PoStnlna plačana v gotovini.
Posamezna Številka ctane 1*25 Din.
Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej. — Oglasi po ceniku.
Izhaja vsak petek popoldne.
Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo.
Sedež uredništva in uprave Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje.
Štev. 26.	Ljubljana,	dne	37.	junija.	1924.	II.	leto.
Glasilo Socialistične Stranke Jugoslavije
Jasni se!
Še leži nad nami najgloblja noč. — Vendar čutimo prihajati z vedno večjo gotovostjo novi dan.
Naše delavstvo ječi pod težo -neznosnih mezdnih razmer. Milijoni in milijoni se mu od normalnih plač vsak mesec odtrgujejo. V pravem pomenu besede od ust odtrgujejo: zakaj te plače ne zadoščajo niti za kruh.
Pri vsem tem pa niti tovarnam, v katerih delamo, ne gre sijajno. Banke črpajo iz njih, kakor pajek, oderuške obresti, s katerimi bi bilo mogoče v štirih letih vse tovarne, kar jih imamo, še enkrat postaviti. Za bankami pa je skrita nevidna roka mednarodnega kapitala, ki beži v kraje, ki so po njegovem mnenju varni, — v krajih neredov in vedne vojne nevarnosti pa ostaja le nesoliden kapital, ki igra igro na srečo in na ogromne dobičke.
Ker je tako, more prinesti delavstvu novi dan le splošno pomirjenje sveta, za katerega mora delati delavstvo vsega sveta z vsemi svojimi silami.
Zato smo s tako pozornostjo in s takim zanimanjem zasledovali politiko angleške delavske stranke, ki si je postavila za svoj glavni cilj splošno pomirjenje sveta.
Z upom in strahom smo zasledovali tozadevna prizadevanja, ker poznamo moč temnih sil, ki skušajo to veliko delo upropastiti. Danes pa lahko z veseljem ugotovimo, da ima velik načrt delavskega ministrskega predsednika Anglije vedno več izgledov na uspeh.
NJjegova politika je našla odmeva predvsem v Franciji. Tam je prevzela posle s podporo socialistov s cilji Mac-donalnove politike solidarna vlada.
Herriotova prva politična pot je bil kratek obisk pri Macdonaldu. Na tem obisku sta se oba ministrska predsednika popolnoma sporazumela in zedinila na skupen program za pomirjenje sveta. V reparacijskem vprašanju bosta šla oba ministrska predsednika z vso energijo na delo, da se izvedejo nasveti, ki so jih izdelali za rešitev reparacijskega vprašanja mednarodni izvedenci.
Gospodarska kriza traja in ni izgle-da, da bi nastopilo izboljšanje razruva-nih gospodarskih razmer. Ni dovelj, da so odpustile usnjarne večje število delavcev, da je Trboveljska družba omejila obratovanje, da stavbno (ribanje popolnoma počiva.
Dnevno javljajo nove omejitve, nove odpuste delavcev in dnevno narašča beda delavskega razreda. V drugi polovici maja je tudi rudnik v Zabukovci pri Celju dal takih 100 delavcev na »dopust«, na počitnice, češ. da podjetje ni več v stanu, zaposliti svojega delavstva. Zakladi v zemlii morajo ostati neizkopani, zato, ker je to volja in dobiček kapitalističnega razreda. Zato pa morajo stradati delavci, ker je tudi to volja kapitalističnega razreda.
Ta teden pa so zborovali zopet delavci cementne tovarne v Mojstrani, kako preprečiti gospodarsko katastrofo zaposlenih delavcev in njihovih d nižin. Kajti tudi cementna tovarna v Mojstrani je sklenila, da bo ustavila svoje obrate. In nove stotine brezposelnih delavcev liodo na cesti. Zato, ker je to volja kapitalističnega razreda.
Vsi gospodarski udarci pa vlade in R°spodarskih činiteljev ne ganejo. Vse ?°spodarske udarce, vso revščino sma-lai° predstavniki kapitalističnega raz-
Ko poda Nemčija tam predvidene garancije za odplačevanje reparacij, se odpotegnejo francoske čete iz Porurja in napravi konec na pol vojnemu stanju, ki vlada med Francijo in Nemčijo. Nato se osredotočijo vsa prizadevanja na to, da se ojači avtoriteta Zveze narodov. Znamenje časa je, da prideta na prihodnjo sejo Zveze osebno oba vodilna državnika Francije in Anglije, Macdonald in Herriot.
Ponovila se bodo prizadevanja, da se pritegneta v Zvezo narodov tudi Nemčija in Rusija. Tako se v velikem svetu očividno jasni.
Tudi pri nas doma se kažejo prvi znaki, da smo preko najčraejše noči.
Želja, da pride med delavstvom do pomirjanja in do nove enotnosti je splošna.
Stud nad delom tistih, ki brodijo s sadistično strastjo po blatu, je splošen.
Zahteva po čisti, pošteni, razredno zavedni, a pri tem stvarni politiki, je splošna.
Ta zahteva prodira vedno odločnejše celo v kolone »Napreja«, ki skuša zaman ustaviti ta val.
V	tem listu priobčujemo članek so-druga Jerama z Jesenic.
Objavljamo ta članek zato, ker je njegova glavna vsebina vendar resna volja priti do resnice in izvojevati boj za poštenje in pravice ljudstva do konca.' ~
Ker sebe in svoj namere poznamo, nam samo ta lastnost zadostuje in razni predsodki ne motijo.
Pride čas, ko se bodo s. Jeram in mnogi drugi zavedli, kako težko krivico delajo našemu delu, ki išče z velikimi žrtvami pot iz sedanjega razsula.
Takrat se bo zjasnilo. Imeli bomo močno, požrtvovalno socialistično stranko, ki bo po svojih močeh sodelovala v veliki borbi proletariata za boljše dni, ki se bije na svetovni pozornici.
Zato: Preko malih razmer!
Dvignite srca!
*
reda kot samoobsebi umevne pojave -mlade industrije«. Protiukrepov za take katastrofalne, vse gospodarsko življenje ogrožajoče pojave ne iščejo in se za leke teh katastrof ne brigajo.
Vladnim krogom se zdi, da je važnejše za državno edinstvo, za ljudsko baginjo in jugoslovansko nacionalno misel, da pride dr. Vončina za s rezkega poglavarja v Ptuj in dr. Ipavic za srez-kega poglavarja v Maribor. — V takih osebnih izpremembah, v taki osebni, neplodni in nestvarni politiki se izčrpava energija in talent vladajočega razreda.
In, če skličejo za izpremembo še en-keto, kako bi se dobro in skrbno uredila policajska služba v državi, posebno pa še v Beogradu, smatrajo, da so napravili za mili narod jugoslovanski dovelj, če so zasigurali sebi in svojim namenom državno policijo.
Kaj čuda potem, če je prepuščeno gospodarsko življenje slučajnemu razvoju, kaj čuda, če se ne brigajo, da se usmeri gospodarski razvoj naše države v praven napredka, v praven produktivnosti, v pravcu zaposlitve delavoljnega, za delo sposobnega in na delo navezanega delavskega razreda.
Šovinistično podžiganje plemenskih strasti, preračunjeno izigravanje in izrabljanje nacionalnega Šovinizma ne
gradi dobrih, zdravih in trajnih temeljev komaj porojene države!
Beda delavskega razreda je dosegla svoj vrhunec. Ali bo vladajoči razred vodil o tem računa, ali pa bo bedo delavcev, uradnikov in vseh onih, ki si služijo z delom svojih rok svoj kruh krotil z bajoneti, od tega zavisi nadaljna bodočnost.
Otroci prosijo svojega očeta — zgaranega delavca: daj nam danes naš vsakdanji kruh. Dealvec pa zahteva od vladajoče družbe pravico do dela, pravico do zaslužka in pravico do preživljanja svojih otrok, ki bodo služili dr-
Kakor mladenič, ki vse drhti v njem ob času njegove dozorelosti, ko so na izbero pred njim cvetoča lica devojk, da se odloči za eno zapeljivo ali drugo, ravno tako v vražjem slovesu se nahajajo v tem času marsikateri zaupniki po pokrajinah v socialističnih organizacijah.
V	mučnem duševnem bpju imamo rešiti vprašanje, kaj je prav in kaj ni prav. Vsak poštenjak pa bo zaključil to vprašanje tako, da zadobi po tej odločitvi mir vesti:
Mislim na vse to, kar se odigrava zadnje čase, odigrava v splošnem delavskem socialističnem gibanju W Sloveniji in kar se tiče raznih časopisnih polemik in kritike.
Borba se vrši na celi fronti, gospodarski, kulturni, strokovni in politični.
Po vsem presojanju je sodba lahko kratka. Da to ni bratomorni boj, temveč boj proti kapitalističnemu sorodstvu. Konec te borbe mora biti efekt prave, usmerjene borbe proti resničnemu kapitalizmu, kateri je pa v tem tre-notku ves srečen, ker bljuva ves ogenj na^e sile na njegovo sorodstvo, ki je tako trmoglavo, da se nemara umakniti, če prav mora uvideti, da je vsak odpor odveč, ker gre razvoj svojo pot.
Ta borba s sorodstvom kapitalizma bi bila pa že dokončana, ko bi ne bilo različnih nerod, ki s svojimi nepremišljenimi čvekarijami škodujejo napredku.
Pa v teh časih bolnih živcev je že tako, če vsak teden javno ne pove vsak svoje mnenje, je že od povsod nezanesljiv in to pa je zopet razumljivo vsled tega, ker ni značajev.
Polno kritike sem čital zadnje čase vsled shodov 1. junija in tozadevnih govornikov.
Kdor je mene poslal nekam, mora vedeti, da imam popolno svobodo, da povem to, kar po svojem prepričanju smatram za pravilno, kdor .pa govori proti svojemu prepričanju, bo slej ali prej poginil na vislicah svojih avantur.
Tudi jaz sem bil 1. junija na shodih in čudim se le, da nisem dobil ne od ene, ne od druge strani nobene pozitivne kritike. Bil pa sem tudi pozvan na zadružne shode 15. junija, le žal se iz tehtnih razlogov nisem mogel odzvat na pozvano mesto, kakor tudi žal vsled družinskih razmer nisem mogel prisostvovati revizijskim poslom v stranki, ki sta jih izvršila s. B6hm in Umek.
Vselej pa sem bom 'rade volje odzval vsakomur, ki me bo klical med delavstvo,' ako mi bo le mogoče. Tam so mi bratje in po svojem prepričanju jim bom razložil predmet, maršrute je pa mogoče razlagati le nesamostojno mislečim ali pa idejnim sužnjem.
Ali te bo treba malo pozgačkat — dvomljiv element. Črni oblaki , požrešnega kapitalizma so nad nami in ni čuda, če je tremula med delavstvom, ti oblaki bodo pa poskrbeli, da bo izginila i tremula i brezbrižnost i lenoba.
žavi za vojake, kapitalističnemu razredu pa ustvarjali nadvrednote in posameznikom kopičili douičke za nadaljno eksploatacijo delavskega razreda.
V obrambo svojo in obrambo svojih otrok pa bo delavec ustvarjal svoje socialistične organizacije, vodil napram vladajočemu razredu razredni boj, zahteval političnih in gospodarskih pravic in pripravljal tla za socialistično družbo.
V sedanjem družabnem redu bo vodil borbo za zboljšanje svojega položaja in borbo za upostavitev novega, socialističnega družabnega reda.
Ni čuda, če pod to atmosfero padajo in vegetirajo značaji:
Resnica in socializem, oboje je samo eno.
Vsak in /vsi hočemo čim najudob-nejše življenje.
Na eni strani je preobjestnost in nezmernost nezaslužnega uživanja, na drugi strani pa nepopisna beda in pomanjkanje vsega.
Zenačiti tega ni mogoče drugače, kot z odpravo privatne lastnine. Tega ne smemo izgubiti nikdar iz vidika.
Ojej, sedaj smo pa tu, fanatik stro-kovničar vidi rešitev delavstva samo v strokovnem pokretu, zopet drugi samo v zadružnem, tretji v kulturnem in di-plomatje pa samo v političnem.
Da, da, uboga duša mladega zaupnika, ti trpiš, pa le ne obupaj, težka je vsa ta teorija, resnica pa zopet samo ena.	,
Ko sem po spoznanju resnice svoje-časno v neki podružnici >Svobode« predaval znanstveno o socializmu, so me sicer poslušali, a pozneje so napravili sklep, nikdar več ne sme priti, ne on, ne kdo drugi govorit o socializmu: ven s politiko!
Če sem kdaj razlagal na kakšnem jlavnem ali članskem zborovanju stro-kovničarjev o splošnih naukih socializma, so padli medklici: Ven s politiko! Če smo pa kdaj na političnih shodih govorili ,b strokovničarskih predmetih, je bil zopet tu klic: Proč roke od stro-kovnik organizacij!
Kdor ne bi po vseh takih poizkuš-njah dejal, da so socialisti norci, mu je ostalo kvečjemu še toliko energije, da je raziskoval molče toliko časa, da se je končno vendar znašel prerojen po vseh preizkušnjah.
Ven z enim, ven z drugim, oboje je zmota ali laž. Združeno vse skupaj, brez odbijanja s priznanjem in izvrševanjem je pa ena sama velika resnica. ' Kaj pa nas bega, da ne pridemo vsi socialistično orijentirani delavci enkrat do tega spoznanja?
Bega in v zmote vodi tiste, ki vidijo globoko spor dveh političnih strank enakega imena. Pa to ni samo pri nas v Sloveniji, ampak več ali manj po celem svetu.
Med nami socialisti je ta spor tudi le taktičnega vprašanja. Taktika je način, je pot, je načrt provedbe programa, program je pa cilj. Ker se zadnje čase vršijo tozadevni poostreni ljuti boji, so marsikoga že otrpnili, | mnogi ne vedo kaj začeti, kako začeti itd.
Borba leži v vprašanju, li hočemo ublažiti interesne spore, razlike med delom in kapitalom potom reforme, ali potom brezobzirne borbe proti privatni lastnini, kateri se je tudi socialistu strašno težko odreči.
A vendar socialistične družbe ni in e bo, dokler bo obstojala privatna lastnina.
Pri tem pa naj se ne trese, kakšen neroden delavec za svojo hišico in mali
Nevzdržne razmere.
Res slovesen trenutek.
Stran
 j------------------------
kmet za svojo kravico, ne, tako malenkostni nismo, kjo govorimo o odpravi privatne lastnine. Nismo proti temu, kar kdo samo za svoje potrebe ima in s tam drugih ne podjarmlja. Delavci po tQvamah, rudnikih, polju lin gozdovih in vi po vseh uradih, ne čakajte rešitve iz neba, je ne bo, pač pa nas bo tepla šiba božja privatne lastnine še naprej, kot že tisočletja tepe vse narode, ako ne združimo organizirano svojih sil za hoj prati .vsem, ki se ne marajo odreči prijetnosti in pohlepu ter špekulaciji za privatno lastnino.
Nazaj v organizacije, politične, strokovne, kulturne in gospodarske! Imena teh organizacij predstavljajo le delitev dela, so po bistvu eno telo.
Razlagaj povsod celoto socializma, ker le tako lahko postane pravi kontakt med vsemi dedujočimi silami in kdor kriči tu ali tam, ven to, ven ono, sliši on ven, kajti čas je, da postanemo že enkrat celi socialisti, ne četrtinski, tretjinski ali polovični ,kot to še kakšni zmožni ali zavestno hudobni voditelji uvajajo dandanes.
Kdor je odločen z nami za brezobzirno borbo proti privatni lastnini, brez nepotrebnih zavlačevanj s kakšnimi nepotrebnimi socialnimi reformami, ta je pa naš dober sobojevnik in ni nobenega vzroka, da si ž njim ne bi bili edini, če z dejanji to odločnost potrdi.
Ker ®e maram, da bi kdorkoli hotel dvomiti o meni, da morda hočem sedeti na dyeh stolčkih, povdarjam, da tisti sodrugi, ki niso vztrajali v naši stranki, niso storili prav in če impjo resne namene vstvariti enoten socialističen po-kret, naj svojo napako priznajo javno kot so mi jo tudi že csebno, in pot za zdpižitev bo lahka, seveda po mojem
Politični
Politični položaj. Razmerje med opozicijo in vJadQ se je tako »zaostrilo«, da sp volijtye edina razrešitev takega napetega razmerja. Pašič je imel že svojo nočno srajco, svoje copatke v kovče-gij, da bo odpotoval h kralju na Bled po volilni mandat. Toda zvedel je, da se kralj nekaj brani. In zato so Pašič dejali: boljše bo, če pošljem naprej syoje »izvidnike«. Pa je romal na Bled minister Ninčič, da referira o zunanjem polo^ju, v resnici pa, da sondira teren za Pašičev volilni mandat. Za njim je Pribičevič, da izposluje sokolski zastavi odlikovanje Sv. Save. Vrnila sta se oba, a situacija za Pašiča še vedno ni bila ugodna, niti jasna. Zato je prišla druga delovna partija (nočna šihta) na vrsto. Vukičevič, minister pošte in brzojava, ki seveda slabo funkcionira, jp moral nabrati 'dekretov za preme-štauje, odpuštanje in postavljanje poštarskih direktorjev in selskih, vaških pismonoš, pa jih je nesel kralju v podpis. Obenem pa seveda: da vidi, kako stoje stvari. Enako je storil notranji mi-
Ignacij Mihevc:
Egoizem?
Andrej je bil delavec. In zgodilo se je nekega dne, da mu je njegov gospodar dejal: Dragi prijatelj, od danes ua-prej te ne morem več rabiti in glej, da si poiščeš dela drugje! Lepo je prosil Andrej svojega gospodarja, naj se usmili njegovih šestero otr^ok in je govoril tako le:
Gospod, otroke imam. Vsi so majhni, nebogljeni in žena mi je bolehna. Usmilite se nedolžnih sirot, kaj naj jim dam jesti, v kaj naj jih oblečem? Poglejte, sedem let sem bil pri Vas v službi in sedem let sem delal za Vašo korist. Pustil sem pri Vas svoje najboljše moči, celo ponesrečil sem se bil pri Vas in od takrat, ko mi je padel oni sod na prsa, nisem nič kaj zdrav. Usmiliie se in nikar ne izročite mene, siromaka, poginu!
Gospod pa se je samo smehljal Andrejevim prošnjam in komaj, da ga je hotel poslušati. Ko je Andrej končal, je gospod skomiznil z rameni, naprav 1 silno važen obraz in počasi dejal:
>Ne morem, Andrej, zares ne morem in vem da je hudo. Pomislite, prejšnji teden sem kupil vilo in avtomobil, kar me je stalo lepe novce. Zato moram omejiti število delavcev, ker za-
naziranju l,e, če se izkaže odločnost v zgoraj navedenem dejstvu. Odkrito pa povem,' ^a se mi gabi tudi meni vedno imensko natolcevanje in davljenje brez konca in kraja-
Jaz trdim, da se taktična razlika sedaj že po vseh razjasnenih osebnih nasprotjih razvidi lahko tudi, ako zginejo osebna imena. Seveda če štatut odloča, ne razum, potem so vse take pripombe in želje cdveč.
So.dxugi in aadrui.ir.ft, dva važna, kongresa sta pyed nami: zasledujte vse, vztrajajte in ne pustite se motiti od sporov. V lenobi in apatiji je smrt, v delu je življenje!
Delavci bomo odločali na obeh kongresih i na političnem i na strokovnem in vse pošteno se bo znašlo, šila in kopita bo pa moralo pobrati vse, kar je proti nam.
Nestrpneže kot bremzarje, vse bo vrag vzel, če ne bodo pametni postali, dvanajsta ura je tu.
Seveda bi bilo treba cele knjige napisat, da bi se rešili tolikih zmot in napak, kot jih je pri nas, toda žal, napisane so že te knjige, le v našem jeziku ne. —
Ta članek pa pošiljam uredništvu Napreja, Delavca in Socialista z edinim namenom, da čujem celotni odmev. Če sodrugi povsod prebavite ta članek, potem storite svoje in konec bo vsega pričkanja.
Odpadli bodo očitki o vročih glavah in otročajih in vsa žurnalistična hudobija, ki jo mi plačujemo odnosno, ki jo podpirajo nevedni.
Pošteno mislim, poštenih odgovorov tudi želim.
Jeram Jurij.
pregled.
nister. Slovenske in hrvatske glavarje, oziroma srezke poglavarje je vzel s seboj na Bled. In pri podpisovanju neka se razgovara... je naročil Pašič. Kljub vsemu pa je Pašič dal svoje copatke zopet k postelji, on čeka i se možda i ljuti. — Tako so vršili vladni možje svojo politično misijo v zadnjem tednu. Politizirala pa je tudi opozicija. Zem-ljoradniki so šli kar k Pašiču politizirat. In, ker se oni, ki politizira s svojim, če tudi odličnim političnim nasprotnikom, običajno krega in prepira, so se zeinljoradniki kregali tudi s Pa-šičem. Pašič je poslal zato po policaje, ki so iztirali nevljudne zemljoradnike, nesalonske kmetijace na polje. Prepiranje in prerekanje pametnih ljudi ne zanima. Zanimiva pa je trditev zemljo-radnika, da je Pašič kar na lepem oglu-šel. Ko so prišli zemljoradniki k Pašiču, jih enostavno ni slišal. Dasi so gotovo govorili iz polnih prs in vsega srca. In iz tega prepira se je rodil lepo stiliziran, državniško sestavljen vladni akt, ki pojasnjuje, zakaj je bil Pašič hud
litevate previsoke plače. Ne morem, saj se itak bojim, da bom v kratkem propadel.«
Oh, gospod, ne boste propadli, ako pridržite enega reveža v službi. Saj me niste plačali do danes še nobenkrat zastonj in pošteno sem Vam zaslužil tiste bore groše, ki ste mi jjh izplačali ob sobotah.«
Že res, bil si priden delavec in zelo mi je žal, toda, kakor rečeno, ne morem te obdržati še naprej.
Ali, gospod, zakaj ste ravno mene izbrali, ko imam vendar družino.
Dajte mi mir in ne bodite sitni. — Rekel sem Ti, da te ne potrebujem več in s tem je zadeva omlatena. Z bogom!
In tako je šel delavec Andrej pobitega srca in obupane duše ter sporočil svoji družini novico. Žena je zagnala jok, obupno je vila roke, a Andrej je ni znal tolažiti, ker je bil sam potreben tolažbe.
Iskal je Andrej službe vsepovsod, toda nikjer je ni dobil. Potekla sta dvi dolga meseca, odkar je bil Andrej brez posla in žena njegova je morala vzeti v naročje najmlajšega otroka, a ob straneh sta ji šla dva in šli so od hiše do hiše prosit kruha.
Zgodilo se je pa, da je zašla Andrejeva žena tudi na vrt neke restavracije, odkoder so se čuli poskočni zvoki god-
in zakaj so bili zemljoradniki hudi. Vsa opozicija pa bo morala prilepiti vladno pojasnilo v svoje knjige o lepem in dostojnem vedenju kot poseben dodatek, kako se ne sme napraviti obiska ministrskemu predsedniku. Ta dodatek bi spadal v oni del knjige, ki priporoča, da se j6 solata z vilicami, meso z nožem (po vipavsko: fovčem), stenice pa se ubijajo s palcem.
In, ker so delali vsi, vladni in opo-zicionalni možje, s polno paro v dobrobit ljudstva, zato so šli korajžno po zaupnice med volilce. Zaupnice so dobili vsi, vsak po svoje je dobil odvezo in odpuščanje. Klerikalci so šli iskat na božjo pot na Limbarsko goro pomoči in razsvetljenja, obenem pa ljudskega po-verenja. Ljudsko poverenje so dobili, bulletina o razsvetljenju pa niso izdali, zato ne vemo, če so božjo pomoč in razsvetljenje dobili.
Radič in njegovi. Radič je pisal iz Moskve prvo pismo. V tem pismu opisuje, da se je pripeljal v Moskvo, tam so ga lepo sprejeli, lepo pozdravili in sedaj stanuje še dosta dobro v treh sobah. Čičerin ga je povabil k sebi na dosta dobro kosilo brez Čebulje in luka, pa sta se razgovarjala o jugoslovanskih razmerah in o pokretu hrvaških kmetov. Vendar pa je skoro videl, da je svoje posle opravil in že napoveduje pot v London. Sedaj je prvič Radič napravil nekaj, kar ne gre Pašiču v račune. Ko bi ostal Radič lepo v Rusiji, pa tam ustvarjal zeleno Internacionalo, bi bil Pašič že pri kralju. Sicer so vladni časopisi že pisali, da so razpravljali v Moskvi o tem, da se priključi Radičevo čovječanstvo oficijelno delavsko-kmečki internacionali. Vendar tega se doslej še ni zgodilo. Njegovi trabanti pa tudi ne delajo tako, kot bi Pašič želel. Nacionalni blok je dobil vlado zato, ker so trdili, da se je opozicionalni blok s kostmi vred zapisal Radiču. Sedaj pa gre Radičev trabant Predavec in napade na javnem shodu Davidoviča. Kaj bo morda tudi ta napad ojačil nacionalni blok?
Herriot v (Londonu. Francoski ministrski predsednik Herriot se je sestal v soboto in nedeljo v Ctoequersu z Mac-donaldom. Angleški zunanji urad je izdal o chequerskem sestanku nastopno poročilo: Francoski in angleški ministrski predsednik sta se v soboto in nedeljo sestala. Imela sta prijateljske in neoficijelne razgovore o raznih vprašanjih, ki se tičejo Dawesovega 'strokovnega poročila. O odredbah, ki bi bile primerne za realizacijo Dawesovega načrta, se niso stavili nobeni definitivni predlogi, ker se bodo vsi predlogi storili Sporazumno z Italijo in Belgijo.
V	razgovorih se je pokazalo popolno soglasje stališč Anglije in Francije. Da se s skupnim sodelovanjem rešijo tež-koče, zaradi katerih trpe njih države in ostale velesile, sta oba ministrska predsednika sklenila, da se skliče s privo-
be. In šla je nesrečna, shujšana in od gladu in bede prepadena žena z otroci od mize do mize. Malomarno in brezbrižno so ji gostje metali strgan drobiž, a ona se je vsakemu posebej ponižno zahvalila. Tako je prišla tu^i do neke mize, kjer ji je zastal korak. Ugledala je namreč bivšega gospodarja njenega moža, ki je v popolni pijanosti omahoval za mizo in kričal na ves glas:
To prokleto delavsko bando je treba popolnoma izstradati ali jo na kak drug način prisiliti, da ne bo več komandirala nad delodajalcem.
Tedaj se je vsa bleda Andrejeva žena pomaknila bližje in obstala pred človekom, ki je pravkar izgovoril zadnje besede. Ošabnež se je polagoma obrni' na svojem sedežu in njegov od pijače zmedeni pogled se je srečal z očmi prepadene žene.
Kaj je, se je surovo zadrl nad njo. Ona pa je potisnila ob strani ji stroječa otroka v ospredje prav pred pijanega oholeža in s povdarkom dejala:
Pripeljala sem Vam svoje otroke, katere ste pngnali v pomanjkanje in revščino.	,
Kaj pa mene to briga?
Ljudje, ki so sedeli pri sosednjih mizah, so se začeli živahno zanimati za ubogo ženo, ki je mirno in vsa izmuče-
ljenjem ostalih vlad v Londonu sredi meseca julija konferenca, da ugotovi končno J postopanje v izvedbi Daweso-vega načrta. Oba ministrska predsednika sta se sporazumela, da odpotujeta skupno v Ženevo k prihodnji otvoritvi plenarne seje Društva narodov.
Herriotovo in Macdonaldovo pismo kanclerju Marxu. Herriot in Macdonald sta poslala državnemu kanclerju pismo, v katerem sta ga opozorila na i', da bi lahko iiemeija pristala na vojaško kontrolo. Pismo govori o oživljeni aktivnosti nacionalističnih in militarističnih organizacij, ki skoro javno vrše vojaške priprave, da bi izzvale v Evropi nove oborožene konflikte. V pismu zatrjujeta oba državnika, da so za to podani tako točni dokazi, da jih ni mogoče zanemarjati. Vsak nov poizkus, preprečiti lojalno in popolno izvedbo Versajskega miru bi ravno v sedanjem trenotku težko ogrožal mednarodni položaj. Vsaj pričakujejo vsi, da se bo izvedlo sedaj Dav/esovo poročilo in da se bo s tem končno rešilo reparacijsko vprašanje, ki naj ugladi pot splošnemu in resničnemu pomnjenju. Končno poziva pismo državnega kanclerja, da podpira kontrolno komisijo pri razorožitvi Nemčije. — Se vedno so videli nekateri premalo krvi in premalo bede! Le tako si je razlagati nerazumljivo rožljanje s sabljo in n*-razumljivo hujskanje ua vojno in nove pokolje.
Mussolini se brani. Značilno je, da je govoril Mussolini svoj obrambni govor v senatu, tam, kjer sede lakaji. Da pa s svojim govorom ni mogel pomiriti razburjene Italije, je naravno, ter je govoru manjkala notranja resnica. Zatrjeval je sicer: Obžalujem umor, krivce bom kaznoval, umor škoduje moji politiki. Drugače pa bi govoril Mussolini takrat, če bi videl, da je umor stranki in njemu koristil. Pa Mussolini je tako predrzen, da je govoril o terorju drugih strank, dasi je on teror svoje stranke poveličeval, slavil in na teror gradil in zgradil svojo politično moč. Fašizem preživlja težko krizo, umor Matteotijev, zagrešen po korumpiranih fašistovskih voditeljev je prvi znak razsula in faši-stovskega propada.
Razbita seja nemškega državnega zbora. Ko so razpravljali v torek v nemškem parlamentu o amnestiji, je prišlo med posameznimi parlamentarnimi frakcijami do ostrih in hudih spopadov. Nemška narodna stranka je zahtevala amnestijo za udeležence pri Kappovem puču, nemški nacionalisti za one, ki so bili obsojeni radi udeležbe pri puču v Kiistrinu in za Hitlerjev-ce, komunisti za politične obsojence, socialni demokratje pa' za člane mona-kovskih sovjetov in za obsojence iz inflacijske dobe. Ker predsednik ni mogel upostaviti miru in prepiri niso prenehali, je sejo zaključil.
Strankin ibor nemške socialne demokracije. V Berlinu se je vršil v dneh
  -----------------------------
na staia pred surovim kapitalistom. Nekateri so prislonili in na glas grajali samogoltnika; žena je čakala na odgovor.
Kaj stojiš tu, kakor da si vkopana v zemljo, se je zopet zadrl nad njo.
Čakam, kaj porečete na to, da o-m Vam pripeljala izstradane otroke.
Po vrtu se je dvignil vihar. Glasno so dajali navzočj duška svojemu ogorčenju proti brezčutnemu egoistu, take, da je moral zapustiti vrt. Za njim so letele psovke.	i
Takrat pa je nekdo vprašal ženo:
Kje je Vaš mož?
Doma se je glasil kratek odgovor.
Recite mu, naj se jutri oglasi pri meni. Tu imate moj naslov. Sem sicer skromen cbrtnik, ali za enega se bo našlo še vedno prostora. Toliko bo že zaslužil, da bo vsaj za hrano otrokom. Vi pa pojdite domov in umirite se od silne nesreče. Bo že boljše.
Naslednji dan je šel Andrej po dolgem času zopet na delo. Opravljal je razna dela pri svojem novem gospodarju kamnoseku. In ko je prišel v soboto zvečer zopet med svoje otroke, jim je govoril o zločinskem egoizmu izkoriščajočih kapitalistov, a tudi o plemenitih srcih...
»SOCIALIST«
Stran 8.
10,—13. junija strankin zbor nemške soeialno-denjokratične stranke. Strankin zbor se je sestal v bistveno mirnejši atmosferi. Vsa vprašanja, ki so se pojavila na dnpvnem redu izza strankinega zbora v Nihnbergu, niso več tako aktu-elna in danes ne ločijo več duhov. Zasedba Porurja je likvidirana, velike koalicije ni več in pooblastilni zakoni so izglasovani in uveljavljeni. — Pa tudi vprašanje sodelovanja socialne demokracije v nemški vladi danes ni ve: na dnevnem redu. — Važno vlogo je igralo tudi dejstvo, da je zmagala v Franciji demokracija in francoski impe rijalizem ne vznemirja več Nemčije.,— Dasi se borita slejkoprej v stranki dve struji, je vendar vladalo na strankinem zboru soglasje v vprašanju izpolnitve
vojnih obveznosti in edin je bil kongres v tem, da je treba nacionalizmu onemogočiti sabotažo one politike, ki hoče izpolniti vojne obveznosti in izvesti izvedeniške predloge. Upravičeno smemo upati, da se v stranki ne bo več pojavil nacionalistični val iz leta 1914. Strankin zbor pa je tudi pokazal, da pridihi va stranka zopet na članstvu in da rase njena organizatorična sila.
Grupacija v francoskem parlamentu.
V	parlamentu so se končno konstituirale posamezne parlamentarne frakcije in sicer štejejo: socialisti 104, socialistični republikanci in francoski socialisti 44, levičarski radikali 42, levičarski republikanci 38, levičarski demokrati 43, republikanska unija 103, demokrati 14, komunisti pa 26 mandatov.
Tedenske vesti.
Obmejni incident.
Na meji se je odigral težak incident.
Petdeset oboroženih mož je napadlo italijansko finančno stražo in umorilo dva stražnika.
Poročila pravijo, da so izvršili ta čin paši državljani. Če je to res, potem je mogoče samo dvoje:
Ali so bili to tihotapci, ali pa res orjunaši, kakor to italijansko uradno poročilo naravnost trdi.
Po raznih ekspedicijah na Triglav, bi slednje ne bilo neverjetno. Že takrat smo videli, da Orjuna ni brez ljudi, ki bi spadali na Studenec.
Medtem pa daje takim ljudem sedanji režim še potuho.
Če se izkaže, da je italijansko poročilo resnično, bo imelo to dalekosežne posledice. Mussoliniju bi prišel ta neumen in blazen napad, kakor naročen. Zdaj bodo lahko pisali laški listi od Orjune, ne več od Matteottija. Fašizma v Italiji to ne bo rehabilitiralo, pač pa ga rešilo popolne propasti.
Zato bo pa prinesel incident naši državi nepotrebno t ponižanje. Njegova dobra stran pa bo ta, da pomenja ta incident za naš fašizemček, ki začenja svoje ekspedicije ravno v trenotku. ko se fašizem v svetu podira — takoj ob njegovem rojstvu — afero Matteotti.
Klerikalce so vjeli. Samostojni demokrati so dobili v roke pismo, ki ga je pisal tajnik klerikalne stranke v Novem mestu svojemu pristašu. Pismo je lep dokaz, kako farbajo meščanske stranke nezavedno delovno ljudstvo. V pismu piše brihtni tajnik: Ako nikakor ne bo mogoče sestaviti liste SLS, sestavite republikansko. To, da bi sestavili republikansko listo, bo samo naša zvijača, da bomo vjeli glasove ... Upamo, da bodo klerikalci pa postregli z dokazi, kako so farbali demokrati svoje volilce. Gotovo je, da je taktika obeh strank v političnem boju enaka. — Farbanje zavajanje in zavijanje, to je naš boj za narodne interese.
Demokratski klub ljubljanskega učiteljstva. Za bivše volitve porojen, je 1 umrl demokratski klub tisti trenutek, ko so sestavili vlado radikali sami in so ostali demokrati v opoziciji. Kakor hitro pa je postal minister prosvete Svetozar Pribičevič, je klub zopet oživel in volil po vseh naprednih časopisih objavljeni odbor. Nihče ne sme odrekati učitelju, da se politično udejstvuje. Zato nas oživotvoritev demokratskega kluba ni presenetila. Ne moremo pa si kaj, da ne bi rekli: Kaj pa, ko bi se ta klub pečal tudi s tem, kako izvesti napredno reformo ljudskega šolstva, ki bo dvignila splošno ljudsko izobrazbo in izpodnesla tla klerikalizmu. Kaj bi ne bil ta način veliko uspešnejši kot pa, da se ustanavljajo klubi za to, da se svojemu predstojniku prezentirajo za zveste in vdane p.i-staše. Svoječasno bomo zahtevali, da nam pokažejo uspehe demokratske šolske politike. Prestavljanje šolskih nadzornikov, katehetov ne sme biti alfa in omega naprednega šolstva. Vemo pa, da se še danes gradi zgodovinsko znanje na eltnice, zemljepisno na številke gora in mest in slovenska literatura se ubija otrokom tako-le v glavo: O Prešernu ninejate pojma, ker ne veste, kaj je na njegovem spomeniku na Mariji-oem trgu napisano! Ko bodo znali otroci samostojno soditi, bodo presojali kot
možje samostojno in zato čisto drugače tudi klerikalizem in nazadnjastvo.
Jezik ga tepe. .»Naprej« poroča, da je bil prijatelj Leskošek obsojen pri celjskem sodišču, ker je obdolžil s. Korena, da je zakrivil, da se niso izboljšale plače občinskim delavcem v Celju. S. Koren ni hotel oklofutati Le-skošeka, ker se to ne izplača; Leskošek pa tudi ni hotel preklicati obrekovanja. 'Zato je s. Koren moral tožiti. Pii obravnavi je ponudil s. Koren še enkrat lojalno poravnavo Leskošeku, in sicer je zahteval samo, da prekliče laž v »Na-preju« in poravna stroške. Leskošek pa je vztrajal na svojih obrekovanjih in je bil zaradi tega obsojen. In sedaj poveličuje . Naprej« Leskošeka kot »mučenika« socializma, dasi je bil kaznovan 1* zaradi tega, ker je trosil laž o s. Korenu, »Naprej« pravi, da je šel s. Koren pred meščansko sodišče. Da, šel je res! A tu je za nas bolj važno vprašanje, ali je sodišče prav sodilo, ker je laž in obrekovanje obsodilo, ali pa ima morda Bemot v »Napreju« prav, ki obrekovanje brani, dasi sicer vedno piše o svetosti resnice in o nemorali laži.
Zdi se nam, da Bernotu ni nič do resnice, o kateri toliko govori. V tem primeru zagovarja laž ter skuša ta svoj zagovor olepšati s tem, češ, s. Koren je šel pred meščansko sodišče. Ali ni taka »sveta resnica« kakor jo uganja Bernot nekoliko predebela — demagogija ali pa laž? Zato, da se s. Koren ne bi mogel oprati in dokazati laži, ne bi smel tožiti pri sodišču. Kaj pa naj napravi, če je kdo tako predrzen, da ga obrekuje in obrekovanja noče preklicati? — Ne, filozof Bernct, vi ste v zmoti, če meni'-j. da bodo čitatelji v tako debelo resnic ljubnost verovali.
Slovenski narod je že prilično precej star. Zato je na stara leta prišel pod vpliv svojih otrok in menjal svojo baif-vo. Sedaj je vzel nacionalno misel, nacionalno to, nacionalno ono, — o tem tudi gotovo vedno sanja — v zakup in se postavil za zdravnika in rešnika »ogrožene« nacionalne misli. Toda, še predno bo za svoje ordinacije in recepte, ki jih dnevno piše v svojih uvodnikih in posrečenih noticgji, pobral svoj zdravniški honorar in napravil za svoje otroke testament, pa določil za svojo grešno dušo »štiftane« maše, bo lepo v Gospodu in Bogu zaspal. Poslej je zgubil polovico naročnikov in ko bo prišel na Golgoto, bo ostal le levi razbojnik ob njegovi strani.
Za sprejem Rusije v mednarodni urad dela. Na plenarni seji mednarodnega urada dela je vprašal s. Jouhaux predsednika, če se je kaj ukrenilo glede vprašanja, da se pozove Rusija k vstopu v mednarodni urad dela. Treba je javno povedati, da sta mednarodna konferenca in urad pripravljena sprejeti Rusijo. Vemo dobro, je izjavil Jou-haux, da 90 ruski delavci slabo poučeni o mednarodnem uradu dela, zato zahtevamo, da se Rusija javno pozove, da sodeluje pri delu mednarodnega urada dela.
Ahmed beg Zogu v Beogradu. Kakor se zatrjuje, je pobegnil bivši predsednik albanske vlade Ahmed beg Zogu na jugoslovansko ozemlje in je baje prišel Že v sam Beograd. V političnih krogih se govori, da je danes posetil Pašiča in Ninčiča. Zunanje ministrstvo
K
Priden si bil vseh 40 let! Zato bom pa županu rekel, da te bo dal v
revno hišo, da ne boš v štali umrl.
pa zanika to vest. Naj bo, kakor hoče: takih ljudi imamo pri nas dovolj. Morda se bo pa tudi ta nesrečni Ahmed potegoval sedaj za kinematografsko koncesijo, kakor je to storil reški Zaneila, ki je v Kraljeviči otvoril svoječasno svoj parlament, dokler ga ni pustil Pašič na cedilu.
^iaša policija ima vredne vrstnike.
V	Čikagi so aretirali tri profesorje, ki so bili osumljeni, da so umorili nekega dečka. Sedaj se je izkazala nedolžnost profesorjev, obenem pa se je izkazala tudi vsa bestialnost tamošnjih pplicij-skih oblastev. Profesorji so izpovedali naravnost neverjetne reči o trpinčenju v policijskih zaporih. Tam imajo namreč posebno sobo, v kateri zaslišuje policija aretirane osumljence. Kdor pa ne izpove tega, kar si pčlicija želi in kar policija hoče, nad tem brez usmiljenja vporabljajo »pendereke«, torej ono, kar so dobili sedaj tudi policaji v Ljubljani. Enega teh profesorjev so tako pre-tepavali, da je padel ponovno v nezavest. Da bo šlo brez odpora, so zvezali profesorja na rokah in nogah, za kratek čas in zabavo pa ga je policijski uradnik suval z nogami. Pa, kaj bi iskali izgledov o divjaškem nastopanju policije v tujini? Vsaj tudi pri nas še niso končane preiskave, ki jih je minister za notranje zadeve obljubil takrat, ko so do smrti pretepli v policijskih zaporih v Beogradu nedolžno delavko.
Gumijeve knute (pendereki). V Celju S3 vršijo nabori. Fantje, ki prihajajo na te nabore, so po stari navadi in tradiciji, ki ni ravno posebno lepa, na ta dati malo bolj korajžni kakor po navadi. Na nje vplivajo tudi več ali manj razni pojavi dnevnih dogodkov. Tako so se baje tudi slišali klici, dol z Orjuno itd. Najbrže so srečali kakšnega celjskega mladeniča z Orjunskim znakom, ki jim je dal povod za protidemonstracijo. Najbolj pa so se razburili Orjunaši v soboto, ko so zagledali gručo fantov, ki so v lepih četverostopih korakali okin-čani z rdečimi traki in nageljčki po celjskih ulicah k naboru, poječ socialistične pesmi. Zaradi tega je bila policija v pondcljpk liapram pojočim fantom bolj stroga. Tudi tokrat* so se baje slišali klici dol z Orjuno! Ta pojav je dva policista tako razjezil, da sta skočila v gručo ter iz vrst zagrabila dva fanta. Peljala sta jih na stražnico in na teli fantih so poizkušali novo orožje cestnih policistov, gumijeve knute. Policija je " mireč sedaj tudi pri nas oborožena z gumijastimi knutami, kakor je bila do-‘ odaj samo v Zagrebu in Beogradu. Mi n roti uporabljanju gumijeve knute na la načjj*. da bi lahko z njimi policisti nretepali, najodločnejše protestiramo. Če 'e eden ali drugi državljan kaj zakrivil, k’ar je proti zakonu, naj oblast proti njemu postopa zakonitim potom. Nikakor pa ne gre, da bi bila policija sama opravičena živinsko justificirati ljudi, ki jih je bila primorana aretirat in naj si
bo to kdorkoli. Za navedeni dogodek so nuni priče na razpolago. To naj za enkrat zadostuje, če bo pa potrebno, se še oglasimo.
Reorganizacija državne policije.
Pašič-Pribičevičeva vladna koalicija dela s polno paro. Sedaj so v ministr-sivu za notranje zadeve izdelali načrt :.a reorganizacijo državne policije v vseh važnih centrih države, v prvi vrsti pa v Beogradu. V to svrho se bo vr-ila prihodnje dni enketa, katere se bodo razven višjih glav v ministrstvu samem udeležili tudi vsi policijski ravnatelji v ostalih večjih mestih. Najpreje policijo, potem vojaštvo, oboje pa da čisto jugoslovansko demokracijo in ustavnost.
Neverjetno postopanje. O priliki trgovinskih pogajanj z Italijo so naši delegati izročili italijanskim zastopnikom našo novo avtonomno carinsko tarifo, katero je baje odobril ministrski svet. Brez sodelovanja javnosti, brez sodelovanja strokovnjakov, brez upoštevanja interesov splošnosti, izdela nekdo v ministrstvu na brzu ruku carinsko tarifo, ministrski svet jo odobri, potrdi, pa služi za podlago gospodarsko važnim trgovinskim pogajanjem. Vse to je najboljše jamstvo, da bo tudi :a pogodba kvarna in škodljiva gospodarskemu napredku. Gospodarski krogi pa delajo finančnemu in trgovinskemu ministru globoke komplimente in pošiljajo pozdravne telegrame. No, za zahvalo nam bosta pa preskrbela za jugoslovansko mast in jugoslovansko govedino italijanskih fig in pomaranč. —
Če se ljudem predobro godi. V kopališču, kamor hodijo krepčat svoje živce borzni špekulanti, akcijonarji in drugi oderuhi, sta si dovolila dva taka možakarja nedopustno šalo in vrgla v vodo neko plesalko Martellijevo. . Ker pa je imela ta plesalka srčno hibo — jo je zadela vsled tega razburjenja kap. Presita špekulanta pa bosta sedaj v zaporu krepčala svoje živce.
Roparski umor v Budimpešti. V baraki pri bivši državni smodnišnici so odkrili te dni grozovit roparski umor. Iz stanovanja, v katerem je stanoval novinar Andrej Siman s svojo materjo, se je valil gost dim. Sosedje so udrli v stanovanje in videli, da je nekdo oba v spanju ubil, in, da bi zabrisal sled in sum, je postavil pod zofo gorečo petrolejko, da bi oba zgorela. Ker pa je bila zofa natlačena z morsko travo, se ogenj ni mogel razviti. Storilce so izsledili.
Parnik se je potopil. Parnik »Clan Mac Milkan«, ki je vzdrževal zvezo med Anglijo in Indijo se je vsled še nepojasnjenega vzroka potopil. Po zasilnih signalih priklicani parniki so mogli rešiti le one potnike, ki so se vzdržali na rešilnih čolnih. Število ponesrečenih še ni znano.
Krajevna politična organizacija Socialist čne stranke Jugoslavije v Celju
priredi
v sredo, 2. julija
v veliki dvorani »Narodnega doma«
laven shod.
Na shodu poroča o političnem položaju s. dr. Živko Topalovič iz Beograda.
Pridite vsi na ta shod!
število strokovno organiziranih delavcev. Letno poročilo, ki ga je izdala mednarodna strokovna zveza za leti 1922/23. navaja tudi precej popolno statistiko strokovno organiziranega proletariata: 31. decembra 1922 je štela strokovna zveza (Amsterdamska internacionala) 18,574.330 članov, konfesijo-nalne delavske organizacije 3,025.525, sindikalistične organizacije 825.758, komunistične 6,358.004, nevtralne organizacije 3,965.148 in razne druge organizacije 9,179.785 članov. V celem je 40,928.610 delavcev strokovno organi-
ziranih. >Kojiiunistične< organizacije se nahajajo pretežno v Rusiji, so vseskozi državno organizirane in jih ni smatrati za svobodne, na individuelnem članstvu zgrajene organizacije. Zanimivo je tudi poročilo, ki govori o angleških strokovnih organizacijah. Na Angleškem obstoja 170 samostojnih organizacij. Vendar pa se tudi tam že kažejo močne tendence po združitvi.
Wil8onov j politični testament. Kakor poročajo iz New Yorka, nameravajo Wilsonovi prijatelji predlagati demokratskemu konventu, da sprejme demokratska stranka Wilsonov politični testament v svoj volilni program. Wil-sonov politični testament vsebuje važne izjave o zunanji politiki Združenih ameriških držav. V testamentu je za* stopal Wilson stališče, da se sprejme Nemčijo v Zvezo narodov, zahtevah da se liberalno izvaja alkoholna prepoved in da J se revidirajo davčni zakoni in znižajo carinski tarifi. Končno vsebuje testament tudi izjavo o verski svobodi.
Matteottijev nmor in Amsterdamska internacionala. Amsterdamska internacionala je poslala italijanskim strokov-
nim organizacijam sledečo brzojavko:
V	imenu priključenih strokovnih organizacij izrekamo d priliki zavratnega Matteottijevega umora sožalje in nezlomljivo solidarnost. Upamo, da bo skoro izginil fašizem, ki je zakrivil tisoče umorov, požigov in ropov in bodo skoro nastopile razmere, ki bodo dale tudi italijanskemu delavskemu gibanju prostost in svobodo.
Jebri učinki osemurnega delovnika. Na seji mednarodne konference dela, ki se vrši (e dni v Ženevi, je podal francoski minister dela Justin Godart nastopno izjavo:	Zakon	o osemurnem
delovniku je rodil v Franciji razveseljive rezultate in je pospešil in poboljšal družinsko življenje. Izza leta 1919 je število delavskih vrtov naraslo za 45%. Alkoholizem nazaduje. Zakon o 8-umem delavniku Francije ni oviral, da so popravili po vojni opustošene pokrajine.
Inkasanfa
sprejme uprava »Socialista«. Natančneje se ooizve v upravi »Socialista« v Ljubljani, Vidovdanska cesta štev. 2.
Kajti le v tem slučaju ste gotovi, da porabljate res nekaj dobrega in neškodljivega! Velika množina maščobe, vedno enako dobra kakovost in obilne pene, to so prednosti Zlatorog mila! Zlatorog se dobi povsod!
Izdajatelj:
Oblastni odbor SSJ za Slovenijo.
Odgovorni urednik:
France Vidmar.
Tiska tiskarna Makso Hrovatin.
SOLIDNO
In strokovnjaško Izvršuje vsa v stavbeno stroko spadajoča
zidarska in betonska dela
Danijel Battellno, stavbeno podjetje v Ljubljani Vil (sp,Šiška)
Zahtevajte povsod
.JADRAN*
terpentinovo čistilo za čevlje, ker je najboljše.
Ako čistite čevlje edino le z »Jadran« kremo, si prihranite mnogo denarja.
Vaši čevlji ne razpokajo, ostanejo mehki in trpežni.
Inn la! in i
Ljubljana, Gopsietska cesta 2
Šivalni stroji s lO-letno garancijo.
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarn v Linču. — Ustanovljeno leta 1867. — Došlo je ravnokar večje število strojev za vsako obrt. — Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji Adler in Uraniia W	*	Kolesa	iz	prvih
tovarn: Diirkop, Styria in Waffen. Cenik zastonj in fc franko.
Našim rodbinam priporočamo NAŠO DOMAČO izvrstno
kollnsKo clkotllo.
Produktivna zadruga krojačev r. z. z o. z. v Mariboru, Ruška c. 5. Ustanovljena 1.1908.
Izdeluje moške in ženske obleke, ter vseh vrst uniform. Najboljša izdelava v lastnih delavnicah. Velika zaloga različnega tu- in inozemskega volnenega blaga. Solidne cene. Točna postrežba.
brez povišanja cen daje moške, ženske in otroške obleke
0. BernatoulC, Llubllnna
Mestni trg štev. 5
SIDOL
sredstvo za čiščenje kovin
AZUROL
plavilo za perilo
LODIS
krema za čevlje I! Zahtevajte povsod 11
Prva Mariborska delavska pekarna r. z. z o. z. v Mariboru, Tržaška cesta št. 37—38, telefon štev. 324. Ustanovljeno leta 1898. — Moderno in higijensko urejena pekarna priporoča svoje okusno in vedno sveže pecivo v polni teži. Pecivo se dostavlja tudi na dom.
pleskar za stavbe in pohištvo, sobo- in črkoslikar, se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
DELAVNICA: Kolodvorska ulica št. 6 in Celovška cesta štev. 121.
Naročila se sprejemajo v Kolodvorski ulici 6.
Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA & CIE. družba z o. z., Ljubljana. Pisarna Emonska cesta cesta št. 8. Tovarna: Erjavčeva cesta štev. 2 nasproti dramskega gledališča. Telefon interurban št. 313 in 249. Brzoiavi: Derenda. Najstarejša, najmodernejša in največja tovarna moških, deških in fantovskih oblačil, ter vsakovrstnih uniform po predpisanih krojih. — Konkurenčne cene. Zanesljivi in prvovrstni delavci dobe delo profi kavciji tudi na dom.
Za poletno sezijo!
Priporočamo svojo veliko zalogo raziičnega angleškega in češkega sukna, volnega blaga za možke in ženske obleke, različno perilno blaga, kakor platno, Sifone, cefirje. tiskanino v najnovejših vzorcih in bogati izberi, dalje različne volnene in šivane odeje za postelje, svilene volnene in bombažaste rute za na glavo idt. itd. Opozarjamo tudi na raznovrstne ostanke po zelo znišanih cenah.
A. & E. SKABERNČ
veletrgovina z manufakturnim blagom
v LJUBLJANI, Mestni trg štev. 10.
Logiak Medicina] Upr. triple rit slivovka, brinjevec, tropinovec, rum i. t. d.
po najnižjih dnevnih cenah
,ALKO‘
veletrgovina žganja, družba z o. z
LJUBLJANA - KOLIZEJ
Od slei se
razlikuje izvrstni, iz davna preizkušeni »Pravi : FRANČKOV : kavni pridatek« cd ponarejenih proizvodov tudi žc na zunaj po novi, rjavo-modrc-beii etiketi. — Na tej se posebno izti-čejo karakteristični znaki razlikovanja, Id so: isr. »Franck« in »kavni mlinček«.
»Pravi : FRANCK : z mlinčkom« zahvaljuje svojo splošno priljubljenost izvrstnemu aromu in prijetnemu ckusu ter svoji izdatnosti in tečnosti.
.JEKA
tvornica
čokolade
Import laja In kakava
ZAGREB
Trgovci, zahtevajte cenike I
Razširjajte in naročajte »SOCIALISTA"!
!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiniiiii!ijiiiniiii!iiiiiriiiiiiriir.iiiiiii!«iiii>iii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui>1,l,,,l,l,l,l,ll,,l,1,l,1,l,l,l,,,1,iw
n
a
•n
O
w
Letna trikotaža, nogavice, galanterija in drobnina
ZASTONJ
ne, pač pa po zelo nizkih cenah dobite vse kuhinjske potrebščine, kakor raznovrstna kleparska, kotlarska, kovinostiskarska' ter ključavničarska dela in druge predmete pri zadrugi
r. z. z o. z.
splošna kovinska industrija
Ljabljana. Kolodvorska ulita IS
Telefon štev. 729.
tu
Gaspari & Fannlnger, Maribor, Aleksandrova cesta št. 48
Z malini stroškom Vam napravi
Prva mariborska produktivna zadruga čevljarskih Izdelkov r. z. z o. z. v M
boru, Oražnova ulica šte\ 4.
Izdelovalnica moških in žen- i čevljev. - Popravila se točno i > solidno izvrše.
Štampilie
iz kovine in gumija izdeluje graverski zavodi
Sitar & Svetek
Ljubljana, Sv. Petra cesta 13
'•'OHRU
najboljšo hrano I
0