Sanje.
Ivanek je ljubil s?ojo mater čez vse. Bil J8 priden iu se je povsod vedel tak6, da je delal materi veselje; le škoda zanj, da je bi] preveč lehko-miseln deček. Če so mu mati rekli, da naj stori to ali <5no, takdj je pozabil vse, kar mu je bilo naročeao.
Neeega dnč mu rek6 mati: ^Na, Ivanek, nesi to pisuio dekli in reci jej, da ga naj tak6j odnese na pošto, ker se zel<5 inudi. Zdaj je tri četrt u& deset in za četrt nre pošta otfde, — reci jej, da se naj nikar ne mud(, ter se naj podviza, da pismo še o pravein času prinese na pošto.
^Razumem, mati, razumem!" reSe Ivanek ter otide iz sobe. Zunaj na dTOrižči je stal slepee z gosli v roci in poleg njega ubožen deoek, ki ga je ob palici vodil. Slepec je godel na gosli, a deček je pel uiične pesnice. Lebkomiselni Ivanek se tak6j ustavi, posluša prijetuo petje, a na pisino in pošto popolaem pozabi. Pozneje še vpraša slepea odkod da je, in kako da je slep. V tem razgOTOru mine dobre pol ure. Ubogi slepec zdaj poprosi Ivaaka, da bi mu dal kaj vbogajmB. Ivanek teče k materi in jih prosi, naj bi dali slepemu siromaku kak dar v božje imž. Ali kako se ustražijo raati, ko zagledajo v dečkovej roci piaino. Hitro rau ga iztrgajo, tek<5 k dekli ter jej rek6, da uaj hitf na posto, kolikor more, ker se za pisino ze!6 rnudi. Dekla teSe, kolikor more, ali kiualu se povine s pisinom v roei ter piipovcdnje, da je pošta že prcd pol ure odšla. Ko mati to slišijo, pioblede kakor smrt, ter se žalostni zgrudijo na stol. Pismo je bilo namreč zel6 nuJEO, iu ker se ni oddalo, fakala jih je velika nepovoljaost.
Nasledajo noč gre Ivanek v svojo poateljico, ki je sfcala poleg materine.
nZ Bogom, Ivanek!" reCejo tnu mati, podajo mu roko, zastokajo in — uinr6.
Oh, kako se je jokal ubogi Ivanek! Mrtvo mater obleSejo v Crno obleko ter jo polože na mrtvaški oder. Ob vsakej straui mrtvaSkega odra so gorele Telike vošSene sveče in vse polno Ijudi je dohajalo v sobo, kropeč nirtvo mater z blagoalovljeno vodo. Vse je bilo žalostno, vse je bridko jokalo po I vaukovej materi. Ali nihče ni Ijil tako žalosten, nihče ni toliko jokal, kakor ubogi, zapuščeni Ivanek. rOh, Ijuba moja mamica," vpil ji) dečok in se zTijal, nkako ste mi bili dobri! Vi ste me vzrejali iu oblačili; vi ste rai v bolezni Uko lepo stregli; yi ste me učili moliti in na knjigo brati. Oh koliko lepiti naukov ste mi dali. Kako srečen bi bil, ko bi uii vi še živeli, in storil bi vse, kar bi želeli!" Tako je jokal in vzdihoval ubogi Ivauek, ali vse zamda, mati ga niso slišali.
Zdaj položč mater v mrtvaško krsto (trugo), ter jo pokrijejo s črnim sukuom.    Pogrebci pridejo, vzdignejo krsto, da jo nes6 na pokopališče.
V kakšnej stiski je bil to noč Ivanek, tega moje pero ne more popisati. Ali mislite si njegovo Teselje, ko drnzega jutra odpre o6i in ugleda svojo dobro mater zdravo in veselo poleg sebe ter vidi,  da vse  to so  bile  le —
5
prazne sanje. nOh, zdaj vas hočem ubogati, ljuba moja mamica," reije veselo Ivanek, ,,ker vidim da vas še imam in niste umrli. Ves čas vas ho&in rad imeti iu stotiti vse, kar mi ukažete. In ko pride čas, da se vaša telo izpremenf v prah in popel, potlej hočem samo jokati, potlej ne bo ve8 čas«, da bi vas nbogal in da bi izpolnjeval vaSe želje."
Ivanek je bil zvest svojej obljubi. Poboljšal se je in je bil svojej dobraj materi ves (Sas njenega žMjenja v 6ast in Teselje.                                   X