistva in sklepanje o uporabi čistega Prec*log o izključenju zadružnih članic. dobička. 8. Vprašanja, oziroma nasveti. Vsak ud (zadruga ali društvo) ima brez ozira na število opravilnih deležev j eden glas na zvezinem zboru. K Zvezi pristopla društva in zadruge izvršujejo svojo glasovalno pravico po zastopniku, kateri se je že poprej pismeno naznanil zvezinemu odboru, zastopnik pa mora biti ud dotične zadruge ali društva. Udje Zveze ne smejo svojega glasu prepustiti drugim udom Zveze. Zastopanje večih zadrug ali društev po enem zastopniku ni dopuščeno. Zadruge in društva, ki so se pridružila Zvezi, smejo poslati na zvezin zbor razen glasujočega zastopnika tudi druge osebe izmed svojih udov, ki pa se smejo zborovanja udeležiti brez glasovalne pravice. Letni račun, račun o dobičku in izgubi, sestava premoženja, predlogi za zvezin zbor o ti stvari in poročilo nadzorstva ležijo 14 dni pred skupščino v zvezini pisarni zvezinim članom ^ y m2 Zveza gaspodar^ «drug n^štajen^ r. z. z o. z. II. Izkaz o kontokorentnem poslovanju Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem meseca aprila 1912. (Promet z denarjem in blagom). ' ' A. Posojilnice. Posojilnice \ j ' h.:-* * Konto vlog Konto kreditov Povračila vlog Vloge Krediti Povračila kreditov K V K V K v K v Stanje dne 31. marca 1912 8,319.104 68 4,285.796 75 Promet aprila 1912 . . . 266.843 76 283.880 09 224.161 21 171.514 87 Skupaj . . . 266.843 76 8,602.984 77 4,509.957 96 171.514 87 Proč vračila — — 266.843 76 171.514 87 — — Stanje dne 30. aprila 1912 . — — 8,336.141 01 4,338.443 09 — B. D i-uge kmet ,ijske zadruge in društva. Konto vlog Konto kreditov Kmetske zadruge > Povračila vlog Vloge Krediti Povračila kreditov ■ K V K v K v K v 1 Stanje dne 31. marca 1912 —. 9.868 68 1,268.673 61 Promet aprila 1912 . . • 5.025 — 25 — 2.536 70 20.226 55 Skupaj . . . 5.025 _ 9.893 68 1,271.210 31 20.226 55 Proč vračila — — 5.025 — 20.226 55 — — Stanjedne 30. aprila 1912 . — — 4.868 68 1,250.983 76 — — Ves promet posojilnih društev Zveze meseca aprila 1912................. K 946.399 9^ Ves promet ostalih gospodarskih zadrug in društev meseca aprila 1912 . ... „ 27.813‘25 Stanje vseh vlog koncem aprila 1912 ............................................ 8,341.009-69 Stanje vsega kredita „ „ 1912...........................................„ 5,589.426-8h Uvoz blaga v aprilu 1912 . ...................................................... 248.161-13 Izvoz „ „ „ 1912 .......................................................... 523.981-52 Skupni promet meseca aprila 1912................................................„ 772.142 65 Število pridruženih posojilnih društev koncem aprila 1912: 282. Število ostalih pridruženih gospodarskih zadrug in društev koncem aprila 1912: 89. Poročila qlede blagovnega prometa Zveze. 1 1. Bakreno galico, dobava Zveza, dokler je kaj zaloge, najboljše kakovosti v vrečah po 100 kg po od 1. aprila t. 1. veljavni ceni K 62.—; kraj odpošiljatve Gradec!, Maribor ali Celje določi Zveza; 100 kg z vrečo vred brutto za netto. Vreče po 50 kg se podražijo za 60 vinarjev pri 100 kg. 2. Žveplo. Ventillato Trezza, najfinejša kakovost, v bombaževih vrečah, po 25 kg, od našega skladišča v Mariboru ob Dravi, 100 kg za 21 K 50 v. Čilski soliter dobava Zveza, dokler je kaj zaloge, po svoji vojji ali iz graškega, Inariborskega, celjskega ali ptujskega skladišča v vrečah po 100 kg za KZ 1-50, brutto za netto brez škonta. IV. Zadružna vnovčevalnica živine pri Zvezi gospodarskih zadrug na Štajerskem. Pregled ponudeb in naročil. 3. Pozor! Od Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem ustanovljena posredovalnica za prodajo plemenske in rabne živine priobčuje spiske ponudeb in zahtev za plemensko in rabno živino (govedo, svinje, ovce, koze), da lahko stopijo interesenti med seboj v direktno tržno zvezo. Niti kupec niti prodajavec nista s svojo prijavo obvezana, da bi morala živino prodati ali kupiti le s posredovanjem Zveze; to jima je popolnoma prepuščeno na prosto roko. Delovanje posredovalnice in prejem ponudeb sta popolnoma brezplačna. Pač pa morajo vsi, ki se poslužujejo Zvezine posredovalnice, Zvezi nemudoma naznaniti, če so pripravljeno živino že prodali ali iskano kje drugje kupili. Posredovalnica ne prevzame za pravilnost podatkov v ponudbah in glede zanesljivosti in poštenosti pozameznih strank nobene odgovornosti. Kupcem se priporoča, naj vprašajo z dopisnico, ali je živina še na prodaj, predno se peljejo k ponujavcu. Zaradi formularjev za prijave in sploh vseli stvari, ki zadevajo označeno posredovalnico, naj se interesenti obrnejo naravnost na Zvezo gospodarskih zadrug v Gradcu, Franzensplatz 2/1. Živinski sejmi v Gradcu meseca maja, junija in julija 1912. Sejmi z rogatino: 5., 13., 20. in 27. junija in 4., 11., 18. in 25. julija. Sejmi z malo klavno živino: 7., 14., 21. in 27. junija in 5., 12., 19. in 26. julija. . Konjski seimi: 5. iuniia iu 4. julija. Ponudbe: Viljem Dauber v Wielitschu št. 40, pošta Ehrenhausen, proda 6 mladih, 10 tednov starih praset po 15%; 1 % po AT D60. Matija Z 6 h r e r v GroB-Klein pri Lipnici ima lepega muropoljskega bika na prodaj; bik je 18 mescev star, licenciran in 300 % težek. Amalija Steinrisser v Kammern, Gornje Štajersko, proda 14 mesecev gtarega, 320 % težkega bika, murodolske pasme, za K 350 radi preveč živine. Upravništvo graščine Steinhof pri Radgoni ponuja 8 mladih bikov pincgavske, simo-dolske in mešane pasme v starosti od 6 mesecev do 1% leta za nadaljnjo vzrejo, 1 % po K 112 od mestne tehtnice v Radgoni. Posamezni komadi se ne oddajo. Vincenc S c ti 1 a c h e r, posestnik v Glcisdorfu, ponuja kravo siraodolske pasme s teletom; krava je dobila 19. septembra 1907 državno premijo K 50-—, tehta 760 % in stane K 760‘—. Zadružna vnovčevalnica za živino pri Sv. Nikolaju v Sausalu ponuja 2 vola, 2 leti stara, 760 % težka, 100 leg po K 88’—; 2 vola, 4 leti stara, 1500 leg težka, 100 leg po K 94-—; 2 vola, 1200 leg težka, 100 leg po dogovoru; 2 vola, 1350 leg, 100 leg po K 88’—. Dobri vprežni voli, .ki se dado tudi izpitati; vpraša se pri navedeni .zadrugi. Lenart Fischer, veleposestnik v Strihovcu, pošta Št. lij, proda l1/« leta staro žrebe, an-gleško-arabske krvi, za K 320’—, nadaljo 2 mlada .vola, % leta stara, za K 300' — . Natččila: Alojz Božič v Zabukovju, pošta Sevnica ob Savi kupi 2 ovci in 1 ovna koroške jezerske pasme, lepe čistopasemske živali; v slučaju tudi samo 2 ovna. ______________ Prosimo, da se pri ponudbah živine navede po možnosti živa teža in cena. Prijave za prodajo in nakup se priobčijo samo trikrat, če se nismo pismeno drugače pogodili. z vsemi zaželjenimi posebnostmi, po vsaki ceni, priznano najboljše izdelane in za to timi odgovarjajoče vsem zahtevam pri streljanju, nadalje pištolo, samokrese, brov-ninge in sploh vse v to stroko spadajoče izdelke priporoča po najnižjih cenah že slavno znana tvrdka ~ Prva borovska orožnotovarniška družba s bOVSkli puške družba z omejeno zavezo, Borovlje, Koroško. = Cenilniki o orožju zastonj in poštnine prosto, sa Popravila se prevzamejo za najnižjo ceno. Le Kometov! mlini so sedaj najboljši stroji za pripravljanje == mečke in moke za pecivo. == Kilb (N.-A.), dne 1. februarja 1911. Z Vašim mlinom (žrmljami) št. 4, katerega ste nam svoj čas poslali, smo, če bo vedno tako dobro služil, zelo zadovoljni. Ž njim se da namleti v 1 uri 200 % mečke (Šrota) brez posebnoga truda. Z odličnim spoštovanjem beleži 417/11—24 Kmetijska zadruga v Kilbu. Prvi zavod za izdelovanje mlinskih kamnov E. J. HELLER, r.z. z o. z., Sandau pri Lipi, Češko. Pozor pi oiBlovrednim blagom! Tbomnsouo moko I. jo najboljše in najcenejše fosfornato gnojilo, ki se lahko rabi vsak čas in pri vseh rastlinah. — Za čistost in za nakazano vsebino fosforjeve kisline, raztopim do zadnjega v citronski kislini, kakor za fino ^ zmleto moko, zaznamo- * --- ■ • ■ ■r» " ■ V a, n O B .' .. u '..asa štiriperesno deteljico garantira (jamči) znana in že z nad 30 lotnimi, vedno sijajno uspelimi skušnjami glede Thoma-sove moke 65—24 kupčijska pisarna za fosfatovo moko deških ThomasoYih toren Dunaj I., Bauernmarkt 13. Gospode naročevavce aljudno prosimo, uaj se pri kupovanju blagovolijo sklicevati ua uaš list. Oznanila „Gospodarskem Glasniki" dosežejo pri veliki izdaji največjo razširjatev. Kdor škropi, beri —i: opis in cenovnik 1912. a- ■■ Brezplačno se pošlje nova patentirana in postavno '<1 zavarovana . 1.. ■ drevesno in trsnn škropilnico. J. Jessernigg, Stockerau III Nižje - Avstrijsko. ===== To so najboljše in v sedanjem času najbolj priljubljene škropilnice. Triletna reelna garancija! Priporočene od štajerskega deželnega ravnatelja za vinarstvo in sadjarstvo, gda. A. Stieglerja. Odlikovane z zlatimi in srebrnimi državnimi kolajnami. Radgonske parne opekarne oddajajo trpežno strešno opeko in grapasto votlo opeko za goveje hleve in svinjake. ^ Po dolgem premišljevanju in mnogih poskusih se nam je posrečilo napraviti iz žgane ilovice tlake za hleve, s katerimi lahko napravimo vzorne hlevske tlake. Ker površina teh plošč ni gladka, ampak razdeljena v malo kocke, ni mogoče, da bi živini izpodrsavalo in po jarkih med temi kockami se lahko scalnica vedno odteka, vsled česar ostane stelja dalje suha in ohranjena. če primerjamo stroške za napravo lesenega tlaka in našega iz lončenih plošč, lončeni ni dražji, ako se oziramo na njegove velike prednosti in na trpežnost. Kakor se vidi iz slike, se položijo te plošče na lahko podlago iz betona, ki jo nagnjena 2% do 3% za govejo živino, 5 do 8% za svinjake. Hlevski tlak iz glino jo pripraven za Na železniški vagon m Osterr. Patent | NS 41.04-0. •-« W ■ - - <■?/ f" 1QUERSCHNITT EINCS STALLBODENS NB.IQUNG 3 °/o »im.20 žtq rv. o i o cm. Srn kimtuwnumis r i tivHtSSr w .i v Tlak iz takih lončemih plošč je mnogo toplejši od vsakega iz drugega materijala napravljenega, ker so plošče votle in prihaja vsled tega temperirani hlevski zrak v tlak, kar na eni strani blaži iz podlage priha-; jajočo mrzloto in na ta način zabranjujo preveliko tvorjenje S hlevske pare, na drugi strani pa S te plošče, ker sta zrak in glina slaba prevodnika toplote, ne jemljejo živini telesne gorkote, kar je velikega zdravstvenega pomena. vsak hlev, se lahko osnaži z malo vodo, le parkrat je treba potegniti z metlo, prihranita se torej čas in materijah z 10 tonami bo lahko naloži 150 m2 teh plošč. 1 komad : 5 kg. Na m2 gre 15 plošč. ■ — Vzorci in ponud.De so na razpolago. S86^4 Ravnateljstvo radgonskih opekarni v Radgoni motor!! za surovo olje in loHomoblle. Motorji z visokim tlakom. Najcenejši za kmetijstvo, industrijo in obrt. 1 Stotine zadovoljivih na- stroški za kurjavo na HP in uro od I v naprej, prav že v obratih. -------------------------------------------------■■■-------- Ceniki in proračuni brezplačno. Brez nevarnosti eksplozije. Brez kontrole finančne oblasti. Potrebuje malo vode. l ) ki si je radi svoje izvenredne sestavine po vsej pravici pridobil prvo mesto. * Nutrigen, ki ima, kakor kažejo potrjene kemične analize, najredilnejše snovi v sebi, okrepča ž njimi ves organizem in zveča odpornost telesno; Hranilo nutrigen je dandanes tudi radi prijetnega okusa po vsem svetu najbolj popularno, je lahko prebavljivo in izvenredno tečno. Če se hočete prepričati o neprekošeni dobroti nutrigenovi, ga seveda morate sami poskusiti. Cene nutrigenu so tako zmerne, da si ga privošči lahko vsak siromak. 1 škatljica stane K 4*—, 3 škatljice K 10‘—. Vsaka tndi najmanjša naročitev se izvrši takoj najvestneje; pošilja se ali proti predplačilu ali pa po poštnem povzetju. Pred ponareditvami svarimo! Vsaki pošiljatvi se prida popolnoma zastonj velezanimiva knjižica o temeljnih načelih prehranitve. Vsakomur, kdor želi, pošljemo zastonj In poštnine prosto zanimiv -...........popis hranila nutrigen...... „Podjetje za nutrigen« Budimpešta, VII., Elisabethring 16, oddelek 193. Grand Prix na svetovni razstavi v Parizu 1900. Kwizdov zdravje vračevalni fluid za konje. 1 steklenica stane 2 K 80 v. Čez 60 let v dvornih Uonjiinicah^in dirkali»cnlh hlevih v porabi /.a ojx-eaje lu okrepčanje oilroveneUli kil p« naporih 1.1. d., omogoin da konji napno vho »11« pri droningu. Kni/.dov zdravje rraceralni fluid (besodo .Ktoizdas Restitutionsfluid1*, vinjet« in v. ambalaže »o postavno zavarovane) je 1« takrat pristen, če stoji -zraven ta var-^^,«ž'ikVs»no.stna znamka. Dobi so v vseh lekarnah Id %, in drogerijah. — llnstrovani katalogi za-w , stonj in poitno prosti. — Glavna zaloga: r_____i„ c. in k. avstroogrski, kralj, romunski rranc IV. llwIZlla, in kralj, hulgarski dvomi dobavatelj okrožni lekarnar, Korneuburg pri Dunaju. 205-24 Tovarna za gu- (Jilts w mm izdelke „Mili Dunaj, IX., Frankgasse 1. —ae= Če potrebujete ....— frake za cepljenje trt, cevi za pretakanje uina, priprave za zatiranje peronospore ali kake druge predmete iz gume, ne prezrite najcenejšega vira pri najtrpežnejših kakovostih. Navedena tovarna zalaga tudi Zvezo kmetijskih zadrug. Naročila sprejema Zveza gospodarskih zadrug v Gradcu, Franzensplatz 2, in tudi c. k. kmetijska družba v Gradcu, Stempfergasse 3. 103-24 Obračilniki za seno, senske in poljske grablje iz jekla in železa! Izredna posebnost! Prihrani delo! Trpežna! Lahko opraoilo! Originalni amerikanshi hosilni stroji za travo, deteljo in iito. -.. • Za enostavno konstrukcijo, neprekosljivo lahko delo in za izborno ------------- sposobnost jamči 1 .—■■■-------- Ph.Nayfarth&Co., Dunaj II., TahorstraBe 71 tovarna za kmetijsko in obrtue stroje,. 171—B llustrovaiji ceailnik Sc. 206a zastonj in poštoin0 prosto. ~ Iščejo se igenti. — Želo ne zastopniki. —---------------- - ■ ' ■ Oznanila v „Gospodarskem Glasniku* ‘ dosežejo pri ----- veliki izdaji največjo razširjatev. — Vsak kmetovavec se pouči o za njega neizogibnem I jamstvenem zavarovanfu - - obrata in o zavarovanju - - ■ = proti nezgodam = za sebe in svoje osobje pri Prvi avstrijski splošni zavarovalnici proti nezgodam na Dunaju. GLAVNO ZASTOPSTVO V GRADCU, HERRENGASSE 28 {GENERALIHOF}. Varnostni zaklad nad 30,000.000 K. Izplačanih premij nad 57,000.000 K. 155—12 Razsajajoča kuga slinavka v gobcu in na parkljih zmanjšuje strašno itak že maloštevilno govedo ter poveča na drugi strani skrbi kmetovavčeve. Stvar se pa lahko še poslabša, če se kmetovavci ne lotijo takoj pravočasno temeljitega razkuževanja svojih hlevov, kajti le na tak način se more omejiti razširjanje kuge. Desinfekcija (razkuženje) hlevov pa se enostavno in ceno izvede na sledeči način: V 100 litrih mehke vode se raztopijo 3 kg surovega lizoforma; s to raztopino se pomijejo vsi predmeti, cela hlevska oprema in deli v hlevu; tudi posoda za mleko se ima izplakniti s to tekočino, bodisi da je posoda iz kovine ali lesena; enako tudi vsi škafi, vedre, deskice in mize za sir, nastavci i. t. d. Pobelimo hitro stene v hlevih na novo ter primešajmo apnu 3% raztopine surovega lizoforma. , Po dogovoru in v sporazumijenju s kakim živinozdravnikom lahko izperimo s čopičem in 2%no tekočino surovega lizoforma vsak dan gobec in bolne parklje naše okužene živine. Surov lizoform je med vsemi do sedaj znanimi razkuževalnimi sredstvi najzanesljivejše, najzdatnejše in radi tega tudi najcenejše sredstvo; razen tega se sme dati vsakemu v roke, ker ni strupen in kar je velike važnosti je to, da surov lizoform nima nikakšnega neprijetnega duha iu je radi tega uporaba za ljudi in živino mnogo prijetnejša, nego neverjetno smrdeči karbol ali kreolin. Nujno potrebno pa je, da se ne razkužijo samo že okuženi hlevi, ampak tudi morebiti še neokuženi; kajti le na tak način pridemo z gotovostjo razširjanju kuge v okom. Kdor je poskusil le enkrat surov lizoform, ta ostane gotovo pri njem. Prodajalne cene surovemu lizoformu na Dunaju proti povzetju: V pločevinastih(plehnatih) kanglah po 2y2 kg K 6-— po 10 kg K20-— Zabaljenje zastouj. 4% . « 10'— Pri nabavi v kanglah po 50 kg in sodih po 100 in 200 kg posebno znižane cene. 242—4 Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Franc Mm & Cs, Dunaj, E, Urejuje in prevaja na slovensko Franc Holz, tajnik c. k. kmetijske družbe štajerske. — Zalaga c. k. kmetijska družba štajerska. — Tiska „Leykam“ v Gradcu.