Jedinstveni učiteljski Savez u Jugoslaviji. (a. o.) Izaslanici svih pokrajinskih saveza u kraljestvu SHS, i to: Zaveza jugoslavenskog učiteljstva u Ljubljani, Savez hrvatskih učiteljskih društava u Zagrebu, Učiteljsko udruženje u Beogradu, posebni odaslanici iz Banata, Bačke i Baranje, Učiteljsko društvo u Crnojgori, Dčiteljski savez u Bosni i Hercegovini i Savez učiteljskih društava u Dalmaciji — sakupiše se dne 8. lipnja u Beogradu u svrhu ujedinjenja u jednu jedinstvenu organizadju. Prvi susret brače rastavljene od više vijekova bio je zaista veličajan i ganutljiv. Rodoljubne izjave pojedinih izaslanika bjehu popračene razumljivotn uzbudjenošču, oduševljenem i suzama. Velika misao ujedinjenja propagirana od najodličnijih umnika svih triju plemena, med kojima je dostojno bio zastupan učiteljski stališ, i u djelo privedena herojstvom srpskog vojnika i revolucionar- nim podvigama ostalih suplemenjaka, donijela je i jedinstveno udruženje učitelja kao logičnu posljedicu. Na glavnom sestanku u Beogradu i na nastavljenoj konferenciji u Zagrebu dne 15. lipnja konstatiran je potpuni sklad u mišljenju. Raspravljena su razna pitanja, koja se odnose na predstoječu radikalnu reformu školstva, na temelju koje če se pučka nastava i socijalni položaj učitelja postaviti na pravo mjesto, dostojno vremenu i stečenoj slobodi. Nacionalni i kulturni program naše buduče organizacije i škole u kraljestvu, iznesen po izaslaniku Učiteljskog saveza u Dalmaciji, bio je svestrano odobren. Istodobno je prihvačen prosvjed na ime cjelokupnoga jugoslavenskog učiteljstva protiv prohtjeva Italije na naš narod i teritorij, svečani zavjet, da če učiteljstvo za ideal oslobodjenja i posljednjeg sela od tudjeg gospodstva neutnorno raditi, za nj živiti, a do potrebe i umrijeti. Na koncu prihvačena ie slijedeča rezolucija: Narodno učiteljstvo iz svih strana kraljevstva SHS, zastupljeno po svojim izaslanicima danas prvi put na svom sastanku u prijestolnom gradu Beogradu, daje oduška svome neizmjernome veselju, što je doživilo dan oslobodjenja domovine i ujedinjenja narodnoga pod sjajem zvijezde Karagjorgjeviča. Učiteljstvo slaveči u blagodarnosti uspomenu narodnih heroja i iucčenika, živih i tnrtvih, sječa se ovom svečanom prigodom i svojih prvaka lvana Filipoviča, Davorina Trstenjaka, Aiidreja Praprotnika, Mihajla Joviča i drugih, zaričuči se, da če slijediti njihovim stopama na putu plemenskog bratstva i potpunog stopljenja troimenog a jednog naroda. Narodno je učiteljstvo ponosno, da je u veliko djelo oslobodjenja i ujedinjenja doprinijelo potpuni dio, na isti način svijesno je i znamenite uloge, što je ima u obnovijenoj domovini. Ovu visoku i časnu ulogu učiteljstvo če nastojati da duševno i pregorno izvrši na način da uljudba budučih pokoljenja bude odgovarala junačkoj predaji naših otaca. Dosljedno tome cjelokupno učiteljstvo je uvjereno, da če narodna vlada čim prije provesti reformu školstva 1 učiteljskog pitanja, da obezbjedi ne samo opslanak, nego i procvat učiteljsko stališa na načtn dostojna vremenu i zvanju našetnu. Izaslanici izjašnjavaju se za potpuno stapanje učiteljstva u kraljevstvu SHS u jednu jedinstvenu organizaciju. Sprovedjenje ovog zaključka povjerava se predstavništvu Učiteljskog udruženja u Srbiji, koje če dogovorno sa postoječim pokrajinskun savezima učiniti sve što treba za saziv opšteg učiteljskog kongresa u Beogradu radi definitivnog I detaljnog odobrenja ove rezolucije. Za Učiteljsko udruženje u Sr- b i j i : Predsjednik Dim. J. Soklovič, u ime crnogorskog učitelj st va : M. V u k č e v i č. Za Savez učiteljskih društava u D a 1 m a c i j i : Predsjednik Ivo Radovanovič. Za Zavezo jugoslavenskog učiteljstva u Ljubljani: Predsjednik L. J e 1 e n c. Za Savez učiteljskih društava u Bosni i Hercegovini: Nedjeljko Lazarevič. Za Savez hrvatskih učiteljskih društava: Josip Škavič. * Zapisnik seje odposlaiicev Saveza učiteljskih dru štava u Dalmaciji, Saveza hrvatskih učiteljskih društava u Zagrebu in Zaveze jugoslovanskega učiteljstva v Ljubijani, vršeče se dne 2.2. junija 1919 v Učiteljskem domu v Zagrebu. Navzoči: Ivo Radovanovič, Luka Jelenc, I_. Oangl, Anton Gnus, Josip Granec, Dragutin Siler, Josip Kirin in Josip Skavič. 1. Predsednik Saveza pozdravi došle tovariše ter izjavi, da je današnji sestanek posvečen posvetovanju in razgovoru o ustanovitvi UJU, 2. Ivo Radovanovič poroča o prvem scstanku odposlamcev v Beogradu z dne 8. junija 1919. Odposlanci Zaveze jugosl. učiteljstva v Ljubljani se pridružijo z velikim odobravanjem resoluciji. 3. Odposlanec Zaveze Gangl predlaga: a) Temelji centralne učiteljske organizacije so okiajna (kotarska) učiteljska društva. b) Pokrajinske zveze posredujejo v prehodni dobi med društvi in centralo. c) Pokrajlnske zveze naj se imenujejo Učiteljska udruženja, ki imajo svoj sedež: v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu, Splitu, Beogradu in eventualno Cetinju. Okrajna učiteljska društva raorejo brez ozira na dosedanje politiŠKe meje pristopiti k onemu udruženju, ki najbolj odgovarja njegovim prometnim prilikam s sedežem udruženja. Osrednja stanovska organizacija, ki Ima svoj sedež v Beogradu, se imenuje Savez učiteljskih udrnženja kralicstva SHS. Omenjene ustanove veljajo za prehodnodobo, da se uprav na ta načln izgrade čvrstejše in gotovejše osnove bodoče edinstvene stanovske organizacije. 4. a) lzvršujoč činitelj Saveza je ožji odbor v Beogradu, ki pošlje vanj vsako udruženje po enega učitelja (učiteljico) v Beogradu ali najbližji okolici. b) Sirši odbor tvorijo članl ožjega odbora in vodstva poedinih udruženj. c) Predsednik Saveza je član ožjega odbora, nastanjen stalno v Beogradu. 5. Odposlanci priporočajo, da se skliče kongres učiteljstva kraljevine SHS z oziroin na znamenite vloge, ki jih mora vršiti šola in učiteljstvo v novi državi. 6. Odposlanci soglašajo, da je »Narodna Prosveta«, ki jo izdaja Uč!t. udruženje v Beogradu, glavni organ Saveza. 7. Kot najnujnejše potrebe, ki ilh je treba urediti z ozirom na šolstvo v državl, so: a) Šola je državna ustanova In učlteljl so državni činovniki. b) V ministrstvo prosvete se pokličejo kot poročevalci učitelji Srbi, Hrvati in Slovenci. ki jih predlagajo posatnezna učiteljska udruženja. c) Vsaka ustanova (zakon, naredba, predpis), ki se nanaša na šolstvo In učiteljstvo, naj se izdeluje v soglasju s Savezom po načelu: Ničesar o nas brez nas! č) Šolstvo ima od najnižje do najvlšje inštance samostalno upravo, kl jo izvršujejo strokovnjakl. Z a g r e b, dne 22. junija 1919. ¦ Dne 24. junija 1919 so se zbrali v Učiteljskem domu v Beogradu odposlanci Zaveze jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani, Saveza hrvatskih učiteljskih društava v Zagrebu in upravni odbor Učiteljskega udruženja u Srbiji ter so vsestransko in temeljito razpravljali o zagrebških sklepih. Domenjen je bil nastopni komunike: Na osnovi razgovorov je sklenjeno, da se zagrebški sklepi sprejmejo kot podlaga razprav na skupščinah poedinih zvez (udruženj), po katerih se hoče pripravltl material za kongres učiteljstva kraljestva SHS. — Odbori poedlnih zvez naj takoj izberejo po enega člana kot delegata v ožjji odbor, ki ga naznanijo upravnemu odboru udruženja v Beogradu, da ga ta prijavi g. ministru prosvete, ki ga pozove na službovanjje v ministrstvo prosvete. — Skupščine dosedanjih zvez (udruženj) izberejo delegate za učiteljski kongres. Vse posle vodstva naše centralne organizacije vodi sedaj upravni pdbor srbskega Učit. udruženja. Z njim direktno posluje vodstvo naše Zaveze, * Minister prosvete dr. Ljubo M. D av i d o v i č , ki je spreje) tudi zastopnika naše Zaveze tov. jelenca in Gangla, je priznal opravičenost vseh naš i h z a h t e v i n nasvetov ter izjavil, dane izdanobenenaredbe in ne predloži nobenega zakona, dabi prej nečulmnenj in p redlogov naše centralneorganizacije. Brez vednosti in sodelovanja te se z ozirom ira šolstvo in učiteljstvo ničesar ne ukrene. S tem je 6. točka zagrebškega posvetovanja ugodno rešena. Enaka zagotovila so dobili riaši odposlanci _a vseh drugih merodajnih mestih, kjer so se oglasili. Zadeve š o 1 stva in učiteljstva, naj bodo z njimikakorkoli vzvezi.serešujejo poslej le v soglasiu in z odobrenjem naše centralne organizacije. Prvi uspeh se je že pokazal s sprejetjem zakonske predloge o izmenama i dopunama u zakonu o narodnim školama od 19. aprila 1904. Drugi uspehi se pokažejo v bližnji bodočnosti. lmenovani zakon je bil sprejet na seji Narodnega preastavništva, ki se je vršila v sredo, dne 25. junija t. 1. Gospodje poslanci so napravili zakonski načrt na temelju informacij in posvetovanj z upravnim odborom naše centralne organizacije. Bistvene določbe novega zakona so: Učitelji so državni čiiiovniki. Stalni učitelji dobivajo letne početne plače po 2400 dinarjev. Plača se povišava s periodiškimi poviški, ki jih je devet. Prvih osem je po 300 din., zadnji po 200 din. Poviški se dobivajo na vsaka tri leta tako, da dobi učitelj s 27. službenim letom poslednjo plačo po 5000 din. Z 32. službeni letom se more učitelj upokojiti. Ako pa služi še dalje, dobiva letnl dodatek 400 din. Začasnl učitelji dobivajo na leto po 1600 din. ter brezplačno stanovanje ln kurjavo. (Člen 8.) Sve odpredbe o novim platama po ovim izmenama važe u svemu za sve učitelje iz celog kraljestva Srba, Hrvata i Slovenaca i onl če prevesti na isto najdalje do 1. decembra ove godlne. (Člen 10.) Do tega roka prejema vsak k vsein dohodkom še po 10 kron na dan zase in dve kroni za vsakega otroka lo ženo. Mogoče je, da se ta poslednji načrt še kaj predrugači, a ne na našo škodo. Učiteljice so z učitelji enakopravne. * Zanimala bo naše čitatelje Izjava g. ministra prosvete, ki Rlasom nje izdelujejo enotni šolski zakon na temelju načrta naše Zaveze. Sedaj smo na pravem potu, in po tem potu pojdemo neovirano naprej v blagor stanu in šole. Značilno je, da je bil v Narodnem predstavništvu zakon sprejet brez ugovora, enodušro in soglasno, kar se ni še nikdar zgodilo. Dali smo pravec in smer vsem drugim, ki hočejo dobro sebi in državi, kateri služijo. Ničesar o nas brez mas, a tudi ničesar proti nam! O podrobnostih pozneje. V enl sapi ne smemo vsega povedatl.