0 obveščanju v delovnih organizacijah
UPRAVLJA LAHKO
LE OBVEŠČEN DELAVEC
Dvajset let samoupravljanja je za nami. Ne sprašujmo se, ali bi ga še naprej gradili ali ne, postalo je stvarnost, vsakdanjost in potreba. Težnja naših delovnih Ijudi kot tudi vseh družbenih in političnih dejavnikov je, da se samoupravljanje hitreje vsebinsko bogati in še bolj približa našemu delovnemu človeku. To pomeni storiti vse, da bo delavec resnično subjekt v upravljanju in ne objekt upravljanja. Skratka, delavcem je treba omogočiti, da lahko upravljajo, da sodelujejo pri odločanju in da lahko na odločitve vplivajo.
Za zagotovitev tega cilja je na da-našnji stopnji razvitosti samouprav-lianja prav gotovo najvažnejši pogoj OBVESCENOST! Upiavlja tisti, ki odloča, odločanje pa se začne že pri oblikovanju predlogov: le tisti, kije informiian, lahko sodeluje pri obli-kovanju predlogov - vpliva naodlo-čitev. Ali je število teh omenjeno ali jc to le ozka skupinica ali so to vsi
proizvajalci v dclovni organizacjji -zavisi od stopnje razvjtosti samo-upravljanja v delovni organizaciji. Kaj nam pomaga, če imamo na pri-mer v delovni oiganizaciji dobro urejene samoupravne akte, delavci pa ne vcdo o oblikovanju dohodka, o delitvi dohodka, o porabi sredstev za dmžbeni standard, o porabi sred-stev za reklamo, za reprezentanco, o
investicijah, kratkoročnih in doigo-ročnih programih, itd. Kaj pomaga, če imajo urejeno tudi .,informi-ranje", pa je to informiranje tako, da člane kolektiva le seznanja o tcm, kaj je bilo sklcnjeno. kaj od-ločeno, nc ustvarja pa jim možnosti, da bi pn odločanju lahiko sodelovali. Ali so ti samoupravljavci enako-pravni? Resnično samoupravljanje temelji na obveščenosti vseh pro-izvajalcev, na obvcščenosti, ki omo-goča enakopravno sodelovanje v samoupravnem proccsu vseh in ne lc ozkih skupin, kai se je tn se še rado dogaja v naših dclovmh organiza-cijah.
Na te in podobne probleme s področja informiranja v delovniih organizacijah smo v naši družbi vse predolgo pozabljali. Cesto so billi drugi problcmi aktualncjši. pa če-prav so bili mnogi ie čisto posledic;a nezadostnega informiranja proizvai-jalccv. Po skromnih začetkih v ne-katerih delovnih organizacijah in ob povečani prizadevnosti občinskih sindikalnih svetov nam sedaj tudi odbor za tisk in informiranjc v de-lovnih organizacijah pri RS ZSS na-poveduje na tem področju boljše čase.
Da bi tudi na.sc glasilo pnspcvalo delež k urejanju te pomembnc terrun-tike, da bi zvodett, kako jc orgjnizn-rano obvciCuiijc prOL-v.ij.ik-v v Jt-lovnih organizacijah naše občine im da bi tako nudili možne prakličncc rešitvc za učinkovitcjše obveščanja: samoupravljavccv, bomo v nekaj na-t-daljevanjih objavljali sestavke na tco temo. Poskušali bomo spodbuditii proizvajalce v dclovnih organizacijalti in njihova sindikalna vodstva k raz-mišljanju in razpravam o oblikah nji-hovega informiranja. organizatorje obvcščanja, v katcnfi imajo lo žc bolje vpeljano, pa bomo poskušali pritegniti k soddovanju.
(Nadaljcvanjc prihodnjič) SLAVKO GERLICA