41. številka
Maribor, dne 25. maja 1915
Letnik YH
naročnina listu:
§s*o leto	.	.	K10 —
m leta .	.	.	„	5 —
mri leta	.	.	„2-50
»«sečno.	.	.	*	1'—
aj Avstrije :
leto . .	„
Posamezne številk® — 10 vinarjev. —
Inserat! ali oznanil«
te računajo po 12 n* od 6 redne petitvrste: pa večkratnih oznanilih vett — popust —
„Straža* izhaja v po» deljek in petek popoka
Rokopisi se ne vračaj».
W«Onifttvo in upravmMvo; Maribor itaroika. ulica. S. - Telefon št. 113.
Neodvisen političen lisi sa slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govori® vsak dan od 11.—12. ure dopoldn«.
■BaSHHSHBBBSnaSMMMr
Naša mornarica otvorila vojsko.
Cesar se obrača do svojih, narodov. — Naša mornarica obstreljuje italijansko morsko obal. — Mornariški zrakoplovi mečejo bombe na italijanska vojaška poslopja. — Začetni boji na Tirolskem. — Vatikanski poslaniki v Švici. — Rumunija ostane nepristranska. — Grški
kralj nevarno bolan.
Vojska za hrvatsko in slovensko ozemlje ob Ad-riji se je začela. Nad 30 let je hodila Italija z nami kakor Judež Iškarjot s Kristusom. A ko je prišel ugoden trenutek, je odšla liatihoma proč od nas in se začela pogajati s sovražniki. Dolgo časa se niso mogi zjediniti z;a srebrnjake. A ko je bila Kupčija gotova, je vstala Italija in nas javno izdala.
Izdajalci so sicer večkrat koristni, toda upoštevani nikjer. In zato ga ni naroda v Bvrooi, kateremu bi se ne studilo ravnanje Italije. Tudi francosko, angleško in rusko časopisje pozdravlja sicer nove sobojevnike, toda med vrstami je povsod citati, da je stopil med nje gnjusen m gobav tovariš. Itali,a je, prodno je padel prvi strel na bojišču, doživela veliki poraz, izgubila je svojo čast.
Kot plačilo za -Judeževo dejanje je obljubil 'tro-sporazum Italiji izhodno jadransko obal. Obljubil jo je sicer že tudi Srbiji in Grčiji, toda boljše se dvakrat proda in tako mora tudi Italija prelivati kri ob Strani trosporazuma,
Hrvatsfeo-slovenska polit :ka je že dolgo vrsto let neprestano opozarjala na nevarnost, ki nam preti od Italije. Ni se nam verjelo, ampak dp. Steimvéndèr je delal obiske v Rimu in Dobernig je sklepal; volilne kompromise na Primorskem, vse v nadi, da se Italija zanesljivo priveže na nas. Toda mi smo poznali iredento, njeno gonilno in navduševal no moč. In kakor smo pričakovali, tako je tudi prišlo. Italija je. iredent-sko zastavo proglasila za svojo.
Našo upanje v teh težkih urah ie naša armada, katero naj spremlja obilni božji blagoslov v to težko vojno!
Mornarica začne.
Vojska z Italijo se je začela! Otvorila jo je naša junaška mornarica s svojimi ladjami in zrakoplovi. Sedaj je admiral Hans v svojem elementu in njemu, sledijo navdušeni častniki in udano moštvo. Kdor je imel priložnost zadnje mesce governi s člani naše mornarice, njemu je znano, kako ,so koprneli, da jih admiral Haus pusti na, lov proti Francozom in Angležem. Toda admiral se ni dal ganiti, češ, naša mornarica ni zgrajena za Francoze in Angleže. Njegovo sokolsko oko je gledalo naprej in je videlo razvoj v bodočnost. In ni se varalo! Sedaj vemo, za koga ja zgrajena naša mornarica. Prvi dan, ko se je verolomni zaveznik pred celim svetom razkrinkal kot naš sovražnik, je stopila v akcijo.
Naša mornarica je sicer manjša kot italijanska, toda mi gledamo z velikim zaupanjem v bodoče cini. 'Admiral Haus je že v miru veljal kot eden naimodrej-ših mornariških voditeljev, kar jih imajo države. Vr-hutega je vsled svojega znanja občudovan od častnikov, vsled svoje ljuheznjivosti in priprostosti nenavadno priljubljen pri moštvu. Ko zna skoro vse evropske jezike, se z vsakim pomeni v njegovem materinem jeziku. Častniki so bojaželjni, izobraženi m z moštvom tesno sklenjeni. Zato je avstrijsko mornarištvo že ocl nekdaj vzgledno. Da tudi moštvo ne bo zaostajalo, je ob takih voditeljih samoumevno. V oklicu na narode po pravici govori naš cesar: Tegetthoffov duh živi v Moji morn apici. . , Dal Bog naši1 izborni mornarici tudi iste sijajne uspehe kakor Tegetthoffu!
Prvi napad naše mornarice in naših zrakoplovov.
Dunaj, 24. maja.
Poveljstvo avstrijske vojne mornarice uradno razglaša:
Naše vojno brodovje je v noči, ki je sledila voj-skini napovedi, t. j. od 23. na 24. maja, priplulo ob italijansko izhodno obal med Benetkami in mestom Barletta (jugozahodno od Kotorja) ter je na, mnogih
krajih us, ešno obstreljevalo vojafeko važne postojanke.
Istočasno so metali naši morski zrakoplovi na zrakoplovno j pslopje v mestu Čhiaravalle „akor tudi na vojaške priprave v Jakimi (Ankoni) ter orožarno v Benetkah bombe, vsled česar je nastala občutna škoda in požari. Mesto Jalkin leži ob izhodni italijanski obali jugozahodno od otoka, Vis, Chiajravalle pa nekaj kilometrov zahodno old Talkina.)
Italijanska konjenica upadla na našo stram.
Naš osmi sovražnik je svoje domnevano osvo-jevalno napadanje pričel na čudni način. Prepovedano je, da bi se o tem sedaj že natančneje poroča-
lo.	V nekem uradnem poročilu se povdarja, tla se je že pri trgu Strassoldo na, Primorskem pojavila italijanska kajvalerija. Bila je skoro gjotovo ka,Valerija, ki je namenjena za poizvedovalno službo. Kavalerij-ska Četa je skoro gotovo pridrla v smeri od italijanske trdnjave Palmanova (zahodno od Gradiške), kjer je nastanjen stalno en kavalerijski polk. Strassoldo je majhen avstrijski obmejni trg, 5 km južno od stare italijanske obmejne postojanke Palmanova, ter leži samo 1 km od avstrijske meje, 5 km severno od Cervtinjana ob železnici Tržič—Benetke. Strassoldo leži na ravnini, ki je samo 10 m nad morsko gladino. V tem kraju so se leta 1797 vršili boji mecl četami nadvojvode Karola in francoskega generala Eer-nadotte. Francozi so takrat prisilili avstrijske čete, da so se umaknile proti Gradiški. (Ozemlje, kjer so se vršili prvi boji, leži severo-zaködno od Trsta v kotu med Oglejem in Gradiško.)
Najnovejše poročilo.
Dunaj, 24. maja.
Avstrijski generalni štab uradno razglaša:
Ko je nastalo vojno razmerje med Avstrijo in Italijo, so se pričeli na nekaterih posameznih krajih ob t i r o 1 s k i m e j i manjši boji.
Na primorski d r ž a v n i m ie j i se je pri obmejnem kraju Strassoldo pojavila italijanska kavalerija.
Cesar avstrijskim narodom!
Cesar Franc Jožef je v nedeljo dne 23. maja, ko ie dobil poročilo o vojskini napovedi, poslal ministrskemu predsedniku, grofu Stiirgkhu sledeči lastnoročno pisani oklic na avstrijske narode, kateri se mora splošno objaviti po celi državi:
Mojim narodom!
Italijanski kralj Mi je napovedal vojsko. S tem je-prelomila Italija zvestobo obema svojima zaveznicama,, kakor tega ne pozna zgodovina.
Po več kot trideset let trajajoči zvezi, med katero je lahko Italija pomuoževala svoje ozemlje in se nemoteno razcvitala, nas je v url nevarnosti zapustilo in j, vihrajočimi zastavami prestopila v tabor naših sovražnikov.
Mi Italiji nismo grozili, njenega ugleda nismo zmanjševali, dotaknili se tudi nismo ne njene časti, ne njenih koristi. Svoje zavezniške dolžnosti smo vedno zvesto izpolnjevali in smo jo celo podpirali, ko je bila v vojski.
A storili smo še več: Ko se je Italija poželjivo ozirala čez našo mejo, smo se odločili k velikim in bridkim žrtvam, da bi se tako vzdržalo zvezno raz-
merje in mir. To so bile žrtve, ki so Naše očetovsko srce zelo hudo bolele.
A italijanska poželjivofst, ki je hotela trenutek za se izrabiti, je bila nenasitljiva.
In tako je prišlo do današnjega dogodka.
Mogočnemu sovražniku na severu so v desetmesečni velikanski borb: in v zvestem vojnem pobratimstvu z armadami Mojega visokega zaveznika Moje armade zmagov to kljubovale.
Potuhnjeni sovražnik na jugu nam ni neben novi nasprotnik.
Veliki spomini na Novaro, Mortaro, Kustoco in Vis, ki so bili vedno ponos moje mladosti, ter duh Ra-deckyjev, nadvojvoda Albrehta in admirala Tegetthoffa, Mi dajejo poroštvo, da bomo tudi svoje meje na jugu uspešno branili.
Pozdravljam boja izkušene, zmagovite svoje čete, zaupam na nje in njene voditelje! Zaupam svojim narodom, katerih brezprimerna "požrtvovalnost zasluži Mojo globoko očetovsko zahvalo.
Vsemogočnega pa prosim, da blagoslovi naše orožje in vzame našo pravično stvar pod svoje milostno varstvo,
Franc Jožef 1. r.
Italija napovedala Avstriji vojsko,
Dunaj, 23. maja.
Danes dne 23. maja ob pol 4. uril popoldne je izročil italijanski poslanik na Dunaju, vojvoda Avarna, našemu zunanjemu ministru, napoved vojske, ki se glasi :
Cast mi je, da izročim podpisani kot kraljevi i-talijanski poslanik po zaukazu Njegovega Veličanstva, kralja Italije, prevzvišenemu gospodu avstrijskemu ministru zunanjih zadev sledečo naznanilo:
Dne 4. t. m. so bili naznanjeni o. in kr. vladi zelo tehtni vzroki, zakaj je Italija., zaupajoč v svojo dobro pravico, označila zavezniško pogodbo z Avstrijo, katero je kršila c, in kr. vlada, za nioevno in od* slej naprej za neveljavno in je v tej! zadevi zopet zadobila popolno prostost za dejanja. S trdnim sklepom, da hoče italijanska vlada z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, skrbeti za ohranitev italijanskih pravic in interesov, se kraljeva vlada ne more odreči svoji dolžnosti, da ukrene vse potrebno zoper sedanje m prihodnje ogroževanje glede izpolnitve narodnih teženji, kar ji nalagajo dogodki.
Njegovo Veličanstvo kralj izjavlja, da se smatra v vojnem stanu z Avstro-Ogrsko od jutri naprej.
Cast mi je istočasno javiti Vaši p re vzvišenosti gospodu ministru zunanjih zadev, da bodo dani še danes na razpolago potni listi cesarskemu in kraljevemu poslaniku v Rimu in bi bil Njegovi prevzvišenosti zelo hvaležen, če bi se izročili tudi podpisanemu potni listi.
Nemčija proti Italiji.
Poluradna „Nord. 'Allg, Zeit.“ piše: Tirozvezna pogodba določa, da zavezniška dolžnost (casus foederis) nastopa istočasno za vse tri velesile, ako sta ena ili dve državi brez lastnega neposrednega izzivanja napadeni ali zapleteni v vojsko. Ko je bila 'Avstrija prisljena, da nastopi radi sarajevskega umora proti Srbiji, vmešavala se je Rusija, mobilizirala celo svojo armado in tako povzročila svetovno vojsko. Izzvala ,;e Rusija, Vendar je menila italijanska vlada, da za njo ni nastopila zavezniška dolžnost. Pri nadaljnem razvoju stvari, po smrti San Giuliana, so bile v Italiji močne sile na delu, ki so hotele imeti od Avstrije
tudi za nevtraliteto odškodnino, Italija, se je začela o-borožavati in s tem so rastle zahteve iredentskiii republikancev in drugih francoskih prijateljev. Nemška vlada ni ničesar opustila,' da bi dosegla sporazumlje-nje med Avstrijo in Italijo* Čeprav je bila Avstrija že konoem mavca p ri,pr,avl;, ena, odstjopjdi italijansko o-zemlje na Južnem Tirolskem, se italijanska vlada s tem ni več zadovoljila, ampak je stavila dne ld. aprila svoje znane visoke zahteve, Avstrija je bila voljna iti do skrajne meje. Toda dne 4. maja )e italijanska vlada, nepričakovano izjavila, da smatra zavezništvo Avstrije zaradi, nastopa Avstrije proti Srbiji mesca avgusta preteklega leta (!) za zlomljeno* Nemški vladi :e Italija naznanila, kaj je storila, na Dunaju. Ako dvigne Italia sedaj orožje prot svojemu dosedanjemu zavezinlcu prelomi svojo zvestobo v nadi, da bo dobila, kar se ji je prostovoljno in brez prelivanja krvi ponudilo.
Avstrija ne sprejme italijanske zavezniške odpovedi na znanje.
Naš zunanji minister Burian je v petek, dne 21. t. m., povabil italijanskega poslanika kneza Avarila, K sebi ter mu • izročil spomenico, v kateri je povedano, da Avstrija ne sprejme italijanske zavezniške odpovedi na znanje. Ta odpoved, izročena dne 4. maja, je našo vlado mučno iznenadila, ker je Italija tako neposredno in nepričakovano naredila konec zavezništvu, ki je obema državama jamčilo za, mir in je posebno dobro služilo Italiji. Vzroki in nameni našega postopanja proti Srbiji so se tudi Italiji naznanili. Ob tej priliki se je v Rimu izrecno naglasilo, da Avstrija nima namena, vzeti Srbiji niti zemlje niti samostojnosti. Ko se je pričela vojska,, se je Italija izjavila za nevtralno, ne da bi najmanj namignila, da bi ta vojska mogla v kakemkoli oziru škoditi trozvezi. Tako je izja|vil San Giuliano in dne 2. avg. 1914 italijanski kr'a lj s a m, ‘da ne najde I-taiija v našem postopanju ničesar, kar bi moglo škoditi trozvezni pogodbi. Takrat torei ni smatralhi Italija našega postopanja za „flagrantno prelomitev besedila in duha naše zavezniške pogodbe“, kakor se je sedaj Salapdra izvolil izraziti. Le za slučaj, da bi mi na Balkanu vendar le dobili kaj ozemlja, je želela Italija odškodnine. 'Mi smo bili pripravljeni, ugoditi Italiji. In ko je pozneje italijanska vlada, vedno še povdarjajoč svojo željo, da se ohrani trozveza, še stavila nove zahteve, se je avstrijska vlaidia začela zopet odkritosrčno pogajati in ž r t v e, ki jih je bila pripravljena doprinesti, so edino zaradi tega tako velike, ker ni hotela razdreti toliko let obstoječe zveze. Kljub vsemu temu je italijanska vlada dne 4. maja Avstriji odpovedala zvezno pogodbo. Toda. avstrijska vlada ne more sprejeti izjave i t a-1 i j a n s k) e vlade na z n la n j e, da hoče Italija dobiti proste roke in da odpoveduje Avstriji zvezno pogodbo, kajti taka odpoved je v očivid-n e m nasprotju z zavezo, ki jo je Italija v pogodbi z dne 5. decembra 1912 slovesno sprejela, in koja pogodba določa, da traja, zveza do 8. julija 1920 in da se mora ista eno leto prej odpovedati, predno postane neveljavna. Sicer p,a odklanja vlada vse posledice, ki bi znale nastati vsled samovoljnosti italijanske vlade.
Poslanska zbornica za vojsko.
Poslanska zbornica Še je v četrtek, dne 20. maja, ob 5, uri popoldne, zopet nadaljevala razpravo. Točno ob 5. uri je došel v zbornico predsednik Mar-cora, poslanci in ministri.
Pred popolnoma polno zbornico je pričel govoriti poročevalec komisije poslanec Boselli. Zbornica je spremljala njegov govbr z živ.ahnim odobravanjem. Komisija je predlagala, je povdarjal Boselli, da zbornica enoglasno sprejme postavno predlogo, s katero se da vladi izvanredna pooblastila. (Dolgotrajno in živahno pritrjevanje.) Povod za to je jasen, kajti s sprejetjem te predloge se še le pravzaprav pritisne pečat na vladno delo, katera smatra sedaj glas domovine kot svetovalke in čut za, narodno čast kot potrebne spremljevalce. (Dolgotrajno pritrjevanje.) V tej usodni uri, ki nas združuje v eno samo voljo, bo sklep zbornice slovesna potrditev neodložljive in žive vere za pravico in slavo najše domovine. (Živahno pritrjevanje.) Poročevalec je nato povdarjal zaupan’ je do armade, mornarice in do vladarja, kot naslednika slavne kraljevske rodbine.
Tem besedam je sledilo viharno odobravanje. Poslanci so se dvignili s sedežev in pritrjevali. Ministrska predsednik Salandra in drugi ministri so med zopetnim odobravanjem stisnili poročevalcu roko. Občinstvo je začelo klicati:	„Živijo Italija!“ „[Živijo
kralj!“ Nato je tudi zbornični predsednik govorniku čestitaj.
Poslanec Barzilai je izjavil, zbjornica naj bi iz popolnega zaupanja, ki g» goji do vlade, isti dala obširno dovoljenje za njeno postopanje.
Poslanec Turatti je obširno utemeljeval proti-vojskino stališče čistih socijalnih demokratov.
Poslanec Colajanni (republikanec) se je odpovedal besedi s klicem: „Živijo Italija,!“ (Zopetno odobravanje.)
Poslanec Ciccotti (socijalist) je govoril v imenu ostalih socijalisfov in izjavil, da je on mnenja kakor meščan in socijalist, da se postopanju vlade ne sme sedaj ne v dejanskem in ne v moralnem oziru naspro-
i tovati. (Pritrjevanje.) Mi se sedaj nahajamo ured o-brapibno vojsko. Socijalisti, v katerih imenu sedaj govorim, upajo, da bo iz te vojske vstala prenovljena Evropa in da bo potem prišlo do tako zaželjenega razoroženja. Mi hočemo, da se odpravijo zadržki, ki Zalbranjujejo napredek omike.
Glasovanje: 407 proti 74 glasovom.
Razprava se je nato končala. V tajnem glasovanju je bil nato postavni predlog s p r e -jets 407 proti 74 glasovi.
Zbornični predsednik Marcora je nato povzel besedo. Ministri in poslanci so se v tem trenotku dvignili s sedežev. Marcora je izjavil: „V tej zgodovinski seji je zbornica prišla do prepričanja in vere, da je treba Italijo izpopolniti. Podvizajmo se, da izpolnimo naše dolžnosti naprarn domovini v trdni veri, da bo edinost in vstrajnost, kakor tudi hrabrost naše armade in mornarice privedla do skupnosti naše domovine. Živila naša, Italija!“ Predsednik je v neklaj btesedah omenil tudi kralja in je končal svoj govor z živijo-klicem na vladarja, kar je zbornica sprejela z živahnim odobravanjem.
Na predlog ministrskega .predsednika Salandre se je na to zasedanje zbornice preložilo na negotovi čas
Po končani seji so pesnika d’Annunzio viharno pozdravljali.
Tudi senat za verolorastvo.jf |
Glasovanje: 262 proti 2 glasovoma,.
V petek, dne 21. maja, je tudi senat z 262 gla^ sovi proti 2 sprejel zakonski predlog, da se za slučaj vojske dovolijo vladi (ne kralju!) izredno dalekosežna pooblastila. Predlog je utemeljeval rimski župan Colonna. Tudi senat se je odgodil na nedoločen čas.
Katoličan! v Italiji.
Ker se italijanski katoličani na papeževo željo vobče. ne udeležujejo volitev, za to tudi ni nobene organizirane politične katoliške stranke v Italiji. Ne more se torej trditi,'da je katoliška stranka zavzela to ali ono stališče. Zn,ano pa je, da so katoliški listi in zavedni katoličani bili ves čas dosedaj proti vojski in za nevtralnost in da se niso udeleževali hujskanj liberalcev in framasonov.
Papežev državni- tajnik, kardinal G a s p ja r i, je po poročilu milanske „Perseveranze“ katoliškim časnikarjem označil svoje stališče s temi le besedami: „Isti, ki skušajo Italijo zaplesti v vojsko, ravnajo hudobno , . . Začeti vojsko, dokler se nihče ne dotakne naše jemlje, to bi bilo ne samo nedomoljubno, ampak malodane zločinsko.. .“
Beneška katoliška „Difesa“ pa graja, da so se poslanci udali ljudskemu toku in niso pokazali poguma, ustaviti se hujskanju revolucionarnih in proti kraljevski rodbini nastopaj a jocih ljudi. „Ob strani odkritosrčnega navdušenja stoji samo hudi duh revolucije, vedno pazljiv in hujskajoč, stoji z eno besedo framasonstvo ter skuša razpaliti ljudske strasti.“
In list „Unio cattolica“ piše: „Težnje, velikost domovine, so samo pretveza: „domoljubnost“ gotovih ljudi je preveč znana. V tem trenotku so na višku ljudje z neznano preteklostjo, najnemirnejše in najnevarnejše organizacije, pred vsem seveda rak-rana našega naroda, framasonstvo.“
Pri glasovanju v italijanski zbornici o vojnih vladnih predlogih dne 21. t. m. je bilo p;rotiglasov 74, med temi 45 socialistov, in ostalo število zavedno katoliških poslancev.
Vse to je dobro povedati ob času, ko priobčujejo gotovi listi na podlagi izmišljenih telegramov drugače se glaseča poročila in neznani ljudje zopet izrabljajo take lažnjive vješti tudi za gonjo proti katoličanom v Avstriji.
Lausanska pogodba ničeva?
Vesti iz Petrograda pravijo, da je Italija obvestila Turčijo, da smatra lazansko mirovno pogodbo za ničevo.
Kaj obeta trosporazum Italiji?
List „Novoje Wremja“ poročaj, da je trosporazum Italiji obljubil sledeče:
1.	Uresničenje italijanskih načrtov ob dalmatinski morski obali notri do Spijeta, mesto Spljet in (skupina 12 turških otokov v Egejskem morju), Italija se zaveže, da da trosporazumu na razpolago italijansko vojno brodovje in italijansko armado, broječo
1,200.000	mož.
2.	Trident, Trst, Istra.
3.	Uresničenje italijanskih železniških načrtov v Mali Aziji (Adaliu).
4.	Valono z zaledjem.
5.	Ugodi se zahtevam Italije glede Dodefcaneza pristanišče.
Opirališče za italijansko vojno brodovje je črnogorsko obrežno mesto Bar, kamor se je podal italijanski poveljnik že koncem mesca aprila. Glavni i-talijainski vojni stan se nahaja v severno-italijanskem mestu Bologna.
Pogodbo, ki je bila podpirana dne 27. aprila, je baje sestavil Tittoni.
*
* *
Ranke v Italiji in Nemčiji. .
Berolinski list „Tägliche Rundschau“ poroča: Nemške banke so 'dale prepeljati svoje vrednostne papirje, ki so jih imele v Italiji, v nevtralne države, v prvi vrsti v Svico. Istotako so italijanske banke v Nemčiji svoje vrednostne papirje spravile na varno.
Avstrijska poslanika v Rimu.
Naš poslanik pri italijanski vladi baron Macino je dne 24. t,. m. odpotoval iz Rima. Ž njim je odpotoval tudi naš poslanik pri Vatikanu prino Schönburg. Tudi nemški poslaniki so odpotovali. Naš, bavarski in pruski poslanik pri Vatikanu bodo medtem uradovali v Luganu na Švicarskem*
Varstvo nad našimi državljani.
Varstvo avstro-ogrškili državljanov v Italiji je sprejela Španija, varstvo nemških podanikov Švica. Varstvo Italijanov v Avstriji in Nemčiji je prevzel» Severna Amerika,
Razpust italijanskih občinskih zastopov.
Vlada je razpustila občinske zastope Trsta, Gorice, Tridenta in Rjovereta*
Italijanski vojni načrti.
„■Frankfurter Zeitung“ poroča iz Berolina:	O
poročilih, ki prihajajo iz inozemstva, da bo Italija vsled svoje nove pogodbe poslala toliko in toliko sto-tisoč mož v Šampanjo in toliko tisoč v Dardanele, se misli v političnih krogih in v vojaških krogih z velikim dvomom.
Kaj je pričakovati?
Švicarske „Baseler Nachrichten“ pišejo:; Ako noče Italija cele svoje armade spraviti v nevarnost, ne bo njena udeležba, četudi je vajžna, vojske odločila.
Italijanska artilerija.
„Manchester-Guardian“ piše, da je Italija oborožena s topovi, izdelanimi v Franciji, ki jih je nad 600 in sicer 7.5 cm topovi. Oklope italijanski morna' rici je dobavila Anglija.
Pravi nameni Italije.
„(Deutsche Tageszeitung“ pravi:	V resnici in
za vsakega hladnega italijanskega diplomata pride irredentistični moment šele v peti vrsti v poštev. I-taliji ni za Trident in Trst itd., ampak za to, da v o-j a š k o obvlada Jadransko morje, da razdrobi Avstrijo in da pride v neovirano posest turških otokov in maloazijske obali.
Giolittijeva prizadevanja.
Listi objavljajo podrobnosti o Giolittijevi akciji pri italijanskem kralju. Giolitti je kralju označil vojsko kot nemogočo, ker ogromna večina naroda hoče mir in ker so nove avstrijske ponudbe tako ugodne, da bi jih italijanski narod z navdušenjem sprejel; a Giolitti je tudi opozarjal, da je armada premalo pripravljena in da generali niso dovolj zmožni. Giolitti je nadalje hotel uplivati na Salaindro, da bi ga odvrnil od pogodbe s trosporazumom. Salandra je pa ostal trden. Istočasno se je pričela v Rimu in Milanu burna agitacija proti Giolittiju. Kar se je potem zgodilo, je znano.
Koliko Italijanov živi v Avstriji.
Krakovski list „Nova Reforma“ objavlja število izven Italije živečih Italijanov, katere bi se moralo po mnenju sanjarja d’Annunzia „osvoboditi.“ Po zadnjem ljudskem štetju živi v Avstriji zavsem 768.000 Italijanov, od teh jih pripade na Tirolsko 386.000 (na
561.000	prebiv/alcev drugih narodnosti), na Primorsko s Trstom 119.000 (na 111.000 drugih narodnosti), na Goriško 90.000 (na 117.000 'drugih narodnosti) in na Istro 147.000 (na 256.000 drugih narodnosti)) V zadnjih tren deželah so Slovenci v Večini, tako na Goriškem za 155.000 prebivalcev, v Trstu za 57.000, in v Istri za 223,000 prebivalcev. V Franciji živi čez eden milijon Italijanov, od teh pripade na Savojsko čez 500.000, na otok Korsika 300.000 in na Tunis 125 tisoč prebivalcev. V Švici živi čez 30CT.OOO Italijanov, od teh pripade samo na kanton Tesin 156.000 Italijanov. List stavi vprašanje, če so italijanski vojni hujskači tudi kaj mislili na milijon Italijanov, ki žive v Franciji, in ce so pozabili na Italijane, ki živite v Tunisu, katere bi se moralo istotako osvoboditi, če bi se hotelo ustvariti veliko Italijo.
General Cadorna, načelnik italij. generalnega
štaba.
Načelnik italijanskega generalnega šta/ba, ge-nerallajtnant Luigi Conte Cadorna, ki se zadnji Ča,s pogosto imenuje v listih, opravlja svojo službo še le od 10. julija 19)14. Cadorna, je bil imenovan za gene-ralštabnega načelnika na mjesto malo poprej umrlega generallajtnanta Polilo. Sedanji načelnik Italijanske.
a, generalnega štaba je vi 65. letu,. Rio je n je bil 1. 85Ö v Pallanzi (pokrajina Novara) kot sin nekega onerala. Cadorna je obiskoval italijansko vojaško akademijo in je bil k 1868 kot poročnik prideljen arrna-i. Po dolgoletnem službovanju v generalnem štabu e vstopil pozneje kot major zopet k vojaški četi in s;-oer k mianteriji. Pozneje so ga zopet pritegnili v službovanje v generalnem štabu in je poveljeval nato kot polkovnik polka bersagliercev. L. 1896 so ga zopet uvrstili v generalni štab. Imenovan je bil za načelnika generalnega štaba pri 8. (flore ulmskem.) armadnem zboru. Na tem mestu je ostal, dokler ni bil leta 1898 povišan za generalmajorja. Ko je M leta 1905 imenovan za generallajtnanta, je najprvo poveljeval eni diviziji, 1- 1910 pa je prevzel poveljstva 4. armadnega zbora. Že 1. 1911 je bil Cadorna povzdignjen za armadnega poveljnika m je ostal na tem mestu, dokler ni bil lansko leto imenovan za generalštabnega načelnika,
V Italiji navadno v mirnih časih častniki ne dou sežejo višje stopnje kot šaržo generalnega lajtnanta (pri nas feldmaršallajtnant). Vi vojskini dobi pa se podelijo tudi višje šarže. Tak višji general se naziva ootem „General d’esercito“ (armadni general). Ustava oloèuje, da vodi na Italijanskem v mirnem času kakor tudi v vojski vrhovno poveljstvo čez celo armado fin vse vojne sile kralj sam. V času vojske pa se lahko vrhovno poveljstvo prenese tudi na kakšnega drugega generala, ki nosi na to naslov: „Comman-dante in capo“ (vrhovni poveljnik). Takozvani „desigli frani armadni poveljniki“, na katerem mestu se je nahajal, kakor že- zgoraj omjemjeno, lanskega leta tudi general Cadorna, so v mirnem času pomožni člani vojnega ministrstva in se lahko primerjajo z „armadnimi nadzorniki“;, kakor jih imamo v, Avstriji.
Nepristranost Kumunije,
Bukareški list ;„,Vitorul“ poroča o zadnji seji rumunskega ministrskega sveta, V tej seji se je raz-motrivalo o ruski ponudbi, da bi se naj Rumunija u-deležila sedanje vojske zoper Avstrijo in Nemčijo, Izvanredno spretnemu vodstvu vladnih poslov po ministrskem predsedniku Bratianu se je zahvalili, da je zasledovala Rumunija, sicer z veliko napetostjo, pa vendar popolnoma mirno zgodovinska pogajanja, v Rimu. Rumunija danes mnogo manj kot kedaj prej misli na to, kako bi združila svojo usodo z usodo T-talije. Rumunska vlada je torej ponudbe, ki jih je vsebovala ruska nota, katera je bila v torek, dne 18. maj,a, izročena v Bukarešti, kratkomalo odklonila. Rusija je namreč že poprej zavrnila natančno določene rumunske želje. Ta ukrep Rusije je Rumumjo zelo občutljivo zadel. Listi, ki stojijo na strani tr-ispo-razuma, izjavljajo, da je Rusija s svojim postopanjem, grožnjami in silo spravila Rumunijo tako daleč, da se ista sedaj cmerno in hladno ozira tudi na Anglijo in Francijo.
Mobilizacija švicarske ar matte.
Železniški promet na f r ancoskb-iŠivica(rski meji je zelo izpiremenjen. Več rednih vlakov je ustavljenih. Mobilizacija švicarske armade je v polnem teku. Cuti se že občutno pomtanjkanje delavnih moči in boje se velike draginje. Švicarsko prebivalstvo z napeto pozornostjo čaka na potek dogodkov.
Grški kralj nevarno bolan.
Grški kralj je zbolel na vnetju oprsne mrene. Njegovo stanje je zelo nevarno. Poklican je Specialist dr Kraus iz Berolina.
Boj za Dardanele in Carigrad,
Angleži in Francozi še pred Dardanelami niso dosegli posebnih lavorik. Dne 22. maja kakor tudi. že prejšnje dni so Turki silovite napade krepKo odbili. Sovražnik je imel nad 2000 mrtvih. Dve sovražni ladji sta močno poškodovani. Uradno se cenijo dosedanje aiigleško-francoske izgube na mrtvih, ranjenih in bolanih pred Dardanelami na 60.000 mož.
Mlsla-Fiisiio
Maribor, 25. maja,
Naše orožje na severu je še vedno venčano z uspehi. P r z e m y s 1 je že skoro p o p o 1 n o m a obkoljen, ob srednjem Sanu napredujemo korakoma, Tudi pri Samborju in Drohobycu gremo naprej, v južnOizhodni Galiciji in Bukovini smo rusko prodiranje ustavili. /Med Vislo in Nido se vršijo boji v gorovju pri K i e 1 c a h. Od dne 2. maja do danes smo ujeli že čez 200.000 Rusov. Na severnem Ruskem večji boji pri Dubdsi in Njemenu.
Najnovejše avstrijsko uradno
poročilo.
Dunaj, 24. maja.
Avstrijski generalni štab uradno razglaša:
Splošni položaj je v velikem nespremenjen.
Boji v s r e d nji Galiciji se nadaljujem. V bojih, ki so se vršili zadnje dni na R u s k o - P o -1 j s k e m pri Ki e 1 o a h so- naši ujeli BO ruskih častnikov in 6300 mož.
Boroevič o Przeiuyslu.
General Boroevič se je izrazlil nasproti dopisniku „Pester Lloyda“ o Przemyslu tako-le: Najboljše varstvo za Przemysl so sedaj razdrte ceste, razstreljeni predori in mostovi in razstreljeni železniški tiri. Napad z artilerističnimi, sredstvi navadne vojne, ni mogoč. Potrebni so težki topovi, ki pai se morajo prevažati po železnicah. Toda železnice so sedaj le za silo popravljene!, ki pa imajo majhno nosilnost. Tudi so prenapolnjene s prevažanjem hrane in municije. Se le ko bo mogoče, da postavimo naše težke topove, se bo napad na Przemysl začel.
Rusi oboroženi s hrastovimi gorjačami.
Uradno poročilo nemškega generalnega slana z dne 21. maja omenja, da so avstrijske in nemške čete v bojih izhodno od mesta Jaroslav ujele večje število ruskih vojakov, ki so bili namesto s puškami — oboroženi s hrastovimi gorjačami.
Ruske izgube v gališki bitki.
Listu „Az Est“ poroča vojni poročevalec iz E-perjesa: Uplivna vojaška oseba se je izrazila, da so izgubili Rusi od časa ofenzive avstrijsko-nemške armade v zahodni Galiciji več kakor 300.000 ranjenih, mrtvih in ujetih. Vsled teh izgub je zmožnost ruske ofenzive ovirana za najmanj dva mesca.
Rusija zopet ščuva Srbijo.
Poročila iz Niša soglašajo v tem, da Rusija silno pritiska na Srbijo in jo opominja, naj svojih zavezniških dolžnosti napram Rusiji ne, poziabl in naj začne zopet napadati Avstrijo. Zdi se, da Srbija nima posebnega veselja, napadati Avstrijo in bo proti lastni volji morala ugrizniti kislo jabolko in pričeti z napadanjem.
liiMmlo talit.
Maribor, 25. maja.
Na francoskio-nemškem bojišču vlada silno slabo vreme. Dežuje že skoro teden dni neprenehoma. Radi slabih potov je uspešino prodiranje na obeh straneh nemogoče.
Raznoterosti.
Cesarjevo zdravje. Z Dupaja poročajo, da cesar sedaj prav dobro izgleda in je kljub izredno napornemu delu zadnjih tednov nenavadno čil. Pri cesarju je sedaj vsak dan prestolonaslednik nadvojvoda Karol Franc Jožef, ki se mudi za nekaj časa na Dunaju ter stanuje ob enem s svojo. soprogo nadvoj-vodinjo Cito v Senbjrunu. Cesar se navadno opolune v šenbrunskih vrtovih in odprtih grajskih hodnikih' sprehaja. Zdravniki sodijo, da bo vladar lahko že v kratkem času šel na sprehod tudi na prosto.
Novi linški škof. Merodajni linški krogi so za novega škofa v Linču nominirali bogoslovnega profesorja dr. J. Gföllnerja, ki bo, ko bo imenovan, dal svoj rimski doktorat nostrificirati na enem avstrijskih vseučilišč.
O „obrekovanju duhovnikov“ piše „Kärntner Tagblatt“ povodom znanih dogodkov v škofiji St. Polten: „Vojni časi so vedno razburjeni časi in prikazujejo se pojavi, ki so utemeljeni vi karakteristiki tega časa. „Priložnost napravlja tatove“ pravi pregovor, in bilo je in še bo dovolj ljudi, kji porabljajo ugodno priložnost, da bi uresničili zdaj svoje temne načrte. Značilno je, da se je v vojnem Času na mnogih krajih in v, več deželah naenkrat začela skupna obrekovalna gonja proti duhovnikom. Skupni, enaki pojavi imajo "mnogokrat iste vzroke. Je neka mednarodna zveza, katere namen je boj zoper krščanstvo in imenovati je pač ni treba, vse pozna tega mednarodnega sovražnika vsakega nravnega reda že dolgo, dolgo časa. Dogodki na Koroškem so napi znani. Cele zaboje zlatnikov,, se je govorilo, da je poslal tancenberšM samostan v Srbijo. V živem'spominu je še, da je bilo več kakor deset duhovnikov aretiranih, ki, so bili potem izpuščeni.“ Nato poroča „K. T.“ o raznih slučajih v škofiji St. Pölten in dostavlja:: „Katoličane opozarjamo prav posebno na to obirekovalno gonjo, ki jo vodijo kartelirani sovražniki krščanstva in framazonstva. Po vojni bo tudi najbolj zaslepljeni spoznal, zakaj da se je začela ta obrekovalna) gonja. Židi se sicer, da ne gre samo za hujskanje v Avstriji, ampak po celem svetu. V Mehiki sedaj, preganjajo Cerkev in duhovščino kakor nikdar poprej, v državah trojnega sporazuma nasprotujejo prijaznosti, ki jo goji sveta-Stolica do Nemčije, Na Francoskem si pripovedujejo, da so katoličani napravili vojsko, da se maščujejo za kulturni boj, Irci, da hočejo s pomočjo Nemcev ustanoviti lastno kraljestvo.“ Tako piše „K, T.“ dne 9. majnika tega leta.
Podpisujte vojno posojilo! Sijajne dosedanje zmage naših junaških armad nas bodrijo, da vsitraja-mo do končne zmage. Da se pa to doseže, se rabi denarja, Zatorej se obrača država do vseh državljanov s prošnjo: Podpisujte vojno posojilo!
Rodoljubni Slovenci in Slovenke! Slovenska Straža je priredila veliko loterijo. Velik del čistega dobička te loterije se vporabi za podporo revnim o-trokom ter vdovam in sirotam padlih svojahov in invalidom. Žrebanje bo že dne 31. maja 1915. Loterija obsega 1710 dobitkov in sicer 65 večjih in 1650 manjših. — Štajerski Slovenci in Slovenke, posebno vsi tisti, ki vam ni treba, okušati gorja sedanje vojske:
kupite si srečke Slovenske Straže, M se dobijo v mnogih trafikah ,ali prodajalnah. Naročajo se pri naši Slovenski Straži v Ljubljani, Ena srečka stane le samo 1 K. ObraSapio se posebno na naše vrle mladenke, da z vso vnemo priporočajo med svojimi prijatelji in znanci srečke Slovenske Straže. Vsak slovenski oče in vsaka mati, vsak slovenski mladenič in vsaka zavedna mladenka naj pokaže^ da< ima hvaležno čuteče srce za brate-trpine in naj si kupi vsaj e-no srečko za 1 K.
V poljedelskem ministrstvu je ravnatelj pomožnih uradov I, Dobovišek imenovan zai višjega ravnatelja teh uradov.
Iz pošte. Poštni oficijant Marko Poštrak v Krškem je dobil mesto poštnega ek&pefäiijenta pri Sv. Andražu v Slov. gor.
Popravljamo. „;Slov. Narod“ piše v včerajšnji pondeljkovi številki, da so izdale- katoliške organizacije v- Italiji neko vojaško molile v. Popravljamo, da molitvice niso izdale katoliške organizacije, ampak framasonsko-intervencionistične, Vsi nemški in švicarski listi tudi v tem smislu poročajo.
Ustavljen brzojavni promet na našem jugu. S 23, majnikom je bil ustavljen ves poštni in brzojavni promet med Ajvstrijo in Italijo, nadalje zasebni brzojavni promet na Hrvlaškem, v Slavodniji, na Koroškem, Kranjskem, Primorskem, na južnem Štajerskem (južno od črte Radgona—Koralpe), na -Tirolskem (južno od prelaza Brenner), v Bosni, Hercegovini in v Dalmaciji z (vsemi otoki vred.
Lastnina orožja in streliva omejena. Ministrstvo je izdalo naredbo, s katero se omejuje lastnina orožja, streliva in razstrelilnih snovi, kakor tudi še promet s temi predmeti. Naredba namreč določa, da so more razveljaviti pravica nositi orožje ali biti v posesti orožja, ter nadalje določa, da se» mora na zahtevo izročiti oblastim vse orožje, strelivo in razstrelilne, snovi. Naredba je veljavna za Štajersko, Kranjsko, Koroško, Goriško in Gr,adiško, z,a Istro, za Trst, Solnograško, Tirolsko in Predarelsko.
Zadnji moratorij. Koncem maja izide nova mo-ratorijska naredba, ki bo ob enem zpdnja. Vsa vsled moratorija odložena'plačila morajo biti ali do konca julija ali pa do konca avgusta izvršena. Ali bo določen julij ali avgust kot zadnji mesec, moratoriju, Še ni ugotovljeno.
Kranjski lovski zakon potrjen. Cesar je sankcioniral lovski zakon za Kranjsko, katerega je skleni] kranjski deželni zbor.
Popis hiš in drugih poslopij. Politične oblasti
so naročile županstvom, naj popišejo hiše in vsa poslopja v občini in navedejo približno vrednost istih.
Poškodovanja na polju vojaštvu prepovedana. Vojno ministrstvo je zaukazalo, da se mora vojaštvo brezpogojno varovati pred vsakim poškodovanjem na polju, Ker so nepoškodovana polja glavni pogoj za ugodno žetev.
Vzorci blaga na bojišče se na pošti sedaj več ne sprejemajo. Zadnji čas se je nakopičilo toliko po-šiljatev, ki so vsebovala vzorce blaga, da jih pošta ni mogla več pravočasno odposlati. Radi tega se take pošiljatve za vojake na bojišču več ne sprejemajo. Kdor pa še vkljub temu odda kak vzorec, se mu isti vrne.
Poplačana usmiljenost. K nekemu posestniku v ljubljanski okolici je prišla trgovka s prošnjo, da ji naj proda 100 kg pšenice, ker je gospa nekega orožnika. bolna in ne sme jesti črniega kruha. Posestnik je prodal 100 kilogramov pšenice. Pretekli teden je bil pa zato kaznovan pred ljubljanskim sodiščem na štiri dni zapora in 10 K kazni.
Prve črešnje so dospele,, kakor poroča „Sl, Sadjar“, na ljubljanski trg dne 1E. t, m. Prodajali so jih po vinarju eno. Neverjetna dragijnja!
Cena petroleju. C. in kr. vojno ministrstvo je izdalo lastnikom mineralnih rafinerij naredbo, s katero se zagotavlja stalna cena petroleju. Lastniki rafinerij morajo svoje odjemalce zavezati, da ne bodo pri prodajanju naprej Smeli pri sodu petroleja, imjeti več dobička, kakor 5 kron. Pri nadrobni prodaji pa ne sme liter petroleja v mestu več veljati kakor 62 v, na deželi pa 64 v liter. Prestopki se bodo strogo kaznovali.
Kolera na Štajerskem. V ujetniškem taboru v Feldbahu se je na novo pojavil slučaj azrijatske kolere.
Žena obsojena na vislice. V Gradcu je bila dne 21. maja kočarjeva žena Marija, Lang iz vasi Finding na, nemškem Stajerju obsojena na vislice, ker je dne 24, marca primešala svojemu 20 let sta-starejšemu možu v žganjce strupa.
Maribor. V naše mesto je došlo zadnje dni veliko beguncev z italijanske meje.
Ljutomer. Z onimi, ki so sedaj vpoklicani pod orožje, je moral oditi tudi g. dr. Otokar Rybar, državni poslanec v Tlrstu. Gosp, dr,: Rybar se sedaj nahaja v Ljutomeru.
Ormož. Tukajšnji trgovec Ernest Kveder je prišel kot artilerijski četovodja s przemyslsko posadi ko v rusko ujetništvo. Dne 18. maja je brzojavil svoji ženi, da se nahaja zdrav v mestu Merv v Turke-stanu.
Pišece. V pete*, dne 21. maja, je umrla učiteljica Zinka Kene v Globokem. Pogreb se je vršil na Binkošfno nedeljo, dne 23. maja, N. v m. p.*
* P. n. gg. voditeljem Marijinih družb in sploh čč. gg. dušnim pastirjem uljudno naznanjamo, da svetinjic za Marijino družbe iz aluminija sploh ni veš dobiti, ker se aluminij rabi v vojne namene in je izdelovanje svetinjic Iz te kovine prepovedan no. — Tiskarna sv. Cirila.
r
Sodržavljani!
V sredi zmagonosnega pohoda naše slavepolne armade se obrača država- do Vas.
AS
V	tem	veleresnem času je potrebno napeti vse moči
v najvišji meri.
Gre se, da se premaga sovražnike in vztraja do zmage.
Ne sam© v vojaškem, ampak tudi v financielnem »siru! Izkažite se vredne lesa velikega trenutka!
Podpisujte vojno posojilo !
Kdor ljubi očetnjavo, mora podpisati, kolikor morelj
V	poštev pride vsak posameznik.
Kakor ne omaga vojak na bojišču in vztraja do zadnje kapljice krvi, tako ne smejo obnemagati tisti, ki so ostali doma, da podpirajo z vsemi svojimi sredstvi državo v tej velikanski borbi
Kdor podpiše vojno posojilo, skrbi za dobrobit bratov
na bojišču in skrajša vojsko.
Ne bodite malosrčni in bojazljivi, ne skrivajte in ne zakopavajte Vašega denarja !
Premoženje vsakega posameznika je odvisno od srečnega izida vojske, vojska je pa odvisna od naše financielne moči.
Skupno z našo zvesto zaveznico smo doprinesli celemu svetu dokaze naše nepremagljive junaške sile.
Sovražniki trepetajo, sedaj morate imeti tudi Vi popolno zaupanje !
B^b-i
Podpisujte vojno posojilo!
I
j
Izdajatelj ln založnik: Konsorcij „Straža.“
Odgovorni urednik: Franjo Zebot.
Tisk tiskarne sv. drila v Mariboru,