dragi mladi literati Pred vami je prva številka literarne priloge OBRAZI, ki bo odslej izhajala kot stalna priloga KATEDRE. Kaj ji naj zapišemo na pot, kaj naj sporočimo vsem, ki jo boste brali? Odkrito moramo zapisati, da je ne želimo ocenjevati ne po vsebini ne po obliki. Imate jo pred seboj, v rokah in mnenje o njej prepuščamo vsakomur, ki bo voljan razmisliti tako o vsebini kot tudi o obliki. Želimo le, da bi ne umrla že po prvem izidu, da bi našla pot do vaših src in da bi jo sprejeli kot komaj rojenega brata ali sestrico, ki potrebuje veliko pomoči, predvsem pa volje, da ga pripravimo na samostojnost. Kar vam moramo sporočiti, je predvsem, da je priloga VAŠE literarno glasilo, namenjeno je vam. Vi, študentje in srednješolci, mladi literati, pa boste v njej objavljali svoje prispevke. Prepričani smo, da je med vami mnogo dobrih pesnikov in pisateljev, ki si žele objave svojih tekstov. Prosimo vas samo, da nam pošljete svoje sestavke in obenem priložite svojo fotografijo. Pošljite več sestavkov (vsaj tri pesmi ali pa po dva prozna sestavka). Kot ste opazili, objavljamo več sestavkov istega avtorja. Tako bo priloga zares vaša, kar je tudi cilj tega glasila. Ker pa še vedno velja, „da več glav, več sveta“, vas vabimo, da nam čimprej pošljete svoje pripombe, predloge, želje o vsebini in obliki Obrazov kakor tudi svoje vtise o prvi številki. Odkrito nam sporočite, kaj vam ugaja in kaj ne! UREDNIŠTVO Kar je tu zapisano, je zapisano ob misli na vas, dragi mladi prijatelji. Misel, da vas smem in lahko imenujem prijatelje, je bila zame neizčrpen vir, iz katerega sem zajemal moči, da sem izpovedal, kar čutim do vas, dragi prijatelji. Kdorkoli bo odprl to knjigo svetlih in temnih utrinkov, naj jo odpre s spoštovanjem. Naj je ne oskrunijo prsti, ki so se umazali s podlim dejanjem, naj je ne uzro oči, ki se boje resnice. V to knjigo sem zlil vse svoje hrepenenje, razočaranje in svetlo upanje. In kar sem spoznal, je večna resnica. Človek je bil, je in bo vreden svojega imena in dostojanstva. Ni je sile, ki bi mu odvzela to dvoje! Človek, plemenit in nepokvarjen, bo ostal zmerom iskalec resnične in plemenite poti, zak,aj človek bo ostal še vedno ČLOVEK! 1. Ljubljana se je kopala v luči barvnih napisov. Neonska svetloba ulic in razsvetljene, okusno aranžirane izložbe so mestu pričarale skrivnosten pridih tople aprilske noči. Na ulicah je vladal živahen vrvež, reka ljudi se je brez povelja pomikala v obe strani, sc večala in manjšala. Toplota pomladne noči je privabila na ulice sprehajalce, ki so posedali v parkih ali uživali v počasni hoji in opazovanju nočnih utrinkov mesta. Kamorkoli je segel pogled, vsepovsod so se mu kazala zgodnja znamenja pomladi, kije zajela deželo. Potopil sem se v tok vrveče množice in postal njen nezaznavni, a vendar živi delček. Mehanično sem premikal noge in se izogibal prav tako hitečim mimoidočim. Tretji dan je mineval, kar sem po osemmesečnem življenju in študiju v tujini ponovno stopal po teh že tolikokrat prehojenih kamnitih pločnikih, slišal domačo govorico, smeh domačih ljudi in zrl v neznane, a veudar domače obraze. Napolnjevalo me je neko notranje zadovoljstvo, ki ga le težko natanko določimo, a ga toliko bolj občutimo. Morda je ta občutek sreče povečala misel na moje dekle Ireno in na Anito, mojo dolgoletno prijateljico. Čeprav sem bil doma že tretji dan, je zaradi preobilice dela še nisem videl. Ta večer sem si zaželel srečanja z njo, sama še me ni poiskala in odločil sem se, da jo obiščem. Ob prehodu sem naletel na Igorja. Rdeča luč na semaforu je zaustavila hiteči tok in pogledi pešcev so bili uprti v stekleno barvno oko. - Zdravo.' sem se ga razveselil. - Kam? me je po pozdravu vprašal. - K Aniti, sem odvrnil. - Odkar sem se vrnil, je še nisem videl, sem mirno nadaljeval. Igor je počasi prikimal. Zdelo se mi je, da sč je ob mojih besedah zdrznil, a v slepeči svetlobi nisem mogel natanko razbrati izraza na njegovem licu. Molčal je. Rdeča svetloba je ugasnila, prikazala se je zelena. Na drugi strani sva se ustavila. - Prideš v Črnega? Seveda. Z Anito. Pa ti? sem ga vprašal. - Ravno tja sem namenjen, je hitro odvrnil. - — O.K., fant, sem mu pomahal v slovo in odhitela sva v noč. ' mi, otroci atomskega veka leon senger /romati/ 2. Stal sem pred Anitinim stanovanjem. Nisem premišljeval, ali jo najdem doma ali ne. Želja po srečanju je bila močnejša kot negotovo upanje. Pozvonil sem .. . Stala je v okviru vrat. Na temačen hodnik se je usula svetloba. Anitine modre oči so se brezizrazno zastrmele vame. Niso izražale niti začudenja niti presenečenja nad mojim prihodom. Da, to je bila Anita, mlado, sveže dekle, ki je nikoli nisem poznal popolnoma. - Miran! - Anita! Le dvoje besed, dvoje vzklikov, vse drugo je bila moreča tišina. Umaknila se je od vrat (.da sem lahko vstopil. Š pogledom sem preletel prostor in se spet ustavil na njenem obrazu. Doslej nepoznana utrujenost je ležala na njem. - Vrnil sem se. - Nisem te pričakovala, je tiho odvrnila. Ton njenih besed me je boleče udaril. Stresel sem se. - Anita, moral sem te videti. . . - Se nisi temu odrekel, ko si odšel? Se vedno je stala negibno, ni me povabila, da sedem. Občutek neznane bojazni se je vselil Vame. Anita ni trenila z očmi. Na njenih ustih ni bilo tako značilnega nasmeha. - Miran, oprosti, toda želela bi, da bi odšel. Opazila je moj začudeni pogled, a ni spregovorila. Njene besede so me zapekle kot udarec z bičem, žgale kot ogenj. Nisem jim verjel, enostavno nisem mogel verjeti. Bile so resnične. Še ni pozabila - je vrtalo v meni. - Le čemu si prišel? je nenadoma bruhnilo iz nje. Nisem vedel, kaj naj odgovorim. " - Anita! se je oglasilo iz sosednje sobe. Zastrmel sem se vanjo, vame pa so zrle prestrašeno njene oči. V trenutku sem doumel. Tu nisem imel več kaj početi. - Rekla sem ti, da bi odšel! je zavpila. - Ne glej me tako ... ne obsojaj, kriv si tudi ti. Telo ji je drgetalo v joku. - Anita ... - Da, je pretrgala tok mojih besed. - Kadarkoli padem, padem ob misli nate, da pozabim razočaranje, utapljam sc v pohoti, da bi pozabila svojo ... ogoljufano ljubezen . . . - Tega nisem Iiotel! sem kriknil. - Da, nisi želel, postelji pa se nisi odrekel in nasladi v njej... pojdi, prosim te, pojdi... je dejala roteče. Sobe so sc svetile v očeh. Nisem več vzdržal. Obrnil sem se in stopil k vratom. Z bridkostjo sem objel poslednjič ta prostor, v katerem sem preživel nešteto lepih trenutkov. Anita je strmela nekam v kot. Ni več jokala. Prišel šem z upanjem, vračal sem se-z bolečino in še bolj osamljen kot kdajkoli prej. (Nadaljevanje na 3. strani) t/TCRARRA PRILOGA obraz druga2 stran katedra Skozi globoke kotanj tisoče lač minulih oj Ne razumem človek] zimo brez snega, živi Začetek ncprehojoJ hudobe PopladH Dušo, umrlega vstaj Nekje Imam, jamo lurne; nogami ob tla angllško travo na polja resnice darko vrabi darka schmidt korenino Pot je izprana od dežja in vetra. Goli kamen se lesketa iz zemlje. Spotaknila sem se ob korenino. Tako prihuljeno je čepela na poti. Ujel si me. Hvala. Tako lepo je hoditi s teboj z roko v roki v tvoji bližini. Narava je brezčutna tako neprizadeta za najino srečo. Priznaš? A jesen ј^КЈђаЦаЈррЉк&ЈГЈк m Pot jtprcnina. o in hodila bovaSo snegu Zapuščene njive pozne jeseni, obdane s pogledi lzg^Bunh iluzij, težave nerazumljivih kretenj, polja uvelega maka, zapuščene kmetije, uokviijenc okolice, s strahom nerazumljive stvarnosti, pričakovanje propadanja v svetu gnilobe, prizme uničenje zaznavam. МШкшје, stoletnih sledi, predolge za moje začeto živlflH premala razuma o pojmih puščobe sveta. Gozdovi, snih rastje prepletam, odvračam na pota preteklega časa abljenih rek močvirje mrčesa, fl ;rmitov, pokopana okostja iz veko« e, stotine stopinj .. . tlU s pameti, drevo brez listja, pomlad I upanja v bodočnost. pefti, rdečo luč spoznanja, neresjpico ■aznavam v grobih obrisih samotajil “ih dreves v ritmu jesenskom krotim Ш Kupe človeške nesnage odlagam v polja žitrto bolfzni, veter odpiravnimi poglarovT Obdaja me slika v uri brezmočn^^* jutranje ustavljam 'јиСЈД v pričakovanju spoznanja, kol^^^Kje»časa je pognalo '^ST' v brezmejen hiter tempo .. . Skriti pod^Bwdnih obrazov vame A« vreščijo, mokre sc srage na j^^Kdcncm nabirajo, blizu ^ je ura, ne vidim svetlobe djj. v p igorišče pepelnatih čarovnic • sem padel, umazan od živalske ncsn^^Hišel bom mir ... i.iko ketf dri1 giWr( i u к/canu-j^* Občudujem koleija h; on avtomobil f ^ < tako kot vsak .ni ' gledam za njim. anh-goto^ost. loea barvo sedežev objem SAMOTA I li so oblaki nad jeklenimi stenami I smokvinc veje in bele cvetove Цд tanejo oblaki sivega bremena v črnem očesu, i mjrem gledati tvoje krvi kako se pretaka v bistre sokove bi do veka smokvino drevo, bi s plojenjem med nami in drevored' ■raju ostanemo le dvečna vrzel jutranjim ognjenim zarjam čdor cjgenj razpihuje z rokami bo ostal kot spomin ireusbtroka, zdaj pesem, zdaj posivel pepel, potlačen suh zlomljetji vet K;$lar zacvete v zanosu trav nadc, v njenem črnem globokem srcu klobuka ostane Д slika pogreba črnega moža, in še nekaj: potdgjjjgj^aterem biblije govore, a ne ve se kako šeSjgSačel in kdaj se bo končal potop gt^jjj tegob._________ av tako, Niti sence lik tvoj se a bila si vizija trenutkr vonj v vsakem cvetu embrion najlepših ba, vreme v purpurnem, letu. Če se legenda tvoja s topfcto skozi telo razliva in če je bog zaradi tebebbliko svojo labodu podaril zakaj je jezero ЛННго t no, a san ti nad pa^^Hn je stal? Niti sence lij^^^K ne spominja praznino okvira j/sebičnost prerasla in še nekaj spoznanja^^Vžena Stopala sva, ti in jaz, mimo zor® ih poljan omahnila v vet valujoče klasje S strastjo in sva te iskala ŽIVI JI NJE opajala sva se v vo|ij u zorečega klasja Iskala sva te, hrepenela pi z nočjo si bežalo od naju Življenje Utrujena in izgubljena sva stala Jutro je bilo temno kakor nebo viharnega dne Pod natna je ležalo umorjeno klasje! Ljubil sem jo kot grlico kot kačo, kol srno /. zrnom v prsih ljubil sem jo a ona ni slutila kot grlica kot kača kot srna Bal sem se noči a prisluhnil sem njenemu dolgemu pojočemu vrisku čeprav je bila strupeno gozdno rastlinj Jokala je na mojih rokah, vso noč seje spreminjala v zemljo Ljubil sem jo kot planinski sneg poslušal sem njen glas, nemočen, da bi se ponovil z gromom in ognjem ln tudi ko je prišla iz gozda, vedel rem, da je bila žena Objeti v meglene poti zrli so vame, zaviti v plašče pozabe rdeči metulji. Krike železne hladi, svojih so dušah 4kLL sti kčnih zveri. in iskreno« ker v njih sjfl ANDREJ JORDAN Osamljeno jutro rodilo je seme . . . dan je navdal jo z lepoto, sonce veselje je dalo. i Osamljena noč umorila je. Isente . .. V pro st or č asa minul ega pa [del sem, suh k ot oljk ova veja v narr ičje brezz obe č; irovnice, ki nd si me kozi temne priiJ le selanjega časa. tru »reče me sanje obdajajo, krvi zeleni zaznavam. ^Jhn vse globlje, v čas neha se dan .. . znamenje j^em zaprla se vrata so mojih ed. rilo tisoče zvezd, ko brez"i!W^H^lEscde odmevale skozi okna stoječe na kolih spominov . . . Ubijal sem čmrlje strupene, skozi zavese današnjega časa poslušal sem petje pijancev. DARKO VRABL I Zapiram vrata ргЈ11ЈЦ^јддцКДд^и1М1Ш1р1е sveče. Želje izražam jjtrotnjami rn/nm : Sekunde histerije prenašajo, rdeče mreže na morja valov. Blede obmze v zreati^voje obrise zaznavam. Kolone vpjako^rmhcvanv. brez smisla svobode.! Gmote lednih gora drsi} Žejne so ptice, v kletkah človeške laži. II Sonce premika sc v vetru toplfte ljubezni. Rane boleče previjam zjlaravb življenja. Ujel se v ere sem nerazumljivih bogov. V mračne podstrehe.naselil sem misli boleče ljubezni Rose jutranje, иШШШГ' roke brez delu.^^^^__ vrhove krošnje DARKO VRABL Sanjam o sreči ki Čudovito? ^ Vzamem vse kal kakor sleherni oi na tej obli. Polna trme cepet pred vami. Poželjivo gledamj in modre oči. i Lebdim sovražim precej stvarijJHj Ne vidim ker vs^CffћПг i in Tjubjm vest Ne ne bom jokala. Le čemu? Bila sem sama in ostala Samota me sili v študij v pisanje pesmi v opevanje nesreče. Počutim se svobodno počutim se lepo sreč Ustvarjena sem za del za dosežke ki mi povzročijo trplji^| ki me zasopejo a silijo v tempo dela v izgubljanje sil v iskanje sreče. Nisi opazil strahu ki meje oddaljeval strahu ki me je približal tebi. Ne ljubezen oprosti bil je le strah. Moja vest je težka polna kladiv in žebljev steklenih drobcev trn S zaradi mene le ti. obraz/ tretja3 stran katedra :iaga je zarOlco. sporočila. Mislil sem, da si V bližini br«eupneil boau se je na lgipnzvezkov in knjig, ki tbjilepomlaanc dni "Čakala j®na ^avtobus drpbiža v denarjjgBUtee pet šfutekai malega \xl ižtštrul nad svojim neprijetnim po Ž* $Končno se je Vdeča gmpbus je bil vse prej k jjttilje, so bili videti 1Ш objemala kozarec, nape ^nekateri pa morda deki^ mogel pregnati, takih ali p krSaih hudobnih rSmehov, ne zato, d Te pledojtttHe;PP*x4.1a leva, ki ni mar; рјаШху ie skrbel, dalTSv njegoven jiflrbitostrog, a tudi jHhazervf; ila tjave mravlja-Saj vendar nigtrbffa leva, SoVfažila iPtudi njegovo adtsimstracim^ nasekna stfof položaj . j . VRt je od^?®na mravlja k levu, je ргшјша-к iuho bЖсe, ki so črno mravljo \njbjprk-Ipbila prašnji mese^mwap'pIaVr#^t ^ja ni zmogla od/ovora, -stala je vsa pre-e ji je šinila, misel: ,'jja* +es, zakaj sem je cvetan bauer jadranka kromar mraz kraljestvu asen brez osti, a zato s podukom) gostil avlji- prijateljici. Mogoče še živita, fo ve? Bili sta delavni in zelo ubogljivi. Hodili sta *<$lužbo v podjetje, v istgjjjpostor. Nikoligpfe nista sprli ali obrčkoj^i. tega msta ppznalt. Bili sta res iskreni prijateljici;*' Д\£5с^ђк Ijcna ter hudobna rjav| hfravHa.4, — Moram mraza, ki jo bo v ledenica vase hlai zime it Oster, nenehno Spominjal pa jo je tudi na prazne poj, ,1 je dopovedovala in je odšla. Bala se je fjel, ko bo stopila ven. Sicer je bila vesela, da ^tnestu vsaj na toplem. Njena soba je bila prava toploto električne peči so nenasitno vsrkavale rtene stoletne hiše. Že poleti se je bala bližajoče se je bila tu. je rezal do kosti, še bolj kot bolečinajo kiuMs pozarjanje želodca, da že dober čaj Živeli sta dve čmu_, .. „ _______ ___________________ zaipge hrane. Pisalni stroj, ki ga je jel [sameval, ker so bili njeni prsti ma otrpli Ni imela rdti toliko volje, da bi to stanj Kj to prijateljstvo ni ugajalo in poskušala ga je razdreti. Ca- ' bilo. kot da je tudi njena volja oslabel Baje na priložnost, da naleti na eno izmed črnih mravelj in ji dolgočasju. Na gladini vode, ki ji jo je ■ oči gtfcnko kapljo i.■ ■ n. ■ ,nm„.-vttCzfrdsmartfi^KSsi ski^^kavo, se je že nabiral tei' Pftabiti, da j*; rjava nMvlja tudi ^elila v,podjetjih samo v dru-prostorp. Hudobneže je^B^icjala, sije izmisHltfnačrt katerediji bo to u .peio. Nekoč je šli muga črna mravlia k levu. da uredildftftvke, • čakala leda brez vsakreiih hudobnih ine iu se je navadila gledati H9H knjig, ki so verjetno kot^ e^tjer so nekoč d leti dobila za mrazu pop^ einenila. Videti4 •iladu in zimskem [la iz vodnjaka, da ed. Po polletnem atno naraščajoči l sama čakali na do nj J ali živali o Tega ni uj ce ) sovražila: Bil 1 je ponosi I Še tisti 1 pivi in ji šepet stlišile. „Zakaj I Uboga črna B^na in v možgane ji je šinil^ misel B>ila manj? “ Popolnoma je bila pozabila na ke ki določujejo osebni dohodek. Ctr Biljeno. „Kako si njena prijateljia®FUpa Bnislila. Obrnila seje k rjavi тјШр, ta раЛА ■ šla po svoji razdiralni pot^^^leč, каксд ■ enila, da bo šla do kraj^^pla je k če |5i in premišljuje. Le-ta je bila Zamišljena in la. Zdrznila se je, a ni odgovorila. „Kaj ml KHtščaia rjavka, „o čenjflBnišliuješ? Pre B razširja o tebi laži, U n delat. Mar ni res? ifi avlja ji je že zinila inj H Tako je pošepnila ^daj širiti govorice, ki so z ■ djetju ali kraljestvu. Kiav, tmm ej žeji n Zdaj daleč? “ je zasmejala in elo uspeva, je jo vprašala, o Ivlje niti ni opazi-li.š, da ne vem,“ je šljuleš, kdo je tisti, diš v času bolnvškega dopusta dru-ela je prestrašenoB^jiala, a ijava ega in odhitela dalje nemu, zdaj drugemu lisk^vito naglico obšle vse р^Ш^И mravlja je zasejala nemir, škod nost in prepir, sama j^^Mživala v medsebojnem grizenju. je zmagala ona, vsi l^^poštovali, prihajali k njej po moč in nasvete ... Črni mravlji sta se sprli, ker se je bala padca v resniČ^^ka si ga je vedno bolj želela. Avtobus se je sunkomlusavil. Izstopila je. Strmela je v odhajajoče postave, ki so se v vse smeri. Imele šo svoj cilj, a ona? V tem trenutku si je že^Bp skodelico vročega čaja in nekaj prijateljskih besed. __ nžirani izložb). Privlačile so se je prebudil njen stari jaz. pomnila se je na dom in na roju nost te ni bilo videti! pisanja, malo spanja o ar; stalo je eno samo vpitje m dvomi, sumi, vsak je sumil neli je čebela z gosenico itd. ni ponehal. Ugnezdili so da ga je obtožil za to in Ta vihar je prišel tudi do leva. S pieni. Nenadoma pa tak vihar. L . no ... centralistični sistem, p; nek, kajti sklenil je, da izruje lju sgovem podjetju. In uspelo mu je. N j .šel bo gospodarsko stanje in kopico druH ^zni, s katero se kaznuje mravlja, je lil jasnile so se vse govorice, črni mravlji sfa ■ se pomirili. Edinole ijava mravlja ziniti ničesar. Prejela je plačilo za svi ni česa: Iskra, s katero zanetiš plaiy§| sa 11. je začudil, kaj naj to da samoupravljanje Hitro je sklical se-ki se je zasidrala v krivca za ta nemir, žav. Njegov sklep o Iglasno sprejet. Raz-fspravili in tudi drugi a ali morda ni mogla o in spomnila se je še tori le to, da se opečeš saj ne more biti tako hudo. — Izgubil sem glavo, ko mi je bila želi otroka. Ampak ... svetoval sem ji, naj gre k Za trenutek je utihnil, kot da zbira besed, kot da moč. — Saj, oba sva si želela otroka, samo ne tako hitro . . . In starši! Katoliki pa taki, midva pa sva le ubogi pari... prepovedali so ji, da bi se družila z mano. ostati je morala sama, sama s prepričanjem, daje ne maram.j sem jo oropal ljubezni... Nehote se je spomnila na sebe. Tudi ona je bila v strahu, bo dobila otroka. Danilo je bil tega tako vesel. Lahko bi ji vse, kar bi potrebovala . .. razočarala ga je ona. Ko je spozj resnico ... vsega je bilo konec. Šele tedaj se je zavedela straMB vtobus. Z žalostojo je ^pomislila na nekaj e petindvajseti ni bil! ČOTie bi pričakovala trukcij, bi bila zdaj upnnfčent^obupana oložajem. škatla lc primajala. Bila je ot prazen. Potniki, večinoma nervozni. Večina jih je v mislih že s kakršnokoli barvno tekočino, al^fanta. Čudno, niti mraz jim ni ih misli. Sama se mu je upirala, resnice, da si je ni želel, da sije želel le na najraje umrla ... _____________ Misli na te trpeče trenutke pomagala Janji. - Šla bom k Janji! Še bolj začudeno jo je 1_____ - No, saj te nisem ivabiT zato na kavoV . pisal pisma, pa odgovora ni bile Si ji rekel, da naj kplaft? |Ne! je zategnil. J kasneie je izvedel Zaposlil se bi, še dobro!™ TežkMHegovoril; Mora jima pomaga' - Veš kaj, moral - Dal ti ga bom, M Kdai pelje Irvi a’ lorda Čez [la j H Pogled se ji je ustavil na okusn jo lepo krojene obleke. Nekje \ Vedno je želela biti lepo obleč dni, ki jih je preživela ob šival - Hej, Maca! Kako si? Že cele v - Ah, saj veš. Malo študija, pisanja, malo spanja je konec dneva ... - O, ti si pa pridna! Kam pa rit^š? - Hm, ne vem. Kar tako^^Behajam . . . - Po tem mrazu! Ti s^^^res spremenila. Pridi, povfblSI te na kavo! Greš? raj je sploh prišla v mesto! A bil jljle kplega, 4^f^P?Wflnogokrat pomagal. Ni smela zavrniti. Po stari navadi jo je prijel pod roko in zavila sta pri Objel ju je topel val zraka. Veselo in z nasmehom gaj la. Vrnil ji je pogled. Sedla sta v kot, na njuno starfl88B8Bto. Kolikokrat sta tu razpravljala o svojih problemih. Naročil je kavo. — Veš, - je prekinil molk, - že dolgo sem nameraval k Zanima me, kakšna je kaj tvoja nova soba, za katero trdiš, daj’ odlična. Imaš peč? — Ja, električno; kar zadostuje - je negotovo pristavila. — Pa ti, si še v študentskem? — Ne, kje pa! Že ves mesec sem v neki sobi. Niti ni tako mrzla! Samo lastniki so zaničJBi^uju^gMtaHhiiluskov — Saj res, spomnil si me! rao je z Janjo Pogled nru^^^Tsnil v daljavo. Otožnost mu obraz. — Ne hodi Nervozno je sfgel po cigareti. Tudi je pogle^^ ZavladiJa jeTmučna tišina. Ozirala se želita tadjto izogniti preostrim p sta seileRtJfant in dekle. Zatoplje cije pristopil že kdove koliko ftji mizi je samevalo sveti najstnica: Velike vprašujoče oči so daljavo. Dogorevajoča cigareta na pep £ala o njeni raztresenosti. Zanosila je! 5las mu je zadrhtel. Začutila je, da bi se rad iz pravljena mu je bila pomagati, olajšati izpoved. toval sem ji le, naj gre na pregledi! oče... kaj se je potem zgodileg pa je Janja napačno razumela. te besede. Marje niso razočarale? ol uro-j saj nagalj n je la mraza, k nisi ista. Slutila je, boš dati denar za avtobus. Suha sem. a, ti si prava kolegica. obU: e boš zamudil. leči plašč. Roke so mu rahlo tr| sta spet čakala na avtobus. Pc a mu je težko, ker mora pofl t trdna osebnost, ji je rekel: reci ji, da jo ljubim, naj pridca jjSfše Ш ločena, da bo pomagala. Sama šp ni ijen sklep je bil dovolj velika priprav- njemu.lffje veljal nek! je stopila v avtlbu; Reci ji, reci ji, naj pridi zaklical, ko je avtobus od V sebi je bila trdjo c ločno vedela, kako, a že ljenost. - , Ko je bila izstojgiMp; v svoji zagnanosi pozabila na mraz ki jj je silil v nohte, čakala zvečer.. Ж — ----------------------- JH^nnaga, ki jo je preletela je ponudil, bvlležno ga po prostoru, kakor da m. Na nasprotni strani pogovor nista opazila at. ekle. Najbrž je bila o zrle v brezciljno iku m ohlajena kava mi# otroci atomskega (Nadaljevanje s 1. strani) Vrata sosednje sobe so se odprla. Fant, edelH^Bd onih, ki jih danes lahko srečaš ob vsaki uri in vsepovsod, je j spodnjih hlačkah naveličano zrl v Anito. Slavko, mlad fotograf, je bil njena nova ljubezej Planil sem po stopnicah navzdol. Vse to sem vedel. Irena mi je že prvi dan vscl Zdaj sem spoznal, da je zamolčala o najini nckdchji Psmujdjisem na njene dolge, svetle lase, ki so kot s 1 hrbtu; nehote sem se moral nasmehniti. Sam nis m videl, ali ttieni naivnosti, iluzijam, ki se bodo nibida|iaz-■ mieVstrašen nič. šisem slutil, da se bo moja misel tako hitro iz pij r- Še nisi odgovoril! meje spomnila Milena. - Sem, a ne bo prišla - sem ravnodušno odgoifiig? - Si pričakoval, da te bo sprejela z odprtimi rok imi, je Bel Igor. — O, seveda jih sprejema . . . samo ^gpti ji dajo ^več kot to, da se izpraznijo. Ga poznaš? iz Igorjevega prizvoka nisem mogel ч&врR, ali misli ■Ц^аИ pa govori le tjavdan. Besede, čejj^PRkrite, so me j si vedel? sem siknil. .Moj pogled je bemd||pB¥aza na obraz. Ustavil se je na IWIUŽ?jatojMtije potrdilo moj sum, da mi nekaj prilmv^^lTOB^eč, kot sem si lahko zamišljal. Razgovor o Aniti je legel na nas kot mora. Helena je strmela v svoj kozarec ore, Milena pa je gledala k sosednji mizi, kjer je nekaj mladoletnikov, dolgolasih in neobritih, skušalo s svojim vedenjem opozoriti nase. K sreči se je prav tedaj vrnil Dane in me seznanil z rjavolasko. Sklenil sem, da om o Aniti govoril z Ireno. Seveda kasneje. Prijazno sem stisnil roko Danetovi novi „muhi“, kot mi je H|^Byaošepnil Igor, in si jo neopazno ogledoval. Moral sem h>i kar рк ч-ј nespreten ali pa v svoji zamišljenosti nisem dovolj prikril svojega početja. Sonja, kot jo je predstavil Dane, je opazila moje veiiko občudovanje in mi je poslala več svetlih pogledov. IzfUlHšrnih zenic je žarela samozavest. Oglasila sejttneka osladna melodija. Dane je s Sonjo spet vstal. Tudi z Ireflo sva /stala in odšla na plesišče. Plesala sva molče. Irena mi je rahlik naslonila glavo na rame. Zdaj je bil primeren trenutek z^^Hk razgovor. - Irena, kaj se je^jjodif z Anito? |j odgovorila. : lahko prepričal. Je. Dobro sem poznal Ireno, pred-(likala seje. Pomislil sem na fanta. Pogledala me je, - Bil si pri njej. Si To niso bile njene vsem pa njeno odkrito ki sem ga videl pri Ani£| - To ni edini v; sem spet poizkušal. - Morda res ne je mi je tuj. - SpetiBI pogleda sta se ujd - Sprcmem^^P po tvojem odhodu. se je odtujila svojemu krogu 10 dejala. - Giblje pa se v krogu, ki zastrmele vame njene oči. Najina (Nadaljevanje prihodnjič > obrazi četrta* katedra leon senger ■Mi iz naše sredine oda zemlji V somraku sivih vlažnih pradavnih megla se je rodila lobanjasta zemlja med zvezdami slutil sem njen človeški začetek, ko sem posedal ob ognju, ob zahajajoči kepici domačega sonca? < Ko sem se spominjal in spominjal podoben padlemu oznanjevalcu, sam sem sedel na jedrnatih obrobjih na pobočjih, na morskih gladinah med sencami, med sivimi sencami, sem iskal vonj divjih kostanjev, slepe noči velika trobelika je razcvetlB' in odcvetla v meni kor I/gubil sem korenine sedaj še plavam po zraku in ko je cva cvetje na oknih na ženskih prsih ali v notranjosti blaznih it slepe niti strup, elo nežno iiš, pisem Pesnika in publicista VLADIMIRA GAJŠKA ni potrebno posebej predstavljati. Njegovo ime je že mnogo let znano mariborskemu in slovenskemu kulturnemu krogu ter ostali javnosti. Je plodovit pesniški ustvaijalec, ki zajema iz svoje sredine, se vanjo potaplja in znova vrača, obogaten in oplemeniten z novimi spoznanji. Zato se pravzaprav ne smemo čuditi, če je njegova umetniško pojoča duša izlila svojo pesem v novo zbirko poezije, ki jo je izdala Založba Obzorja v Mariboru. TeJ knjigi, DALJNIM TEŽIŠČEM, njegovi pesniški sili in umetnosti, ki diha iz poezije, smo namenili to stran, ki bo odslej namenjena znanim velikanom duha - tistim, ki žive v naši sredini in našem čas^ razmišljal o smrtnem gnusu o smislu življenja, čutil sem železno srce brez utripa Sled prsti med zoglenelimi pogledi in pepel na sencih z nestanovi-to flMtinko časa. Slutil sCm gibanje vej, samomorilskih in mrliških lesk, sredi listja še pre-pva na dolgem peclju cvet črno modra jagoda ali volčja jagoda divji zidovi se podirajo sami od sebe v včerajšnjih glumaškili sanjah. Mrtvi golobi zletijo v črnih oblekah v črni zrak odvrženi v žalovanje za hišami za parki, za vsemi mesti in za vsemi živimi so korakali mrtvi bratje s pesmijo na suhih ustih pod slepiih a mrkim nebom so spale štiri krone iz krvi iz moje in tvoje žive krvi pod vzdihujočimi domovi so kričali otrpel drobni kolibriji uničenje je tkalo z (Robnimi ročicami smrt. . . PRVOBITNO in NESPOZNAVNO v preproščini v tabuju in spolnosti tisoč koščic n ^tilniku resničnih morij v očeh v slepoti in v pnvifflfetisoč adosti nam ponuja zemlja. zemlja zazevaj in s tisočerimi otroškimi brezvernimi i usteci! dnji in prvi človekov padec, prvo učlovečenje nem samem prividu! Naj se tudi moja pesem, to nebo nad o ilovico, ta galeb nad morjcrmUuvpri), sluh* okus, vid in tip :j zbudijo novi prostorij večnem neiztrohnjej&m plpskanju m minevanju! jevalci preženejo ‘omralf s sončnim pegastim vulkanom^ [ujem иШШ ranili zemljo, kje bomo dogoreli v senčno lavo ijstvu se bo seiifena zemlja tisi drznih Odpri mrlišk Naj po? izgine v naj si v ve Naj c? Kajti vp: kje boni v katerim prelevilt| v naše p' inje zveličanje, v sv«Jo ODREŠITEV? & (Ciklus: GLOBOKA ZEMLJA) zakleti stolp Smejim se z blestečim netopirskim glasom v molčečem stolpu, z velikimi očmi od trpljenja od prividov otipam starodavno zakramentno rožo, da bi se dvignil kvišku, k tisti izbrušeni praluči, ki zasije komaj v senci, okatoeneli svetovi, ki so zaspali pred milijoni let ali pred enim samim bežnim trenutkom, črke iz dolgega hebrejskega srebra, ki lezejo po molčečem zidu, ali večerno drsenje sonca ob jutrišnjem vzhodu, še in še tipam skozi motno temo, da bi odkril razsežno otožnost hladni meči1 rok, hladni meči rok sekajo prste, sekajo prste medtem kričim v vetru, kličem med travo, da bi se prebudile mrliške ustnice v večnem spanju: vlačim se od zidu do zidu, zakleti KENTAVER, s toplimi ustnicami sesljam jetniške cvetoče, bele zidove in spominjam se koščene smrti, narisane s kredo: vreščim, zapuščen in oddaljen, od bližnjih svetov, poslušam oddaljujoče grgranje ali orgle, kdo bi vedel v noč, pod mano šumijo reke mrtvičenega naplavljenega, usahlega OTROŠTVA v baročnem slogu, zvezde in duše se pretakajo po sevajočem nebu, kontrapunkti si sledjo iz žalostinke, iz otožnosti v muko, slišim samo svoj nori smeh, svoje feobc, svoj krik, ki predre nevidne pajčevine, ki predre nevidne pajčevine s hladnimi meči rok, čutim kako kaplja vlaga, šepetaje s spominskim spominjanjem gorim v mrzlici brez sonca, v brezno brez sence, rad bi, odletel / priklonjen sem v izrezljane Cvetove na leseni samoti, ljudje in psi odhajajo pijani in srečni nekje po ulici v slepoto, črni denar sije na sajastem orožju, tisoč žuželk napada človeka, črni vonj po prahu se je prelomil kot vitja črni vonj po'zažgani koži, mrtvi cvetovi narahlo vzvalovijo na otroških ustih, neftje v obrisu se ospejo: ‘ j dan je enako dolgikakor noč, ure so strmele ob urah, gibljivost je po/abila na čudenje, to je vhod k KENTAVROVE DVORCE to je tisto strašno in pričujoče v odrešitvi, netopirji se spreletavajo meti lijoličasto org§sko zadušnico, nekater( prihajajo s prhljajem na ro|ah in z velikimi (Hmi od trpljenja kot zlate duše, kot stekleni drobci kot v'smrtnih krcih, vizijska bitja z raztrganimi bblačili, skoznje gleda kosti in starodavno meso, vsi gredo skožjpočasni ritem mimo, vsi šepetajo, zlttfglo in tiho kličejo, kar l>p ostalo v miru *]očcnijiB • kem p ros toru, n c kjtev vsemirju, in moji nemogoči rdeči uničujoči ••kriki v duhu samotnega stolpa v eni sami muki, ki teži za preo-,-V koliko tisočletjih sem se spreminjal v netopirskega kentavra? |®orja sem preletel sečnimi, vulkanskimi platnenimi krili in • obešen, skrhan, zrahljan zaptiščeA na sterilncirtzidu . . . enega upanja sem zavrgel z glasovi, koliko mrtyoude megle je Foto: M. JAPELJ vsakdanja borba Zapuščen in osamljen v poznem jutru, da bi ugotovil usodo nekega boljšega dne, zapuščen in zasmehovan se je dvignil včerajšnji Pegam, da bi ubil Lambcrgarja. ,-riI, Na njegovih ustnicah, na njegovih ramenih sedijo krokarji z neznanim imenom, in z Edgarjem Allanom Poejem, svinčeni psi mežikajo kulturni politiki in nobena svinčenka ne doseže njihovih položajev. Pesem je le zatočišče zasmehovanih in trpečih, kjer nima nobena organizacija svojih opozicij in formularjev. In razum, ki so ga pregnali s spolnimi odnosi na notrlinjih robovih objek, ta razum, oškropljen s stenicami in z zlobno smrtjo altinaj verjamem da so bolečine drugih moje bolečine, ali naj verjamem da so moje bolečine tudi v drugih svetlobnih srcih v drugih svetlobnih letih. sramota je vsakdinj i kruh množic, venda Koliko Dvignil se jtePegfm, padcjfje Lambergar, njiikru ki opazujejo njuno maščevanje Njuno maščevanje, hudiča ima f premagal b$ le glej da tc nefeapelja! Ponos slovenska zemlja, vse skupaj na zlomljenem bajonetu, ponižanje o blazno^Renjc. I Kdo naf'verjame v njihov govor, v pripovijJ zasmehovanji ustnic, upori a oglatih sanj? šlo in za! V zrcalih srcu zenic,^ vodijo stopnici k podzavestij [nem ШШ rodrem očiščenju, ker •pijo k ■ k Bpdzavcsti in k ffolpu. kamnite glave, timi, psa v tam, Sence drvijo ob таримЈ! in jočejo, nekaj prclSficnegteso prikaži? na visokem obzorju. 4 ; p-.. Kje? Na visokem obzorju? Ali nekje na dnu zenic? ^klasične idl________ očesne votline, je njenau pravo dbami, ■ novi zemliffi •negovane mišje roke, Žaprte v brezčasje i Vsakodnevna sunjničejija, da bi ubili naši glavo vzel, pa liitro njo na jele a v j el, ves Dunaj je In vseeno izzivanje ■krokarji in zaprašenih vseeno prerokujejo o jutrišnjem boljšem I Ki bo rojena med žlezami, med železom dišijo žlczc^ po medu, oponašajoči ptiči bruhajo nemške zloge, kajti ves Dunaj je tega vesel, skjij ti ves Dunaj je tega vesel!_ (D- Spomina na mrtvega prijatelja) m slutil sem da se je nekaj... Slutil sem, da sc je nekaj zgodilo, v rakastem večeru z bikoborbami z zelenimi ali sivimi žolnami - jezik je tenak јд oblepljen s kaveljci z udomačenimi lobanjskimi kostmi, z jagodami bele omele, vsi so obupno kričali v dostojevskovskern obupu in v božjasti. Takrat sem mislil na možgane in na trnova gnezda na presek prepone besnel sem pod umazanim ihtavim, norim prostorom, klel sčm knneč CVP.t« V nrprnknvaniil 1 n/vimi voelauomi •» п/мм«, ** uE“i,u“ Jjrviiiviii na VW1I1L ii.au, ivaivu je IIIUIUU UISUU reka je lizala svojo smrtonosno utopljeno železno pot nekdo je podiral hišofa hišo v znak pepelastega maščevanja, med drevjem med sadovnjaki in obešenci čebljajo velike sinice ubijejo glavo manjših In izldjuvaje stožične možgane, takšen je njihov zakonšnjjcŠPn je njihov edini zakon. Ničesar nisem zahteval nobenega zveličanja noberiega obupa trnja nobene Itfrone nkom усрсжпиплм »in„n ___________________________________. klical i .......... !