NASLOV
OBVESTILO NAROČNIKOM
Kot vam je že znano, spoštovani naročniki, smo zaradi skokovitega porasta cen papirja in naraščanja drugih stroškov pri nastajanju časopisa v prvem polletju tekočega leta tudi mi bili primoram v mesecu juniju povišati letno naročnino VESTNIKA.
Vse naročnike, ki ste letno naročnino plačali do 6. junija prosimo, da pri svojem poštarju ali na upravi časopisa plačate še 230 din razlike do nove cene letne naročnine.
Prosimo vas, da obvestilo sprejmete z razumevanjem. S čimprejšnjim vplačilom razlike pa boste prispevali, da bomo sprejeto vsebinsko zasnovo Vestnika lahko uresničili, za kar si v uredništvu močno prizadevamo.	Uredništvo
Leto XXXVI Št. 33
Murska Sobota 23. avgust 1984
CENA 20 DIN
Ob Sojetnici Ljudske pravice
Začelo se je z izidom »znanoszt razserjuvajocsih meszecsnih novih« Imreja Augustiča iz Murskih Pe-trovec, grofovskega pristava in peštanskega dežel-nozborskega stenografa, ki je 15. septembra 1875. leta, skoraj osem desetletij po Vodnikovih Novicah, začel v Budimpešti izdajati Prijatela, prvo prekmursko glasilo v slovenskem narečju in nadaljevalo s serijo listov, lističev in glasil po vrenju na prelomu stoletja, da bi svoj vrh doseglo
Pri pridelavi hrane še precej rezerv
ODPRT22. KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM V GORNJI RADGONI
v Novem času, Ljudski pravici in Mladem Prekmurcu. V podlistku, ki ga bomo začeli objavljati v prihodnji številki ob 50-letnici Ljudske pravice — proslava bo 7. oktobra v Veliki Polani — bomo skušali vsaj v skicah in fragmentih prikazati po-glavitnejše drobce iz prekmurske napredne periodične publicistike ter spore in spopade s kalibri tipa Klekl ter drugimi mogočniki tistih dni.
IZ POMURSKIH KNJIGARN__
NARAVA Z ZAMUDO
Iz nekdanje obrtne razstave — izrazito potrošniško usmerjene — je po odločitvi skupine zanesenjakov, med katerimi so prednjačili pomurski kmetijski strokovnjaki, nastala v Gornji Radgoni specializirana sejemska prireditev. In to tako odmevna, da jo že vrsto let kmetijci postavljajo na drugo mesto v Jugoslaviji, kjer so predstavljeni dosežki s področja kmetijstva in živilske industrije.
,,Proizvodnja hrane je ena izmed osnovnih gospodarskih dejavnosti, ki odločilno vpliva na celoten gospodarski in družbeni razvoj,” je dejal slavnostni govornik na otvoritvi letošnjega sejma Milan Kneževič predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. In zato je pomembno, kako obdelujemo in izkoriščamo naravne danosti, radgonski sejem pa je priložnost za celovito informacijo od možnosti uvajanja sodobnih agrotehničnih ukrepov v kmetijsko proizvodnjo, sodobne opremljenosti in sprotnega seznanjanja na področju znanosti.
Zatem je Milan Kneževič opozoril, da tudi pri pridelavi hrane niso izkoriščene vse možnosti, saj še marsikje zaostajamo pri proizvodnih dosežkih za razvitimi kmetijskimi državami. Zato mora biti intenzifikacija proizvodnje osnovna usmeritev in izziv za razvoj kmetijstva v prihodnjem obdobju. Zaenkrat sicer z organizirano aktivnostjo dobro vodimo akcijo za pridobivanje in intenzifikacijo zemljišč in ni ovir, da bi ne usposobili do konca 1985 nad 20 tisoč hektarov novih kmetijskih zemljišč, enako uspešno pa tudi povečujemo pridelavo krme na planinskim hribovitih in kraških območjih.
V nedeljo so prireditelji sejma ponovno zabeležili rekord. Prireditev je obiskalo okoli 40 tisoč ljudi. Tokrat pa je prav rekorden obisk pokazal tudi na prvo sivo liso organizatorjev. Na takšen naval obiskovalcev niso bili dobro pripravljeni in v nepopisni gneči, v kateri se je razvil pravi boj za sejemsko vstopnico, je bilo tudi precej vroče krvi. Gotovo bi se lahko glede na izkušnje tej pomanjkljivosti radgonski sejemski delavci izognili.
O letošnji žetvi pa je Milan Kneževič dejal: „Z njeno organizacijo in izvedbo smo zadovoljni. Čeprav dela zaradi vremenskih razmer ponekod kasnijo, je pridelek od štiri do devet tisoč ton na hektar dober, spodbuden pa tudi odkup —-blizu 70 tisoč ton — tako da ni bojazni, da plana ne bi dosegli.
Po besedah tovariša Kneževiča slovensko kmetijstvo dobro uresničuje tudi predviden 20 odstotkov večji izvoz kmetijskih in živilskih proizvodov in nasploh daje pozitivni prispevek k izboljšanju plačilne bilance. Težave s ceno koruze, ki vpliva na rentabilnost živinorejske proizvodnje, pa bo mogoče rešiti z delovanjem sistema tržnih rezerv.
Vsi proizvodni in izvozni cilji pa so v veliki meri — po mnenju Milana Kneževiča — odvisni od zadružništva in v okviru tega sistema moramo krepiti ustavno vlogo in položaj kmeta in kmetom — članom zadrug omogočiti, da se njihov položaj izenačuje z delavci v združenem delu. Da bomo premagali še številne slabosti v kmetijstvu in z ekonomsko, zemljiško in dav-
Po uradni otvoritvi sejma ni bilo nič manj slovesno na novem razstavnem prostoru sozda Agros. Martin Mlinar, presednik zbora združenega dela skupščine SR Slovenije, je odprl novih 3 tisoč kvadratnih metrov razstavnih površin in sodoben poslovni objekt, ki so ga y rekordnem času izdelali delavci Avtoradgone. Nov poslovni objekt Agrosa je bil že prvi dan sejma pomembno zbirališče slovenskih proizvajalcev kmetijske opreme in strojev in trgovskih organizacij. Tudi iooJe Agros prodal na radgonskem sejmu vso proizvodnjo leta za domači trg, v skupni vrednosti okoli 10 milijard dinarjev.
70 najkakovostnejših plemenskih telic iz Slovenije in Hrvaške. Pet lepotic je za znak kakovosti prejelo sejemske zvonce: telica Mirna re/ca Ivana Sme ja iz Krap ja, Luca rejca Alojza Zerdina iz Lipe, Roza A ntona Brinjevca iz Brezja in dve ki sta prišli iz Hrvaške od drugod: — Gordan: last Mata Brniča in Biserka, 'telica KZ Mozirje.
čno politiko dosegli, da bo postala lastnina zemlje nezanimiva za vse, ki je ne obdelujejo, se že pripravljajo spremembe v kmetijski zakonodaji.
Letošnje osrednje slovenske sejemske prireditve v Gornji Radgoni se udeležuje 950 razstavljal-cev, med njimi 80 iz tujine. Razširjen razstavni prostor sejma se razprostira na 60 tisoč kvadratnih metrih (10 tisoč zaprtih), obmejna lega sejma je tudi tokrat ob drugih privabila razstav-jaice iz sosednjih držav Avstrije, adzarske in Italije, razstavlja pa tudi mesto Ingolstadt iz ZR Nem-
bogate razstave živine, kmeS strojev in izdelkov ™ industrije. To in bogato kmeti ko zaledje so tudi letos porok, da bo sejem obiskalo veliko ljudi’ in or_
Že po običaju privabi radgonski Sejem številne visoke goste. V nedeljo je sejem v Gornji Radgoni obiskal France Popit, predsednik predsedstva SR Slovenije. Po ogledu sejma v spremstvu Milana Kneževiča in družbenopolitičnih delavcev in gospodarstvenikov iz regije in radgonske občine, je v krajši izjavi za novinarje radgonski kmetijski sejem ugodno ocenil.
ganizatorji pričakujejo, da bo njihovo število — lani jih je prišlo na sejem čez 150 tisoč — tudi tokrat rekordno.
V. Paveo
TEKMOVANJE POMURSKIH ORAČEV
V Lendavi so se prejšnjo soboto, 18 avgusta, preizkusili poklicni traktoristi, mladi zadružniki in zadružnice iz občin Murska Sobota, Gornja Radgona m Lendava. Kot vsa leta nazaj tudi tokrat m bilo oračev iž Ljutomera Med poklicnimi traktoristi je bil najboljši Anton Gider, le malo pa so zaostajali naslednji uvrščene Bela Berglez, Jože Zver, Jože Režonja, Franc Rajner in Ivan Žilavec.
Med mladimi zadružniki sta bila najboljša traktorista iz Gornje Radgone Franc Koler in Ivan Belec, naslednja pa sta bila iz Lenda-ve Vlado Balažič in Slavko Žižek, peto in šesto mesto pa je pripadlo Sobočanoma Francu Kučanu in Stefanu Ovsenjaku. Samo tek-movaje ni bilo tako kvalitetno kot prejšnja leta, vendar so se tekmovalci potrudili in pokazali svoje znanje in spretnost. Med pomurskimi traktoristi je še vedno premalo mladih zadružnikov,
»Vse knjigarne v Pomurju so v tem času sorazmerno dobro preskrbljene z učbeniki za osnovnošolce. Zavod za šolstvo SR Slovenije nam zagotavlja, da bodo do začetka novega šolskega leta izšli tudi vsi novi učbeniki za osnovno šolo. Matematika za 5. razred je že v prodaji, te dni pa pričakujemo še Tehniko in delo za 5. razred, Spoznavanje narave za 4. razred. Nemški jezik za 7. razred in Nemški jezik za 8. razred. Po informacijah založnikov učbenikov pa bodo nekatere natisnili v manjših količinah kot v prejšnjih letih, predvsem tiste, kjer za prihodnje leto zaradi spremenjenega učnega načrta pripravljajo nove. Vsak založnik se namreč boji zaloge, in to se zgodi, če mu učbenik ostane neprodan, ker vemo, daje v naši dejavnosti likvidnostni položaj dokaj težak,« smo med drugim zvedeli v razgovoru z vodjo komercialne službe pri Pomurski založbi Danico Flisarjevo.
Po njeni oceni so knjigarne letos bolje preskrbljene z učbeniki tudi za srednje šole. Na voljo so vsi učbeniki za splošno izobraževalne' predmete, manjka le slovenščina za 4. razred srednjega usmerjenega izobraževanja in nekaj zvezkov srednješolske kemije.
Športna tekmovanja
V počastitev dneva graničarjev je bilo v soboškem garnizonu športno tekmovanje v malem nogometu, odbojki, streljanju in šahu. Sodelovale so štiri ekipe: JLA, UNZ, carina in ZRVS.
Največ uspeha sta imeli ekipi UNZ m ZRVS, ki sta osvojili po dve
predvsem mladih deklet. Vendar so tri tekmovalke, ki so se letos pomerile v Lendavi, zavzele odlično mesto v spretnostni vožnji. Med dekleti, ki so vse iz Gornje Radgone, je bila prva Marija
Poleg tega pa bodo oziroma so že na razpolago vse temeljne strokovne knjige in velika večina knjig za nove srednješolske predmete. Slabše pa kaže s knjigami (strokovno teoretična področja) za posamezne	izobraževalne
usmeritve, ki jih je bilo malo tudi doslej. Ti učbeniki nastajajo pod okriljem posebnih izobraževalnih skupnosti, ki pa, kot je videti iz dosedanje prakse, kažejo različno zavzetost za to, da bi učencem zagotovili ustrezne strokovne knjige. Problem je večkrat tudi v finančnih težavah teh skupnosti.
In kako je z ostalimi šolskimi potrebščinami? V knjigarnah zatrjujejo, da so letos zelo dobro založeni. Tako ni nobenih problemov z zvezki, svinčniki, radirkami . . . Edino nalivnih peres niso dobili dovolj, ker je problem z uvozom.
Pa cene? Seveda je skoraj vse dražje. Knjigarne kajpak pri tem niso nič krive, vzrokov pa je več. Starši se vse glasneje sprašujejo, mar je res potrebno vsako leto izdajati nove učbenike in uvajati še vrsto drugih novotarij. Takšnega razkošja si ne privoščijo niti najbolj bogati v svetu. Morda pa jih ravno tu hočemo prekašati!?	j g
zmagi, in si delita prvo mesto. V malem nogometu je zmagala ekipa UNZ pred JLA, ZRVS in carino, v odbojki je bila najboljša ekipa ZRVS pred JLA, UNZ in carino, v streljanju je prvo mesto osvojila ekipa UNZ pred carino, JLA in ZRVS, v šahu pa je slavila ekipa ZRVS pred carino, JLA in UNZ.
Gašparič, druga je bila Zorica Belec in tretja Anica Ješovnik.
Prvi trije uvrščeni bodo zastopali Pomurje na Republiškem prvenstvu v Slovenskih Konjicah.
Vlado Smodiš
aktualno doma in po svetu
Policija je le s težavo zadržala več kot 10.000 demonstrantov. ki so s pohodom po glavnih manilskih ulicah skušali počastiti spomin na voditelja opozicije Benigna Aquina, ki so ga ubili pred letom dni.
Briketi iz slame v Vojvodini
Briketi so se pojavili ravno zadnji čas, saj nam že krepko primanjkujejo trda in tekoča goriva. V Vojvodini predelajo približno 15 milijonov ton raznih odpadkov, predvsem kmetijskih, v brikete.
Razen sedanjih bodo v prihodnjih mesecih začele obratovati še tri tovarne za izdelavo briketov, konec meseca pa bo novosadska tovarna parketa izvozila prvih tisoč ton briketiranih odpadkov v Avstrijo. Strokovnjaki predlagajo postavitev tovarne briketov v vsaki vojvodinski vasi, tako bi bolj poceni uredili vprašanje ogrevanja gospodinjskih, družbenih in delovnih prostorov, brikete bi pa lahko še izvažali. Tako bi ve-
čino premoga bilo na razpolago termoelektrarnam, hkrati bi uvozili manj nafte. S tem ne bi bilo več niti »julijskih ognjev«, saj kmetje večne bi sežigali slame na poljih.
Kalorična vrednost kilograma briketov je približno taka kot vrednost kilograma srednjekakovostnega premoga. Že 2,5 do 3,5 kilograma briketov uspešno nadomesti-kilogram tekočega goriva. Po svetu brikete prodajajo kot luksuzno gorivo, zlasti ustrezno za mesta, saj je pri izgorevanju približno štirikrat manj pepela kot od premoga.
Strokovnjakinja Vojvodi-na-investa Nada Sekulič je opozorila, da so naši predniki,
Brezposelnost narašča
Po nekajmesečnem upadanju nezaposlenosti v Sloveniji se ta v zadnjem času spet začela povečevati. Po podatkih skupnosti za zaposlovanje je znašala brezposelnost v Sloveniji v juliju 13.850 ljudi. Je pa brezposelnost vseeno nižja kot v istem času lani, ko je bilo v Sloveniji celo 15.158 brezposelnih
ki niso imeli ne drv, ne bogatih premogovnikov, znali koristno uporabljati slamo, koruz-nico in marsikaj drugega, kar danes sežigamo. Sodobna tehnologija omogoča, da vse to predelajo, stisnejo zaradi lažjega prevoza, in pozneje uporabljajo. Prvi obrati za predelavo kmetijskih odpadkov so upravičili pričakovanja.
Pred tremi leti so v agrokombinatu Subotica predelali obrate za dehidriranje lucerne. ki so poprej uporabljali mazut, tako da zdaj za gorivo uporabljajo slamo. Ta predelava je stala okoli 32 milijonov dinarjev, odtlej pa je vsak kilogram dehidrirane krme cenejši za 42 odstotkov.
Vojvodina-invest ima še v načrtu ogrevanje z briketira-nimi kmetijskimi odpadki 5 hektarov steklenjakov v baški vasi Gložan. Postavitev te briketame kot novega energetskega vira z močjo 13,9 megavata naj bi s trdim gorivom nadomestila vsako leto 1800 ton mazuta. Dela bodo stala 233 milijonov dinarjev.
Kako se krademo
Poročali smo že, kako je skupina delavcev razstavila barako beograjske organizacije »Gradsko zelenilo«, jo naložila na kamion in odpeljala — sredi belega dne. To je bilo eno od neštetih prisvajanj družbene lastnine, kajti delavci niso bili iz omenjene organizacije, temveč so prišli od nekega občana, ki živi v prepričanju, da družbeno ni od nikogar in je zato pač od vsakogar, kdor po njem poseže.
Po nekih podatkih si je doslej že vsak trinajsti občan prisvojil nekaj družbene lastnine, ne da bi mislil na to, da je okradel vse nas, ki smo pač družba.
Kako se to dogaja? Na najrazličnejše načine! Sredi marca je skupščina občine Lebane uvedla nostopek proti dva tisoč osebam zaradi prilastitve štiristo hektarjev plodnega zemljišča. V Somborju je javna skrivnost, da posamezniki, ki najemajo zemljišče, le to obdelujejo z družbeno mehanizacijo, gnojijo z družbenim gnojilom in sejejo z družbenim semenom. Pred dvema letoma je dva in pol milijona hektarjev družbenega zemljišča prešlo v roke 1400 kradljivcev. Samo zadnji dve leti je s pomočjo sodišč izseljenih čez sto oseb iz stanovanj federacije, v katera so se brezpravno vselile. Tovarna gum Tiger iz Pirota je samo primer, kako naše delovne organizacije ne preverjajo svojih poslovnih partnerjev v dobi »izvoza za vsako ceno«, tvegajo svoj nadaljnji obstanek in več škodujejo kot pa koristijo družbi, ki je šele nedavno nastopila proti praksi tako imenovanih »koristnih malverza-____________Pismo iz Beograda_____________________________ cij«, čeprav je bila koristnost le-teh vedno vprašljiva, ker je pač nepoštenost — nepoštenost, kot je kraja kraja, pa naj gre za krajo zasebne ali družbene lastnine.
Primerov je še nešteto in znani so nam iz sredstev javnega obveščanja, iz lastnih izkušenj in opazovanj sploh. Vprašanje je le: zakaj vse več občanov krade družbeno lastnino in zakaj o tej vrsti kraje govorimo sila obzirno kot o odtujevanju, privatizaciji in kdo ve čemu še, kot da je taka kraja pravzaprav zaščitena in da zaradi nje ni treba zardevati. Med drugim tudi zato, ker gospodarski sistem, kakršnega pač imamo, družbene lastnine ne ščiti dovolj, ker ne postavlja delavca proizvajalca in vseh družbenih dejavnikov v pozicijo, da se do družbene lastnine obnašajo tako, da jo ne samo ekonomsko reproducirajo, obnavljajo in ohranijo njeno substanco, temveč da jo tudi širijo, meni Kiro Gligorov, član sveta federacije.
Zveni malce komplicirano, tudi preobzirno rečeno, ko gre za materialno osnovo samoupravljanja, oziroma družbenopolitično in ekonomsko moč delavca; toda dovolj jasno je za ugotovitev, da smo še vedno v položaju mezdnega delavca v praksi državnega kapitala, čeprav je materialna moč federacije decentralizirana, ali pa prav zato, ker je državna moč samo prenesena na druga središča, pri čemer se pojavljajo kot moč celo podjetja, ne samo republike, pokrajini in občine. Delavci pašo vajeni jemati od tistega, kar jim jemljejo brez njihovega vpliva, ker imajo ustvarjeno pač za svoje, čeprav na nekak karikativen način.
Smo pač pri tem, da zdaj že vse bolj odkrito, brez ovijanja v staniol, govorimo o tem, kako smo pravzaprav še vedno daleč od samoupravljanja, kakršno je zamišljeno in kakršnega bi radi imeli še v sedanjosti. Toda pri tem velja pripomniti, da si preprosti delavci ne morejo prisvajati omembe vrednih delov družbene lastnine. Več si lahko prisvajajo tisti, ki so na odgovornejših mestih in imajo za to več možnosti zaradi večjega zaupanja družbe. In ker takšnim zaupljiva družba ne stopa na prste, kadar je to nujno potrebno, temveč jim gleda skozi prste, se je pač dogajalo, da je vsak osmi obsojeni zaradi prisvajanja družbene lastnine vedno znova postavljen na enako, če ne že na večje in bolj odgovorno delovno mesto, kjer lahko znova — krade.
Tako smo pravzaprav pri ugotovitvi, da roka roko umiva, obraz pa obe. Problem je najbrž v tem, da smo postali preveč razvajeni, nedisciplinirani pri lastni organizaciji avantgarde, kakor ugotavljajo naši najvišji forumi zveze komunistov, in pri prizadevanju, da se revolucionarna opredeljenost članstva znova izkazuje z največjimi revolucionarnimi vrednostmi, katerih vsebina je predvsem poštenost do ciljev revolucije v praksi njenega uresničevanja, ki je bila izkvarjena v časih, ko je partija morala začasno vzeti v roke tudi vajeti oblasti.
Viktor Širec
globus
KAIRO — Egiptovsko zunanje ministrstvo je zanikalo pisanje opozicijskega lista Novi Vafd'o Tabi, češ da so egiptovski graničarji v Tabi premaknili mejno ogrado za kakih sto metrov. Ogrado naj bi premaknili v notranjost zaradi tega, ker so se mimo graničarjev sprehajale gole turistke, saj je Izrael prav ob meji uredil nudistični kamp.
MOSKVA — Konec prejšnjega tedna so se v Moskvi pričela tekmovanja v okviru Športne pti-reditve Družba 84 (Prijateljstvo 84). Na tiskovni konferenci so poudarili, da te ,.športne igre niso alternativa olimpijskih iger v Los Angelesu”, čeprav se jih je udeležilo več kot 2000 športnikov iz 40 držav s treh celin. V Moskvi bodo tekmovali v lahki atletiki, plavanju, streljanju, košarki, kolesarstvu, veslanju in hokeju na travi, tekmovanja v jadranju pa bodo vTallinu.
New York — Po podatkih skupnega gospodarskega predstavništva v New Yorku je Jugoslavija juljja izvozila v ZDA za 31 milijonov dolarjev blaga. Najboljše rezultate so dosegli izvozniki pohišiva. V sedmih mesecih tega leta smo izvozili preko tega predstavništva za 235 milijonov dolarjev raznega blaga, kar je za 45 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
Kairo — Akcija sil ZDA, Velike Britanije, Francije in Egipta je za zdaj še neuspešna, saj še niso našli nobene mine, čeprav so eksplozije do sedaj poškodovale najmanj 18 ladij. Očitno je da mine plavajo, da mine plavajo tudi na obalah Džede in pri Bab Al Mandabu.
BONN — V Bonnu so uradno sporočili, da je v prvih šestih mesecih tega leta pobegnilo iz NDR v ZRN 31 350 ljudi, torej trikrat več kot v enakem obdobju lani. V tem času je pobegnilo na ozemlje ZR Nemčije malo več kot 6830 Poljakov, medtem ko je v vsem minulem letu Poljsko prek ZRN zapustilo več kot 19 tisoč poljskih državljanov.
DUNAJ — ZR Nemčija in Avstrija bosta ta teden uvedli olajšave za svoje državljane, ki bodo z avtomobili potovali prek meje. Motorizirani turisti iz obeh držav bodo lahko potovali čez mejo nemoteno, če bodo imeli na vetrobranskem steklu posebno ,,evronalepko”. Enako velja za prestop meje med Nemčijo in Francijo.
^^™iv žarišču dogodkov
Ali so ameriške denarne .oblasti znova odkrile rešilno stezo, ki se vije nekje med ponovnim brezglavim drvenjem v inflacijsko avanturo in padanjem v deflacijski prepad?
Odgovor Wall Streeta — tisti z besedami in oni s prodajo vrednostnega papirja — je pritrdilen. Njegova glasila se v uvodnikih vsa po
Čeprav nam lahko da zanesljivi odgovor na to vprašanje le prihodnost, pa je res, da so ameriške denarne oblasti znova v izjemno pomembnem trenutku odstopile od neusmiljenih pravil monetarizma. Spričo tako velike rasti različnih agregatov denarne mase in še vedno viharnega vzpona ameriškega gospodarstva so na veliko pričakovali, da bodo iz strahu pred ponovnimi inflacijskimi pritiski spet tesneje zaprli »pipe« denarne politike. A to se ni zgodilo. »Predsednik Volcker nas je spet varno prepeljal prek tankega ledu na drugo stran,« poudarja Wall Street Journal. Revija Business Week pa takole sklepa o razlogih, ki se skrivajo za najnovejšim optimističnim valom na Wall Streetu: »Zaradi Volckerjeve pripravljenosti prenašati veliko rast gospodarstva, so nadaljnji skoki obrestnih mer bolj malo verjetni.«
Za vsem tem se še vedno
vrsti zahvaljujejo vodilnim v »tiskarni dolarjev«, ker so pustili ameriško gospodarstvo pri miru in ga niso poskušali hladiti s pritiskanjem na zavoro denarne politike. Odgovor trga je prav tako pozitiven — sodeč po prodaji in cenah delnic, obveznic in drugih vrednostnih papirjev, kaže, da so na borzah vsaj za zdaj ugotovili, da so obresti dosegle vrh.
skriva nerešeni spor med dvema nasprotujočima si šolama mnenj na ameriškem vrhu. Od tega, kako se bo razpletel, je močno odvisen nadaljnji potek dogodkov v vsem svetu. Prva šola — monetaristična — zahteva, naj denarne oblasti pazijo le na to, da je treba dolivati predvidljivo. zaželeno skromno in obvezno isto količino denarja, ne glede na gospodarske tokove. Druga — zagovarjajo jo pristaši modnega gospodarstva, t. i. »suppleyside« — zatrjuje, da ni naloga denarnih oblasti poditi se za nedosegljivimi agregati denarne mase, marveč paziti na to, kaj se dogaja s cenami in nadzirati trdnost denarja. Če se že niso sposobne vrniti k zlatemu standardu, potem morajo paziti ne na agregate denarne mase, mafveč na indekse blagovnih cen, gibanje zlata itd.
Ne gre za nikakršno akademsko prepričevanje, marveč za pravi spopad s hudimi
DOLAR NA ZLATI PODLAGI?
posledicami tako za diagnozo položaja kot za smeri tekoče politike.
Minule tedne je bilo prav zanimivo opazovati, kako ti dve nasprotujoči si šoli povsem različno gledata na nastali položaj. Za moneta-riste je bila ponovna rast obrestnih mer znamenje, »da tiskarna dolarjev« spet prehitro dela, da trgi višajo obresti iz strahu, da bo priliv denarja, naravnan na ratifikacijo »nevzdržno hitrega« vzpona ameriškega gospodarstva, znova sprožil rast inflacije. Zagovorniki ekonomije »supply-side« pa so gledali na hiter padec cen blaga, ki se je med drugim kazal tudi v dramatičnem padcu cen zlata, in sklepali ravno nasprotno: trgi dvigujejo obresti iz strahu, da bodo denarne oblasti zanemarile te deflacijske tokove (v svetovnih razmerah znamenje, da je spet bolj zaželeno imeti denar kot pa blago), zato bodo še ostreje omejevale ponudbo in tako zagotovile, da bodo obresti še naprej nezadržno silile navzgor.
Reakcija trga vsaj začasno daje prav »diagnozam« druge šole. Obresti so se nekoliko znižale, vrednostni papirji pa okrepili, potem ko so denarne oblasti dale jasno znamenje, da ne bodo brzdale »tiskanja« novih dolarjev. Trgi si torej niso razla
gali tega znamenja kot pripravljenost denarnih oblasti sprijazniti se z večjo inflacijo v prihodnje.
Alije tu, mimogrede, tudi kaj za nas? Gledano s stališča opisanih delitev, so naše denarne oblasti monetaristične v zelo trdem pomenu te besede: vnaprej »načrtujejo emisijo— (navadno s prekoračitvami), nato pa jo »delijo«, ne glede na to, kaj se v praksi dogaja z gospodarsko rastjo, še posebej s cenami. Očitno morajo tudi naše denarne oblasti nujno poiskati neko zanesljivejšo oporo za svoje tekoče sklepe o tem, koliko novih dinarjev bodo tiskale. To pa je izjemno težko v razmerah, ko v »srcu« sistema — poslo-,vanja z domačim in tujim denarjem — vlada takšna zmešnjava administrativnega voluntarizma in distribucije. Prav zato pa je naloga menda toliko pomembnejša in nujnejša.
Toliko bolj, ker vse kaže, da se bodo Američani naposled vendarle odločili, kako in kaj bodo ukrepali v zvezi s svojim papirnatim dolarjem. Ne republikanskemu političnemu vrhu ne Wall Streetu ne ugaja sedanji položaj, v katerem je tako veliko odvisno od »diagnoz« in sklepov denarnih oblasti. Po mnenju tukajšnjih opazovalcev so imele ZDA srečo, da so se denarne
oblasti v dveh izjemno pomembnih priložnostih »odlepile« od monetaristič-nih dogem: poleti 1982, koso iz strahu pred propadi dolžnikov in upnikov sklenile pospešeno tiskati nove dolarje (četudi je glede na gibanje agregatov denarne mase doktrina zahtevala zategovanje pasu), pa tudi julija 1984, ko spet niso hotele zapreti ventilov, kljub hitri gospodarski rasti in prehitremu večanju denarne mase po mnenju monetaristov. »Ameriška denarna politika mora imeti neko zanesljivejše merilo, na katero se bo ■ opirala, ko bo gospod Volcker odšel,« je pred dnevi zapisalo glavno glasilo Wall Streeta.
»Zanesljivejše merilo« pa je v žargonu poslovnih glasil seveda milejši izraz za vračanje k zlatu. Kajpak ne moremo zdaj zanesljivo napovedovati, ali se bo vrh po novembrskih volitvah vrnil k eni izmed različnih oblik zlate podlage. Prav značilno pa je, da zdaj z vrha širijo glasove, da bodo — če bo Ronald Reagan zmagal na volitvah — skrb za finance zaupali newyorškemu podjetniku Lewisu Lehrmanu, enemu največjih zagovornikov ponovnega vračanja na zlato podlago. Širjenje teh glasov je eden izmed načinov, .kako se politični vrh pogovarja s finančnim
vrhom oziroma, kako pošilja 'sporočila o svojih prihodnjih namenih. Prav nič manj značilno ni, kaj posamezni funkcionarji iz sistema zveznih rezerv, ameriške emisijske banke izražajo v javnosti kot svoje »zasebno mnenje«. Eden izmed njih je pred dnevi zagovarjal vračanje dolarja, če ne neposredno zlatemu, potem vsaj »cenovnemu standardu«: namesto da bi se podila za različnimi agregati denarne mase, bi morala denarna politika upoštevati predvsem gibanja cen zlata, blaga itd, kot je že leta 1982 zahteval sloviti ameriški ekonomist Irving Fisher. Nekateri menijo, da se ameriška denarna politika v praksi že ravna po tem, da je hitrejše ali počasnejše tiskanje dolarjev odvisno od tega; ali je cena zlata 400—450 dolarjev za unčo, ali pa že več.
Dokler ne bomo znali napovedati izidov, se za druge države, vključno tudi za Jugoslavijo, očitno odpira zelo resen problem. Navadno si belimo glavo s tem, na katerih tehničnih področjih bomo ostali za svetom: najbolj »moderna« je tačas skrb zaradi čedalje globljega prepada v računalništvu. Tega kajpada ne kaže podcenjevati, vendar bi kazalo paziti tudi na poglabljanje še večjega in neprimerno nevarnejšega prepada — kakšen je odnos do denarja tistih držav, ki odločajo o svetovni gospodarski ureditvi in kakšen drugih držav. (poGV)
STRAN 2
VESTNIK, 23. AVGUST 1984
DEGRADACIJA
ves je zdaj mesto
IZ PORABJA
V novem stanovanjskem naselju v Radencih poteka gradnja nove trgovine radgonske DO Mercator-Sloga po načrtih. Delavci Marlesa s kooperanti so pričeli z deli v drugi polovici maja, objekt, v katerem bo samopostrežna trgovina z mesnico in bifejem, pa bo končan do 15. oktobra. Novih 5 tisoč kvadratnih metrov prodajnih in skladiščnih površin bo za Radenčane gotovo velika pridobitev, saj trgovci obljubljajo, da bo poleg osnovnih živilskih potrebščin na voljo tudi precej ostalih vrst blaga, od šolskih potrebščin do kozmetike, galanterije in bele tehnike. Kljub temu, da tudi na tem koncu občine kupna moč pada in vse ostale trgovine niso popolnoma izkoriščene, se želijo trgovci Mercator-Sloge še bolj približati potrošnikom. Nova trgovina — po zagotovilih odgovornih — tudi ne bo vplivala na gradnjo novega nakupnega centra v Radencih. V Mercator-Slogi pa so pred dvema mesecema odprli tudi sodoben bife v Stogovcih.
V. Paveo
DOBRODOŠLICA OBISKOVALCEM: Mnogokrat se niti ne zavedamo, kako malo je potrebno, da je naše okolje prijetnejše in prijaznejše za oko. Kaže, da se tega v Turističnem društvu Radenci zavedajo. Po treh letih zatišja so v marcu oživili delo društva, katerega član je že vsak šesti krajan (skupaj 400). »Muralija« — stenska freska, delo domačina akademskega slikarja Lojzeta Logarja, kije nastala na pobudo turističnega društva, pomeni za številne obiskovalce tega zdraviliškega centra pravo osvežitev. Upodobljen slatinski vrelec na pročelju prizidka objekta Temeljne zadružne organizacije v Radencih pa ne ponazarja le značilnosti kraja, temveč je svojevrstna dobrodošlica vsem gostom in popotnikom iz radgonske smeri.	V. Paveo
Športno društvo Borac Nedelišče OBJAVLJA REZULTATE TOMBOLE
ki je bila 12.8.1984 v Nedelišču
številka dobitka	številka karte	številka dobitka	številka karte	številka dobitka	številka karte
1	06500	46	59019	91	71257
2	20312	47	48656	92	05993
3	30697	48	46022	93	55545
4	08537	49	44499	94	50473
5	39911	50	77520	95	62530
6	47327	51	07006	96	42578
7	07237	52	29413	97	48853
8	57868	53	15269	98	25140
9	49091	54	12161	99	18923
10	01252	55	56315	100	11367
11	28569	56	71794	101	79484
12	21142	57	54575	102	76282
13	47320	58	59361	103	44105
14	03001	59	57522	104	66148
15	18720	60	63282	105	41881
16	21413	61	33188	106	60100
17	05116	62	29804	107	33053
18	26401	63	33391	108	72142
19	55968	64	05187	109	58799
20	36362	65	34824	110	18585
21	07544	66	21156	111	33749
22	20464	67	16134	112	71214
23	14466	68	41292	113	21298
24	70649	69	09555	114	49349
25	63275	70	09366	115	63626
26	21623	71	59028	116	67553
27	17855	72	39944	117	48926
28	57763	73	54606	118	57387
29	45296	74	07922	119	05988
30	15581	75	38201	120	74457
31	60267	76	57324	121	70304
32	55531	77	20394	122	48615
33	57119	78	43615	123	13056
34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44	62300 3857 03618 26657 54507 73352 45997 49404 57281 08108 55202	79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89	38269 34811 35198 45185 39222 07552 39931 19060 41219 71764 78328	124 125 126 127 128 129 130 131 132 133 134	01007 65599 66871 14727 45029 01456 41851 03904 53862 28774 76886
45	51331	90	48551		
Dobitke ie možno dvigniti ob ponedeljkih, sredah in sobotah med 15. in 20. uro in ob nedeljah med 8. in 12 uro. Dobitke bomo izdajal, do 11.10.1984 do 20. ure. Po tem jih ne bo več mogoče dvigniti.					
V zaposlovanju ne dosegamo zadovoljive skladnosti med ponudbo in povpraševanjem po delavcih, čeprav je ponudba (registrirana nezaposlenost) strokovnih kadrov v povprečju v Sloveniji 50-odstotna, prav tolikšno pa je tudi povpraševanje; še vedno je polovica vseh kadrovskih potreb po nekvalificiranih delavcih; Gre za nezaposlenost strukturne narave, kar pomeni, da imamo iskalce zaposlitve in njim neustrezna delovna mesta, delo v eni regiji, delavce v drugi, ali pa je nezaposlenost posledica drugačne usposobljenosti delovne sile, kot so potrebe delovnih organizacij.
Do preobrata od takrat, ko je strokovno usposobljenih kadrov močno primanjkovalo do danes, ko je v nekaterih poklicih izrazit višek, je prišlo zelo naglo, sovpada pa s spremembo splošnih gospodarskih razmer, ki so zaposlitvene možnosti bistveno okrnile. Ker se v še kar zadovoljivem obsegu ponujajo dela, ki ne zahtevajo posebnih poklicnih znanj, že deluje t. i. »lestvični učinek«, ko se kadri s strokovno izobrazbo zaposlujejo pri manj zahtevnih delih. Pri tej prekvalifikaciji gre praviloma za dokvalifikacijo, saj se opravlja na nižjem nivoju. Pojav dobiva vse večji obseg in je eden od znakov neskladij med izobraževalnimi in zaposlitvenimi procesi, pa tudi zaostajanja tehnološkega razvoja za šolstvom, ki se razvija v skladu ž ekstrapoliranimi trendi.
Med prvimi sprejemajo dela pod ravnijo dosežene izobrazbe tisti, ki so k temu prisiljeni iz materialnih razlogov. Zaradi predstavljivosti obsega pojava navajam podatek, da se je samo letos kar 70 mladih delavcev raznih poklicev vključilo v priučitev za dela v proizvodnji za potrebe delovnih organizacij kot so Mura. Planika, Lina ... Med najpogostejšimi poklici, kijih imajo ti delavci so tisti, za katere seje doslej izobraževalo sorazmerno veliko mladine, a so malo iskani, kot prodajalci, medicinske sestre, gimnazijski maturanti...
Do odločitve za opravljanje dela izven poklica običajno pride po nekajmesečnem čakanju na ustrezno delo, torej potem, ko iskalec zaposlitve izgubi upanje, da bi lahko dobil delo v svojem poklicu. Ob delu, h kateremu jih ne vleče poklicni interes, čuti večina nezadovoljstvo, ki se kaže v težjem prilagajanju na delovno okolje in ponekod tudi v slabših delovnih učinkih. Take odločitve so spremljane z osebnimi frustracijami in razočaranjem nad družbenimi razmerami, ki omogočajo pridobitev, ne pa tudi opravljanje poklica. Kadar gre za zaposlitev v poklicu sorodni dejavnosti, npr. strojni tehnik, ki dela kot kovinarski delavec, je določena mera verjetnosti, da bo tak delavec prej ali slej dobil ustreznejše delo, ob zaposlitvi v povsem neso rodni dejavnosti, npr. medicinska sestra, ki dela'v konfekciji, pa teh možnosti ni.
Delavci se odločajo za poklicno dekvalifikacijo v upanju, da bodo to delo ob prvi priložnosti zamenjali za »svoje« delo. To vedo tudi delovne organizacije, zato jim pri sprejemih niso posebno naklonjene. Po sporazumu o zaposlovanju imajo
sicer tako zaposleni delavci prednost pri kandidiranju za delo v poklicu pred tistimi, ki kot nezaposleni vztrajajo pri čakanju na delo v poklicu, vendar gre bolj za deklarativno kot dejansko uresničljivo načelo.
Mladi občutijo svoj položaj kot deprivilegiran v odnosu do tistih, ki so se v letih velike lakote po kadrih zlahka zaposlovali in so z delovnim stažem pridobili določene privilegije, ki niso vedno povezani z večjim znanjem ali boljšim delom.
To lahko izzove v kolektivih medgeneracijske konflikte, posebno, če bo pojav trajnejši.
Razmere in nekateri sprejeti ukrepi v politiki zaposlovanja silijo nezaposlene, da sprejemajo manj zahtevna dela, medtem pa vzroki, ki povzročajo tako stanje, ostajajo. Prevladujejo hierarhična organizacija dela, v kateri so možnosti za mobilizacijo ustvarjalnih sposobnosti zaposlenih in s tem tudi možnosti za napredovanje omejene. V togem sistemu delovnih razmerij se kaže socialna varnost kot lastnina nad delovnim mestom, kar onemogoča, da bi bilo to izpostavljeno večji konkurenčnosti delovnih interesentov, sistem dostopnega stalnega izobraževanja. ki bi omogočal procese prekvalifikacije in dokvalifikacije (to je pri pričakovanem prestrukturiranju gospodarstva nujno), pa ni vzpostavljen. Nezaposlenost zaradi poklicnih nesorazmerij oziroma samoprisilna poklicna degradacija zato prizadeva skoraj izključno mlade delavce, kar mora družbo izzvati k reagiranju.
Ivanka Klopčič
OB 25-LETNICI RIBIŠKE DRUŽINE MURSKA SOBOTA
RIBIŠTVO JE PRIJETNA SPROSTITEV V NARAVI
Sladkovodnemu ribištvu v njegovem razvoju ni bilo z rožicami postlano. Še posebej, če se ozremo v preteklost na začetke delovanja teh-društev in s tem tudi ribiške družine v Murski Soboti, ki v letošnjem letu praznuje 25-letnico svojega obstoja. Ustanovljena je bila 10. maja 1959. leta.
Prav gotovo so bili največji problemi, s katerimi seje družina srečevala, na začetku, kajti zavedati seje treba, daje takrat imela prednost gradnja industrijskih objektov za vsako ceno, nikogar pa ni zanimala ohranitev zdravega okolja in s tem tudi vode. V vodo so spuščali in še spuščajo različne odplake, kar je počasi, toda vztrajno uničevalo vodni živelj . Peščica zanesenj ako v, ki so že takrat imeli razvito zavest o varstvu okolja in jim ribolov ni bil le hobi v pridobitniškem smislu, je v tem petindvajsetletnem obdobju ■dosegla veliko, tako v borbi za ohranitev čistih voda, oziroma za oživitev mrtvih voda, kot tudi
Kadar govorimo ali pišemo o Porabju, je skoraj vedno tako, da ne moremo zaobiti tudi Monoštra (Szentgotthard), čeprav je ta kraj izven tistega predela, kjer živijo pripadniki slovenske narodnosti (Verice—Ritka-rovci, Števanovci, Andovci, Gornji Senik, Dolnji Senik, Sakalovci, Slovenska ves). Monošter je namreč vse bolj pomembno gospodarsko središče širšega okoliša — tu so tovarne, večje trgovine, banka ... — lani pa je postal tudi njihovo uprav-
Tule gradjjo novo osnovno šolo, v kateri bodo delovali tudi dvojezični oddelki. Solo v Monoštru namreč obiskujejo tudi otroci iz Sakalovec in Slovenske vesi. (Foto: J. G.)
no središče. Ob praznovanju 800-letnice kraja so ga namreč preimenovali .v mesto, najmlajše na Madžarskem, in s tem je dobil tudi večje pristojnosti. Namesto bivših okrajnih inštitucij, ki so bile pred tem v KOrmendu, le-te zdaj delujejo pri mestni občini (svetu) v Monoštru.
20.	avgusta so proslavili 1. obletnico mesta. .To je bil hkrati tudi madžarski državni praznik — dan ustave. In kaj je prineslo prvo leto za sam Monošter ter širšo okolico? O velikih spremembah zaenkrat še ne moremo govoriti, dejstvo pa je, da so v tem času začeli graditi v mestu več novih pomembnejših objektov (osnovna šola, gledališka hiša, tovarna strojne opreme idr.), da so zgradili ndva stanovanja, obnovili več stavb, da je boljša založenost v trgovi-
drugače. Trdimo lahko, daje prav ribiška družina edini organiziran dejavnik, ki se ves čas bori za čisto naravo, a je žal tudi danes velikokrat nemočen.
Na račun te vztrajnosti in visoko razvite zavesti se družina danes lahko pohvali z rezultati, kot jih ima. Dokaz je tudi število članov, ki že presega številko 700. V zadnjih dveh letih seje njihovo število povečalo za 150 članov. To po eni strani dokazuje vse večjo potrebo ljudi po sprostitvi in oddihu v naravi, po drugi strani pa je to dokaz dobre organiziranosti družine, saj so v njej organizirane tri organizacijske enote, in sicer v M. Soboti, Bakovcih in Beltincih. Število članov in potrebe po učinkovitem delovanju pa zahtevata ustanovitev četrte organizacijske enote v Kraščih, ki pa jo bodo ustanovili po sedanjih slovesnostih ob jubileju. Poleg tega pa imajo v družini organizirane vse delovne komisije in predsedstvo družine ter skupščino, tako
nah . . . Ali napredek čutijo tudi porabski Slovenci? Vsekakor, kajti z razvojem industrije v Monoštru mladim ne bo treba več odhajati za zaslužkom v oddaljenejše kraje na Madžarskem, izseljevanje se bo torej zaustavilo; sicer je pri finansiranju razvojnih potreb porabskih vasi ostalo skorajda vse po starem — pri tem odloča županijski svet v Szombathelyu. Pri mestnem svetu v Monoštru pa je začel delovati tudi oddelek za prosveto, kulturo in šport, ki pa lahko
v marsičem vpliva tudi na uresničevanje narodnostne politike v porabskih vaseh. Medtem je. že prišlo do navezave sodelovanja med omenjenim oddelkom in organizacijsko enoto zavoda za šolstvo SRS v Murski Soboti, rezultati njihovih stikov pa se že odražajo v povezovanju osnovnih šol in vrtcev z obeh strani meje. Tako si bodo v Porabju med drugim pomagali z našimi izkušnjami dvojezičnega šolstva.
Hkrati ob preimenovanju Monoštra iz vasi v mesto pa so k njemu priključili več okoliških krajev, med njimi tudi Slovensko ves. Zaenkrat je tamkaj ostalo še vse tako kot pred tem. Le precej novih hiš gradijo, ker je pač to zdaj v mestu.
JOŽE GRAJ
da tudi samoupravno učinkovito delujejo. Na tem mestu omenimo še samo komisijo za delo z mladimi, ki se uspešno vključuje v delo z njimi že na šolah.
Družina je do sedaj uspešno realizirala gojitveni načrt za prvih pet let (do leta ’85). Izrabili so različne vode v svojem okolišu in vanje spustili 10185 kg mladih rib. Povedali so nam, da na leto porabijo približno 400.000 dinarjev za razširjeno reprodukcijo, letos pa naj bi se ta vsota povzpela na 800.000 tisoč dinarjev. V načrtu imajo tudi gradnjo lastnega ribo-gojnega objekta, ki naj bi stal okrog 200.000 dinarjev. Upajo tudi, da jim bo uspelo okolico soboškega jezera preurediti v rekreacijsko-turistični center, saj je ob njem že zgrajen ribiški dom. Dobro je tudi sodelovanje z drugimi družinami, še posebej z družinami ob Muri.
Rezultati dobre organizacije in dela na vseh področjih niso izostali tudi na športnem področju, kjer so dosegli vrsto odličnih uvrstitev in naslovov državnih prvakov.
Svoje petindvajsetletno delovanje so zaključili v nedeljo s slovesno sejo skupščine, kjer so številnim posameznikom podelili priznanja, Ivanu Dolgovu pa red za ribiške zasluge prve stopnje. Zatem so se odpravili na ribiški piknik pri ribiškem domu, ki so ga pripravili s prostovoljnim delom. Kljub temu, da so ti pikniki že tradicionalni, je bil letošnji posebej slovesen, saj je pomeni! zaključek prehojenega obdobja in začetek novega, zrelejšega.
Janez Votek, Foto: Abraham
VESTNIK, 23. AVGUST 1984
STRAN 3
Ograja ni dovolj za varnost premoženja Število kaznivih dejanj storjenih v škodo družbenega premoženja se v lendavski občini sicer znižuje, kar naj bi bil rezultat večjega napora delavcev za zavarovanje družbenega premoženja. Kljub vsemu pa pri večkratnih kontrolnih pregledih delovišč in delovnih organizacij ugotavljajo, da delavci po končanem delu brezskrbno puščajo drage predmete nezavarovane, takšni pa so kot nalašč izzivalni za ljudi s nepoštenimi nameni. Očitno je torej, da samo ograja na deloviščih ne more zavarovati družbenega premoženja, če se za to ne pobrigajo tudi delavci.
Družbeno premoženje v delovnih organizacijah se po navadi ^avajiuje tudi z nočnimi čuvaji. Lanski pregled in ta naj bi bil bolj pogost — je pokazal, da večina nočnih čuvajev malomarno opravlja svoje delo, vendar pa seje na opozorilo postaje nžilice tudi tu stanje izboljšalo. V lendavski občini je občasno tudi več delovišč na različnih objektih. Ta so najbolj izpostavljena,
NIČ NAS NE SME PRESENETITI
saj so dokaj slabo zavarovana, včasih puščajo stroje dostopne tudi otrokom; to pa pomeni nenehno nevarnost za življenje otrok in nepovabljenih občanov na deloviščih. Tudi tu bi bilo potrebno storiti več. kot samo postaviti opozorilne table in zasilne ograje. V letošnjem letu bo spet potrebno opraviti preizkuse znanja in varnosti v delovnih organizacijah, kajti po podatkih, ki so na voljo, gospodarski kriminal narašča, družbena sredstva za proizvodnjo pa se odtujujejo še zlasti, tam kjer ni pravilno postavljenega zavarovanja in kjer varnosti še vedno ne dajejo pozornosti, kiju 8re-	Jani D.
LENDAVA
Kmalu začetek vrtanja
Vse je nared za začetek vrtanja nove globoke vrtine, tokrat v Murskem gozdu. V tem gozdu so zanimive plasti, ki jih bodo raziskali z vrtanjem. Ta vrtina bo doslej najgloblja v tem naftnem bazenu, saj bodo vrtalci vrtali v globino do 4000, morda tudi 4200 metrov. Strokovnjaki upajo, da bo na tem območju nahajališče plina v takšnih količinah, da bi bilo izkoriščanje ekonomsko upravičljivo. Prejšnja globoka vrtina v Petišovcih že daje plin, ki ga s pridom izkoriščajo v petrokemičnem kompleksu v Petišovcih. Po podatkih iz lanskega leta takšnja globoka vrtina stane okoli 50 milijard starih dinarjev.	Jani D.
SREDNJEŠOLSKI CENTER TEHNIŠKO - PEDAGOŠKE USMERITVE MURSKA SOBOTA
razpisuje
za šol. leto 1984/85 naslednja prosta dela in naloge:
1.	učitelj strokovnih predmetov v VIP kovinarstvo in strojništvo — 2 delavca za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
2.	učitelj strokovnih predmetov v VIP tekstilni konfek-cionar 1 delavec za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
3.	učitelj obrambe in zaščite — 1 delavec za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
4.	učitelj organizacije in ekonomike OZD ter družboslovje — 1 delavec za določen čas s polnim delovnim časom.
5.	učitelj zdravstvene vzgoje in naravoslovje — 1 delavec za določen čas od 1. 9. 1984 do 30. 7. 1985 s polovičnim delovnim časom.
6.	učitelj varstva pri delu — 1 delavec za določen čas od
1.	10. 1984 do 30. 7. 1985 s polovičnim delovnim časom.
POGOJI:
tč. 1.: dipl. ing. strojništva
tč. 2.: dipl. ing. tekstilne konfekcije
tč. 3.: diplomirani obramboslovec oz. druga visoka izobrazba ustrezne smeri'
tč. 4.: diplomirani ekonomist
tč. 5.: diplomirani biolog
tč. 6.: dipl. ing. naravoslovne smeri s strokovnim izpitom za varstvo pri delu.
Nastop dela je za razpisana dela in naloge (razen pod točko 6) 1. 9. 1984.
Kandidati se naj pred vložitvijo prijave informirajo o konkretnih razpisnih pogojih osebno ali telefonično, prav tako pa vabimo kandidate na razgovor, ki ga naj predhodno najavijo (telefon: 069 21-705).
Ustrezne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov:
Srednješolski center tehniško-pedagoške usmeritve
Naselje V. Vlahoviča 12
Murska Sobota
Vse prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po preteku razpisa.
BOLJŠA PONUDBA
Gradbena dela na prizidku blagovnice Vesna v Ljutomeru hitro napredujejo. Če ne bo nepredvidenih zapletov, bo ta čez 31 milijonov dinarev vreden objekt, v katerem bo 368 m2 prodajnih površin, nared že konec letošnjega leta. V celoti bo gradnja, v nadstropju katere bodo tudi stanovanja, stala čez 62 milijonov .
V Ljutomeru se že dalj časa kaže potreba po razširitvi blagovne hiše, s katero upravlja DO
banke v višini 12,534 milijonov, združenih sredstev SOZD ABC POMURKE je 6,267 milijonov, 12.534 milijonov pa je lastnih sredstev investitorja Vesne. Investitor pričakuje, da se bo celotni prihodek delovne organizacije po vključitvi novih prodajnih prostorov v obratovanje, kije bil v letu 1983 836.343 milijona dinarjev, v letošnjem letu pa je načrtovan v višini 1,080 milijona, v letu 1985 povečal za 30 odstotkov.
Gradbena dela na 62 milijonov dinarjev vrednem prizidku, od tega bo 31 milijonov veljal trgovinski del blagovnice Vesna, hitro napredujejo (foto B. Hegeduš)
Vesna. Posebno tesno je postalo na oddelku za osnovno preskrbo meščanov z živili in gospodinjskimi potrebščinami. V Vesni so se odločili, da zgradijo trgovinski lokal v središču mesta ob že zgrajeni blagovni hiši. Gradbena dela bodo financirali iz virov Ljubljanske banke — Pomurske
Za gradbena dela so v prvem polletju letošnjega leta namenili 19,945 milijonov, dokonča leta pa bodo dela veljala še 11,390 milijonov dinarjev.
Zasnova objekta teži k ohranitvi zaokrožene podobe Glavnega trga v Ljutomeru. V pritličju bo prostor namenjen prodajalcem in gostinskemu lokalu, v nadstropju z mansardo, ki bo prav tako stalo čez 30 milijonov, pa bodo stanovanja. Gospodarski vhod v trgovinske prostore bo ž dvoriščne strani. V pritličju bo hodnik, namenjen pešcem oziroma povezavi med Glavnim trgom in Postružnikovo ulico.
Boris Hegeduš
PRVI KORAKI PRVOŠOLČKOV V PROMETNI VRVEŽ
VARNO V ŠOLO IN
Kot že vrsto let, bo tudi letos pred začetkom šolskega leta v Pomurju in širom po Sloveniji stekla akcija varovanja šolskih otrok, ki bo zajela širok krog družbenih dejavnikov. Poleg milice, ki se kar najširše vključuje v akcijo, morajo imeti najvidnejšo vlogo v prvi vrsti občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, vzgoj-no-izobraževalne inštitucije na čelu z vodstvi šol in seveda tudi komiteji za SLO in DS v KS.
Milica si je v letošnji akciji poleg intenzivnejšega dela pri kontroli cestnega prometa zadala še vrsto nalog, s katerimi naj bi zagotovila kar največjo varnost otrok v prometu, predvsem na poti v šolo in iz nje. Že pred začetkom pouka bodo miličniki pregledali cestno-prome-tno signalizacijo na območjih osnovnih šol in če bodo ugotovili pomanjkljivosti, bodo o tem obvestili vzdrževalce cest, da jih odpravijo. V osnovnih šolah bodo skupaj z vodstvi šol pregledali načrte varnih poti v šolo in vnesli morebitne spremembe in dopolnitve.
Na šolah bodo delavci milice
skupaj z vodstvi šol sodelovali na razgovorih s starši in učenci, ki gredo prvič v šolo, kjer jim bodo pojasnili, kako ravnati in se obnašati v prometu na cesti, da bo pot v šolo in iz nje varnejša. Seveda so v prvi vrsti za prometno vzgojo svojih otrok odgovorni starši, zato je tudi njihova dolžnost, da pripravijo otroke za novo življenjsko pot, preden prvič sedejo v šolsko klop.
Poostren nadzor bo obsegal tudi kontrolo tehnične brezhibnosti in opremljenosti vozil, s katerimi se prevažajo otroci, prav tako pa bodo pregledovali, če otroci kolesarji nosijo s seboj kolesarske izkaznice. Miličniki bodo tudi poskušali doseči večjo disciplino prometnih udeležencev na območju šol, in to ne le na začetku šolskega leta, temveč skozi vse leto.
Menimo, da bomo z intenzivnejšim sodelovanjem z vsemi družbenimi dejavniki, ki delajo na področju prometne varnosti, in s sredstvi javnega obveščanja skušali zagotoviti varno vključevanje najmlajših v promet.
Viljem CERPNJAK
KMETIJSKA ZADRUGA LENDAVA
Lendava o. sol. o.	z
ABC POMURKA KMETIJSKA ZADRUGA LENDAVA
objavlja
razpis kadrovskih štipendij
za šolsko leto 1984/85 in sicer:
1.	živilski tehnolog VI.
2.	kmetijski tehnik
— za delo na svoji kmetiji V.
3.	Mlinar IV.
1 štip.
3 štip.
2 štip.
Prijave z ustrezno dokumentacijo pošljite na naslov: ABC POMURKA KZ LENDAVA, Partizanska 5, 69220 LENDAVA do 31. 8. 1984.
mala anketa
OB PRIJAZNIH DOMACINIHSE
PRIJETNEJŠE!
Mladinske delovne akcije se počasi iztekajo. Tako je tudi pri nas v Pomurju, kjer so do zaključka akcij ostali le še trije dnevi. Slovenski brigadirji so v tem času naredili zares dosti; pa ne samo na deloviščih cestnih odsekov ali pri gradnji komunalnih objektov, ampak tudi na interesnem področju, pri sodelovanju med brigadami in z domačini, ki so jih zares prijazno sprejeli medse. Zato bodo spomini na brigadirsko življenje še toliko lepši in trajnejši. To jasno potrjujejo tudi izjave nekaterih brigadirjev. ki so sodelovali v zadnji izmeni republiške mladinske delovne akcije Goričko 84.
MARIO MARTINOVlC, tra-ser pionirske brigade 14. divizija iz Posavja: Brigada je štela 37 brigadirjev, ki so v minulih treh tednih naredili kar precej. Potrudili smo se, da naredimo čim več in mislim, da nam je to tudi uspelo. Zato smo dokaj zadovoljni z delovnimi dosežki,
saj smo normo v povprečju prekoračevali za okrog 20 odstotkov. Poleg tega ni bilo pretežko delo za pionirje na tem cestnem odseku. Dobro smo se razumeli tudi z ostalimi brigadami in domačini, v naselju akcije pa smo imeli v popoldanskem času dobro organizirane krožke.
DAMJAN BOŽIC, član pionirske brigade 14. divizija: Letos sem že bil na delovni akciji v Brkinih, in sicer v okviru mladinske delovne brigade, tokrat pa sem prvič član pionirske brigade na Goričkem. Tukaj je približno enako delo, medtem ko so v mladinskih brigadah nekoliko višje norme. Pobratili
smo se z dvema brigadama, domačini pa so tu na Goričkem dosti boljši kot drugje, saj nam venomer nosijo nekaj zajesti in popiti. Obenem pa so nam pomagali tudi na udarnem dnevu v njihovem kraju. Zato mi je zelo všeč tukaj.
NIKO SAJOVIC, komandant MDB Franjo Golob iz Dravograda: Naša brigada je v glavnem sestavljena iz srednješolcev, nekaj pa je tudi osnovnošolcev in mladih delavcev. Tudi lansko leto smo sodelovali na akciji na Goričkem, vendar smo letos kadrovsko in starost-
no šibkejši, brigada ima le 26 brigadirjev. Kljub temu menim, da bomo opravičili zaupanje. Na posebej visokem nivoju je sodelovanje z vsemi brigadami pa tudi z domačini, kajti dobimo vse, kar si želimo.
ROBERT REDNAK, brigadir iz Dravograda: Tokrat sem že devetič na mladinski delovni akciji in tako neke vrste brigadirski veteran. Ta akcija na Goričkem je srednje težka, določen problem pa so nam predstavljale drevesne korenine, nagajalo pa nam je tudi vreme. Tako smo marsikdaj
delali tudi v blatu, ker tukajšnja ilovica zadržuje vodo. To je bilo težavno zlasti za nekatere mlajše člane brigade, vendar smo s skupnimi močmi vse v redu opravili. Med interesnimi dejavnostmi sem se najbolj udejstvoval na športnem in likovnem področju.
ANITA ŽIGART, brigadirka iz Dravograda: Na mladinski delovni akciji sem tokrat prvič in moram reči, da mi tukaj zelo ugaja. Delo ni težko, v brigado pa me je privabil brat, ki prav tako del dela v isti brigadi. Tu opravljam tudi počitniško prakso. Sicer pa so domačiniz nami zelo prijazni, zato je v
tem predelu naše domovine še toliko lepše. Tudi v nase
ljuje vse ustrezno organizirano in ni nobenih problemov. Zares mi je všeč tukaj m bom zato verjetno prišla tudi prihodnje leto.
Milan Jerše
Foto: Igor Ružič
STRAN 4
VESTNIK, 23. AVGUST 1984
V VERŽEJU IN HRASTJE
V zvezi z izgradnjo dveh nizov hidroelektrarn — 8 na Muri in 7 na Savi ali vseh 15 — imamo najprej informacijo z julijske seje izvršilnega odbora gospodarske zbornice Slovenije, ki pravi, da je za obdobje 1984—1990 predstavljen celoten program za področje elektroenergetike, ne samo savsko-murski venec hidroelektrarn, ki so ga v sozdu Elektrogospodarstva Slovenije pripravili na osnovi 4,5-odstotne rasti stopnje porabe električne energije ob 3,5-odstotnem predvidenem porastu družbenega proizvoda. Potrebna sredstva znašajo čez 37^2 milijard dinarjev oziroma le za osem hidroelektrarn na Muri prek 163 milijard dinarjev. Dobra polovica skupnega zneska odpade na gradbene izvajalce, ostalo pa na dobavitelje opreme, montažerje, projektante in druge, nenazadnje pa računajo še na javno (ljudsko) posojilo. Druga informacija prihaja z avgustovskega sestanka izvršilnega odbora splošnega strokovnega združenja za energetiko, kjer so poudarili, da je treba za vse predlagane elektrarne — mimogrede: v državi jih ta čas gradimo 17 — najprej izdelati vso potrebno investicijsko dokumentacijo, da bi lahko presodili, kaj bi kazalo vključiti v nov srednjeročni razvojni načrt Slovenije. Ta odločitev pa je menda precej razburila duhove, predvsem v elektrogospodarstvu, saj tu zatrjujejo, da predlagani vrstni red gradnje drugih elektrarn ni sporen in da je taka gradnja tudi nujna za zadovoljitev potreb po elektriki do leta 1990 in še po njem.
PETER SKOK: »PARALELNA IZGRADNJA!«
Že pred nekaj tedni smo poklicali Petra Skoka, vodjo strokovnega tima za pripravo graditve obeh nizov hidroelektrarn na Muri in Savi in svetovalca za gradbene in vodnogospodarske zadeve v slovenskem Elektrogospodarstvu. »Intenzivno pripravljamo investicijsko dokumentacijo. Opravili smo več raziskovalnih del: hidroloških, geotehničnih, seiz-motektonskih in seizmoloških, pripravljamo pa tudi dokumentacijo za pridobitev lokacijskih smernic. V izdelavi je geodetska dokumentacija vključno z ustreznimi premoženjsko-prav-nimi dokumenti in začeli smo z usklajevanjem v okviru družbenih načrtov družbenopolitičnih skupnosti na posameznih območjih. Hkrati smo s predlogom izgradnje teh hidroelektrarn podrobneje seznanili zavod za plan SR Slovenije, da bi tako prišel v smernice razvoja naše republike, do leta 2000. Končno investicijsko odločitev za prvi stopnji na »notranji«
— »Tu nekje« — kaže Marjan Mulec — »so sondirali teren za izgradnjo druge hidroelektrarne na Muri v Veržeju.«
Muri — to je v Hrastje-Moti in Veržeju — kot tudi za prvi dve stopnji na »spodnji« Savi — to je v Vrhovem in Boštanju — bo možno sprejeti v tretjem oziroma četrtem kvartalu leta 1985. Prizadevati si moramo, da bo graditev teh objektov obravnavana paralelno, saj bomo le rta ta način dosegli kar največje ekonomske učinke,« nam je pojasnil Skok.
Zanimalo nas je, kako je z ustanovitvijo skupnega konzorcija. »Ustanovilo gaje združeno
podjetje Strojegradnje kot predviden nosilec celotnega posla, ki zajema vse potrebne aktivnosti: od gradbenih del prek dobav elektrostrojne opreme ter opreme daljinskega vodenja in upravljanja. V pogodbo o ustanovitvi konzorcija je na osnovi zahtevka Elektrogospodarstva vključena tudi določba, da je odprt tudi za druge organizacije združenega dela, ki bi se lahko uspešno vključile v izvedbo celotnega posla. Pri tem so mišljene predvsem tiste, ki bi na kraju samem — bodisi v Pomurju bodisi v Posavju — s svojo lokalno operative in pogoji, ki jih lahko nudijo investitorju, mogle pripomoči k izpeljavi naložbe.«
— Kolesa Babičevega mlina se še vrtijo. Se bo morda kdaj tudi mala hidroelektrarna?
DELITEV DELA MED EGS IN DRUŽBO STEWEAK
Kaj pa dogovori med obema republikama, Slovenijo in Hrvatsko, ter med Slovenijo in Avstrijo? »Dogovori med obema republikama prehajajo v končno fazo. V začetku jeseni imamo predvidene sklepne dogovore glede izravnave pretokov na Savi in glede dokončne zasnove graditve hidroelektrarn na odseku Mure, kjer »mejita« obe republiki ter na tistem odseku, kjer meji SR Hrvatska na Ljudsko republiko Madžarsko. V obstoječem konceptu imamo namreč na obeh odsekih locirani po dve hidroelektrarni, za katere se je treba dogovoriti, kakšna bo njihova definitivna zasnova in komu bodo posamezne stopnje dejansko pripadale, oziroma v katere sisteme bodo priključene. Dodati moram, da je za zadnjo stopnjo (Mokrice) na slovenskem delu Save predvidena izgradnja prve stopnje na hrvaškem delu Save, to je stopnje Podsused. Zanimivo je, da so
kolegi iz hrvaškega Elektrogospodarstva povzeli določene predloge s slovenske strani, tako da bi se tudi hidroelektrarna Podsused vključila v verigo hidroelektrarn na Spodnji Savi. Razgovori s sosednjo Avstrijo potekajo v okviru meddržavne komisije za Muro. Na sestanku novembra lani je bila komisija obveščena o namerah graditve hidroelektrarn na mejnem odseku Mure od Šentilja do Radenec z dopolnitvijo, da že v tem letu predvidevamo izvaja-
nje raziskovalnih del na tem mejnem odseku. Prav tako seje — na nedavnem sestanku v vzhodni Štajerski — seznanila s. predlogom strokovnih služb, po katerem so vsi nadaljnji dogovori v rokah pristojnih delovnih organizacij oziroma njihovih asociacij, v tem -primeru Elektrogospodarstva Slovenije in štajerske elektrarniške družbe Steweak.«
KAJ PRAVI GLAS LJUDSTVA?
Na osnovi zbranih podatkov in bolj ali manj znane pobude o razpisu ljudskega posojila za izgradnjo savsko-murskega venca hidroelektrarn, smo se napotili v Hrastje-Moto in Veržej, da povprašamo in prisluhnemo, kaj o vsem tem veli glas ljudstva. Šli smo se skratka
; zbiranje javnega mnenja, ki je — kot bomo videli — dalo dovolj zanimive rezultate.
V Hrastje-Moti, kjer naj bi leta 1989 začela obratovati prva murska hidroelektrarna, smo se pogovarjali z več vaščani, med njimi tudi s predsednikom vaškega odbora Jožetom Košar-jem. Sprva je dokaj zadržano menil: »Najprej bi bilo treba opraviti anketo in ugotoviti razpoloženje ljudi. Verjetno pa bi se kaj sredstev že našlo, posebej, če smemo računati na to, da bodo morda pri izgradnji elektrarne tudi naši vaščani dobili delo.« Nato pa je brez pomisleka dodal: »Sam sem voljan prispevati delež, ki bi mi šel, kajti prepričan sem, da bomo z elektrarno na Muri dobili v vas toliko željen in pričakovan telefon, boljše ceste in kajpada močnejšo električno napetost.« Nekaj podobnega smo slišali pri Rudiji Divjaku, mlinarju, kije k vsemu navrgel še tole: »Ce smo že doslej solidarnostno prispevali za Skopje, Črno goro in še koga, se bomo gotovo tudi za zadovoljitev te potrebe solidarnostno odzvali.«
Sicer pa bo šele podrobnejša razčlemba obstoječe dokumentacije dala natančno višino sredstev, predvidenih za pokrivanje naložbe, temu primerno pa bo tudi oblikovana celotna finančna konstrukcija. Predvideno je financiranje iz sredstev interesne skupnosti elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije, kreditov proizvajalcev opreme in izvajalcev del, ljudskega posojila (variantni predlog znaša za oba niza blizu 9.900 milijonov dinarjev!) in v skrajnem primeru bi se posluži-li še tujih blagovnih ah finančnih kreditov.
MARJAN MULEC: »K VELIKI VEČ MANJŠIH ELEKTRARN!«
Na izredno domiselnega sogovornika smo naleteli v Veržeju. kjer prebivalcem že po tradiciji ne manjka iskrivnosti in iznajdljivosti. To je Marjan Mulec, obrtnik strojno-ključav-ničarske stroke, ki je že pred poldrugim desetletjem z mlinarjem Babičem tuhtal, kako še bolj sistematično in namensko izkoriščati Murine vodne sile. »Ker se pogosto mudim ob Muri, mi je prišlo na misel, da bi na Babičevem mlinu, edinem te vrste, ki še deluje na največjem pomurskem vodotoku, na
-MOTI
plavajoči ladji z mlinskim kole- I som. uredila velik dinamo ali ■ elektrogenerator, ki bi proizvajal trifazni tok in tega bi prek kabla spustila v mlin, kjer bi ■ poganjal posamezne elektro- ■ motorje. Če bi nama uspelo ■ pogon izpopolniti in ojačati z večjim generatorjem, razmišl- I jam. da bi iz tega vira izkoriščal ■ električni tok tudi za potrebe v | lastni, čeprav nekoliko odmaknjeni obrtni delavnici v Verže- « ju. Žal je ostalo zgolj pri zami- S sli, saj takratna oblast in inštitu- ■ cije niso dovoljevale zasebnega " izkoriščanja rečnih voda za te namene, češ da je posredi I narodno bogastvo, ki ga privat- I nik ne sme izkoriščati,« je ■ pripovedoval Mulec. Izzvali smo ga. da zdaj te možnosti so, ■ nakar se je razgovoril: ».Seveda ■ so. vendar je potrebnih čez 20 ■ soglasij, potrdil in podobnih dokumentov, preden pa prideš _ do njih, spet mine nekaj let. ■ Videl sem že več elektrarniških I sistemov in sodim takole: ko ■
vodni tok zapušča elektrarno in pada nizdol, bi se dalo njegovo moč še izkoriščati. Namreč, da bi primaknili kakšno manjšo napravo, recimo dva čolna s kolesom, od koder bi poganjali manjši generator in tako posamezno gospodinjstvo, obrtno delavnico ali mlin oskrbovali — brez priklapljanja na elektrarno — z električno energijo. Dosti takih malih pogonov bi proizvedlo tudi dosti toka in to bi bilo jugoslovanskemu gospodarstvu v veliko korist. Skratka, k velikim elektrarnam bi kazalo postaviti še manjše elektrarne s tem, da bi turbine, ki jih zdaj izdeluje Litostroj in drugi proizvajalci, za te manjše elektrarne, lahko z manj denarja oziroma stroškov proizvajali tudi zasebniki.«
ZBIRANJE JAVNEGA MNENJA
Ljudski glas v Hrastje—Moti in Veržeju je torej »za« izgradnjo hidroelektrarn na Muri, tudi glede predvidenega razpisa ljudskega posojila. In kaj o tem meni Peter Skok? »Sodimo za umestno, da predhodno opravimo zbiranje javnega mnenja — prek fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo — in na tej osnovi razpišemo ljudsko posojilo ter ga vključimo med vire financiranja celotnega projekta. Menim, da je izgradnja teh hidroenergetskih objektov tudi za vsakega posameznega občana toliko eminentna, da pričakujemo pozitiven odmev na naša vprašanja. Upoštevati je namreč potrebno, da z izgradnjo teh hidroenergetskih objektov znižujemo poprečno ceno električne energije v sistemu, kjer danes dominira termoenergija, katere enotna cena je znatno višja od cene hidroenergije. Pripomniti velja, da je v letu 1983 znašalo to razmerje — med enotno oziroma poprečno ceno hidroenergije in poprečno.ceno termoener-gije — 1:5.45,« je poudaril Peter Skok.
Naš komentar k vsemu pravzaprav ni potreben. a kljub temu dodajmo, da se v Pomurju energetiki, kmetijci, komunalci, vodni gospodarstveniki in drugi nimajo več kaj obotavljati, marveč se odločiti — na podlagi argumentov za in proti. O njih pa smo v našem časniku že nekajkrat pisali, zato jih tokrat | ne bomo ponavljali.
Branko ŽUNEC Janez VOTEK
domača . .. kje
pamet
PONUDBE POMURJU
Glej stvarnica vse ti ponudi, iz rok ji prejemat ’ ne mudi. . .
Prav je „zapel” Vodnik, le da so tisti, ki jim to velja, postali veliki cagavci in ,,ziheraši”. Po-murci še malo nismo izjema, saj se s kakršnokoli večjo množično ustvarjalnostjo, kaj šele inova-torskim gibanjem, ne moremo pohvaliti. Lebdimo nekje v poprečju in veliko je takih, ki jim to kar ustreza, žal celo nekaj deset poslovnežev, ki so bolj vajeni nelojalne konkurence, barantanja ali kar figamoževstva. Za biznis jim gre in cilj je tisti, ki posvečuje sredstvo.
Več Galilejev!
,,Ekonomska znanost v jugoslovanski družbi ni izpolnila vloge, ki bi jo morala. Naloga znanstvenika, je, da politikom s svojo analizo prikaže možne alternative, o katerih se potem lahko odloča. Zame je politik umetnik, znanstvenik pa obrtnik. Za pravilno odločanje je treba imeti instinkt, občutek za tisto, kar je možno. Znanstvenik mora imeti znanje in državljanski pogum ter mora biti objektiven. Če pogledamo nazaj, bomo ugotovili, da so znanstveniki, ki so spreminjali človeško zgodovino, bili znanstveniki velike integritete in velikega človeškega poguma. Ko so Galilea žgali na grmadi, ker je trdil, da se zemlja vrti okoli Sonca, je v plamenih vzkliknil: ,,In vendar se vrti!” Po svoje misli dr. Janeza Stanovnika iz pogovora za revijo Intervju veljajo tudi za pomurske ekonomiste, ki imajo sicer svojo stanovsko organizacijo, društvo ekonomistov — kot tudi pravniki, sociologi, politologi — a se zdi, da so preobremenjeni s poklicnimi dolžnostmi, da bi dali še kaj več od sebe. Škoda!
strokovne organizacije in inštitucije, Pomurju in pomurskemu gospodarstvu ponujajo več ,,novotarij”. Naj jih na kratko povzamemo:
— vgrajevanje monitoringa in mikroprocesorjev na kombajne,
— tehnološki postopek predelave slame v silažo,
— predelava gnoja in proizvodnja bioplina,
— ultrazvok in magnetenje v agroživilstvu,
— rezerve v gnojilih,
— prenavljanje manjših posestev za pridobivanje več vrst hrane in razne storitvene dejavnosti,
— vzreja deževnikov, žab in polžev,
— samogradnja hlevov.
Specialno za Muro
V Novumu imajo takorekoč revolucionarno ponudbo za soboško tovarno oblačil in perila Mura. Gre za šivalni stroj, ki šiva z ultrazvokom, predvsem sintetiko ali vsaj tkanino, ki ima
pretežno sintetiko. Siv je menda tako močan, da se nikoli ne pretrga, marveč se prej utrga poleg njega. Tovrstne šivalne stroje proizvaja še zelo malo firm, zagotovo pa bi njegova uvedba v proizvodnjo terjala spremembo tehnoloških linij, s tem pa organizacijo dela in sploh ves poslov-no-proizvodni sistem. Veljalo bi vsaj preveriti, za kaj gre!
Prodor malih proizvajalcev
Novembra 1982 so na skupščini slovenske gospodarske zbornice predlagali, da bi glede na razmah tehnologije kazalo razmisliti tudi o tem, kako poiskati ustrezne tipe podjetij, ki bi našim razmeram ustrezala, da bi bila bolj konkurenčna v mednarodni menjavi. Jože Jan, direktor Novu-ma nam je v tej zvezi povedal: ,,Upam, da so nas časi naučili, kako ustvarjanje velikih sistemov ni zdravo, če ga ne spremlja enako sistematično organiziranje stotin malih proizvajalcev, ki tem velikim sistemom dajejo — poceni, kakovostno in točno — sestavne dele in elemente. Gre za specializirane male proizvajalce, katerih programi se hitro prilagodijo potrebam odjemalcev, s katerimi sodelujejo. Pozabili smo, da je na Japonskem, Nizozemskem, ZDA in ZR Nemčiji, pa še kje, nad polovico vseh delovnih mest v podjetjih manj kot 50 zaposlenimi. Tudi mednarodni denarni sklad je ugotovil, da bi Jugoslaviji in njenemu gospodarstvu bistveno pomagalo 20 tisoč majhnih specializiranih podjetij z manj kot 50 zaposlenimi. „Ni dvoma, da je torej v tem pogledu še veliko rezerv, posebej v Pomurju, in to v drobnem gospodarstvu in kmetijstvu. Treba je samo poskusiti!”
inovacijske dejavnosti, lastnega znanja, lastnega razvoja, potem ta tudi ne sme podražiti svojih izdelkov?
,,To bo bolj težko izpeljati, saj je inflacija kot val, ki te nese s sabo ali kar potopi. Pač pa bi lahko na to vplivali drugače. Tista organizacija, ki v svoji bilanci ne beleži materialnih pravic — v mislih imam inovacije, ki so redno vključene v proizvodnjo — ne sme dobiti oziroma kandidirati za noben kredit v banki in ne sme združevati nobenih sredstev. S tem namreč, da ne inovira svoje proizvodnje, dokazuje, da odmira. To bi bila veliko bolj enostavna in splošno uporabna mera, ki bi sakramensko spodbudila mnoge gospodarstvenike, ki sedaj tečejo pri gospodarjenju in svojih ukrepanjih čisto po drugih tirih,” je bil brez dlake na jeziku Jože Jan.
B. Žur
VESTNIK, 23. AVGUST 1984
STRAN 5
Normalni OD
। v Mesni industriji in
Moravskih toplicah
Na seji izvršnega sveta {skupščine občine v Murski {Soboti so med drugim {obravnavali tudi vlogi de-|lovnih organizacij Mesna {industrija ABC Pomurka in TOZD Moravske toplice Radenska o izplačevanju osebnih dohodkov, ker sta v [letošnjem prvem polletju ] poslovali z izgubo. V soboški [mesni industriji sta imeli v j prvih šestih mesecih letos izgubo dve temeljni organizaciji, in sicer TOZD Klavnica nekaj čez 82 milijonov dinarjev, TOZD Predelava mesa pa več kot 31,4 [milijonov dinarjev, kar pomeni skupno nekaj nad 113 milijoonov 445 tisoč dinarjev. Poglavitni razlog za [takšen primanjkljaj je še [vedno v nesorazmerju cen [med surovinami in maloprodajnimi cenami mesnih [izdelov. To je v največji meri j vplivalo, da so v primerjavi z enakim lanskim polletjem [zabeležili celo za 176 | odstotkov večjo izgubo. In to [kljub dejstvu, da seje v tem obdobju povečalo klanje pihane govedi in svinj, kakor [tudi prodaja mesa, medtem [ko seje izvoz dvignil za 11 [odstotkov. Po drugi strani pa [so se močno povečali stroški [poslovanja, ki so v primer-[javi z enakim lanskim {obdobjem porasli celo za 73 [odstotkov, saj so se povzpeli [na 50 milijonov dinarjev.
Hkrati so za osebne dohpdke namenili 43 odstotkov več {sredstev, kar je sicer nekoliko nad določili družbenega [dogovora, vendar so takšen [porast omogočili, kot pravijo v soboški mesni industriji, zlasti kakovostni kazalci gospodarjenja v letošnjem [polletju. Upoštevajoč objektivne razloge za omenjeno izgubo, so člani so-J boškega izvršnega sveta soglašali z izplačevanjem akontacije osebnih dohodkov v mesni industriji, kar je v skladu s samoupravnimi akti delovne organizacije.
Medtem pa so v TOZD [Moravske toplice imeli v [prvih šestih mesecih nekaj jčez 17 milijonov 216 tisoč [dinarjev izgube. Te so na-|stale zaradi velikih kreditnih [obveznosti hotela Termal, ki |ga zadnje čase pestijo tudi ogromne tečajne razlike pri odplačevanju kreditov. Ob nadvse ugodnih poslovnih rezultatih v letošnjem polletju. ko se je celotni prihodek povečal za 72 odstotkov, porabljena sredstva le za 58 odstotkov, dohodek pa je višji karza 103 odstotke, zelo dobro so izkoriščene tudi hotelske zmogljivosti, zlasti z gosti iz tujine, so člani soboškega izvršnega sveta tudi ITOZD Moravske toplice odobrili izplačevanje nor-[malnih osebnih dohodkov v ■prihodnjih mesecih.
Milan Jerše
ZA TRGOVINO JE POMEMBNA VEČJA PRODAJA
Zahteva, da je treba organizacijam združenega dela s področja trgovine omogočiti, da bodo sploh lahko opravljale svojo, v našem sistemu opredeljeno družbenoekonomsko funkcijo, je že stara in znana. Dejstvo je namreč: če bo trgovina še naprej poslovala ekonomsko oslabljena, ne bo sposobna opravljati svoje temeljne funkcije, to je normalne oskrbe trga, ne bo mogla sovlagati v proizvodnjo hrane, še manj pa v proizvodnjo surovin in reprodukcijskih materialov, ki nam jih čedalje bolj primanjkuje. Zato je bilo prvo vprašanje, ki smo ga zastavili glavnemu direktorju veletrgovine Potrošnik v Murski Soboti magistru Jožetu Kovaču, ali zdajšnji ekonomski položaj trgovine v praksi vse to dejansko omogoča?
,,O združevanju dela in sredstev med proizvodnjo in trgovino je že nekaj let precej govora. Naša delovna organizacija je na tem področju veliko storila, saj smo sklenili več samoupravnih sporazumov za združevanje sredstev. Toda ekonomski položaj trgovine je v zadnjem času takšen, da tega v bistvu ne omogoča, ker gre pri vsakem samoupravnem sporazumevanju izključno za združevanje sredstev. Mislim, da je prav, da problem samoupravnega združevanja osvetlimo z obeh plati. To se pravi z obveznostjo trgovine in tudi proizvodnje. Dogaja se namreč, da z združevanjem denarnih sredstev s proizvodnimi delovnimi organizacijami še nimamo zagotovljene dobave določenih vrst osnovnega blaga in repro-materiala. Zaradi spremenjenih pogojev v proizvodnji je treba dodatno združevanje sredstev, v zadnjem času tudi deviznih sredstev, vemo pa, da notranja trgovina ne ustvarja deviz S tem imamo' v bistvu uresničen samo-
——ČEPINCI —■----------------
ŠE DVA KILOMETRA ASFALTA
Cesta od Salovec do Čepinec bi bila že zdavnaj asfaltirana, če se ne bi zatikalo pri denarju. Precej dolga je. Doslej sta asfaltirana dva kilometra, še dva prav v tem času pripravljajo za asfaltiranje, preostali
del do Čepinec pa bodo posodobili v čim krajšem času. Denar sta ob krajevnem samoprispevku zagotovila občinski sklad za manj razvite krajevne skupnosti in občinski SIS za ceste.	—js—
Ugoden nakup motornih kosilnic AGROAL 602.
Prodaja na razstavnem prostoru.
ELEKTROTEHNA
DO SET, splošna elektro trgovina, Ljubljana, Pod Trančo 2
upravni sporazum, pravice in njega pa ne, zato so zadeve na tem področju zelo težavne in zapletene.”
— V tej luči bi bilo vsekakor zanimivo videti polletne rezultate poslovanja v trgovini. Kako ste z njimi zadovoljni?
,.Trgovina je v ekonomsko zelo slabem položaju. To dokazujejo tudi rezultati poslovanja v prvem polletju letos, ki so v okviru pričakovanj. Pri tem je treba imeti pred očmi zlasti dve zadevi. Eno je sprostitev marž oziroma ponovni prehod na relativne marže, kar je
JOŽE KOVAČ — glavni direktor veletrgovine Potrošnik v Murski Soboti
bilo sprejeto v prvem polletju, uveljavljeno pa v mesecu maju. V tem kratkem času to seveda ni moglo prispevati h krepitvi ekonomskega položaja trgovine. Po drugi strani pa so stroški v trgovini izredno močno porasli, medtem
ko je relativna razlika v ceni v tem obdobju močno upadla. Kljub temu pa smo dosegli dobre rezultate, saj smo vse načrtovane kazalce za prvo polletje presegli. Navzlic bojazni smo celotno realizacijo povečali kar za 57 odstotkov; to je nad porastom cen, povečala pa se je tudi produktivnost dela.
Ob varčevalnih prizadevanjih pa nismo uspeli zmanjšati porabljenih sredstev, ki so na ravni porasta celotnega prihodka. To za nas ni spodbuden pokazatelj, kajti rezultat tega je manjši dohodek, ki je za 7 odstotkov nižji od celotnega prihodka. V prvem polletju letos smo realizirali za 5,1 milijarde vrednosti blaga, kar je izredno veliko. Medtem pa poslovni sklad ne predstavlja niti 1 odstotek celotne realizacije; očitno premalo za potrebe trgovine.”
— In kako je s problemom lastnih obratnih sredstev v trgovini?
,,S tem problemom se srečujemo že vrsto let, predvsem zaradi dveh razlogov. Prvič zaradi nenehnega porasta cen in s tem povečanja zalog v delovni organizaciji, drugič pa zato, ker smo vseeno uresničili investicijsko aktivnost, kot smo si s planom začrtali. Ker je v zadnjem času spremenjena kupoprodajna navada in ni več plačila temveč avansiranje oziroma predplačilo, se srečujemo s težavami. To med drugim dokazuje, da smo v letošnjem polletju plačali za 85 odstotkov več obresti kot v enakem lanskem obdobju, kar dodatno obremenjuje naš ustvarjeni dohodek in akumulacijo. Zadeve rešujemo na različne načine. Najbolj učinkovit je tisti, ko skušamo v vseh poslovnih enotah povečati koeficient obračanja blaga, ki je za trgovino vsekakor najpomembnejši element.”
Milan JERŠE *
Dan graničarjev — 15. avgust in 40. obletnico ustanovitve Knoja (korpusa narodne obrambe Jugoslavije) so proslavili tudi vojaki in starešine soboške vojašnice obmejnih enot Slovesnosti, na kateri so 16 graničarjem podelili značke vzornega vojaka, številnim pa tudi pisna in knjižna priznanja in za vestno opravljanje dolžnosti na braniku domovine pohvalili več starešin, so se udeležili tudi predstavniki ljubljanskega armadnega območja, soboških in pomurskih družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, UNZ, carinskih organov in ABC Pomurke. Poleg osrednje slovesnosti, na kateri ie o zgodovinski vlogi Knoja In obmejnih enot govoril komandant soboške vojašnice, je bilo v Pomurju še več športnih in kulturnih srečanj civilnega prebivalstva in vojakov.	Boris Hegeduš
Veliko višenj - dobro kažejo tudi jabolka
Nasadi višenj, ki so jih na hribovitem Goričkem začeli urejati pred leti, so dosegli polno rodnost. Višnie so obrodile 20 do 30 kilogramov sadežev na drevo, kar je od 11 do 15 tisoč kilogramov na hektar. Pridelek je odvisen od negovanja dreves, zato bodo Sadjarski strokovnjaki KZ Panonka v prihodnje namenili več pozornosti kooperacijskim pridelovalcem višenj, članom proizvodne skupnosti, pri katerih je bil letošnji pridelek manjši. Inž. Ludvik Merklin, ki bedi nad sadjarsko proizvodnjo letos ustanovljenega tozda Sadjarstvo in vinogradništvo pri KZ Panonka, je kot dober ocenil tudi pridelek mlajših nasadov. Sicer pa so na družbenih in površinah kooperantov KZ Panonka letos na 45 hektarjih pridelali 90.000 kilogramov višenj ob tem, da je 10 hektarjev v Ratkovcih močno prizadelo neurje s točo. Višnje so po dogovoru prodali Slovenija Sadju — Hladilnica Bohova po 45 dinarjev za kilogram. Sveže obrane višnje brez pecljev, namenjene predelavi, so vozili v Maribor. Enako tudi ribez, ki so ga letos pridelali 30 ton, stal pa je 67 dinarjev črni in 45 dinarjev kilogram rdečega. Obiranje in odkup so dobro organizirali z lastno delovno silo, priložnostnimi delavci, študenti, člani Študentskega servisa iz M. Sobote, dva dni pa so pri obiranju pomagali pripadniki JLA in udeleženci MDA Goričko M.
Po oceni inž. Merklina pa se letošnje leto v KZ Panonka obeta tudi dober pridelek kakovostnih jabolk. Najstarejši obnovljeni gosti trovrstni nasadi jablan, v katerih je na hektarju 24.000 dreves, so že v četrti vegetaciji. Pričakujejo, da bodo v deset hektarjev velikem nasadu obrali 20.000 kilogramov jabolk sorte jonagold, gloster in nekaj zlatega delišesa klon B. Drugi nasadi jablan so stari leto ali dve. Od obnovljenih nasadov pričakujejo v polni rodnosti v povprečju 50.000 kilogramov kakovostnih jabolk na hektar. Jablane so v pretežni meri zasajene na družbenih površinah KZ Panonke razen 5 hektarskega nasada proizvodne skupnosti Krašči pri Cankovi.
Ob dobrih rezultatih, ki jih sadjarji dosegajo na hriboviti
Usposabljanje mladih v vojaških veščinah
Sredi minulega tedna je blizu 200 mladink in mladincev iz'soboške občine, ki ne obiskujejo šol srednjega usmerjenega Izobraževanja, iz Murske Sobote odpotovalo v Vidonce na Goričkem. Tam se bodo štirinajst dni urili v raznih vojaških veščinah. Organizator tabora v Vidoncih, kjer so se začasno naselili zlasti mladi kmetje, nekaj pa je tudi delavcev, je sekretariat za ljudsko obrambo skupščine občine v Murski Soboti.	— še
Gorički zemlji, ki ni primerna za poljedelstvo, ni moč mimo sicer kratke zgodovine sadjarstva na tem območju. O ponovnem razmahu sadjarstva po večdesetlet-nem zatonu te sicer nekdaj na Goričkem razvite panoge kmetijstva, je pobudnik oživljanja tovrstne proizvodnje inž. Ludvik Merklin povedal: ..Sadjarstva seveda ni brez drevesničarstva, zato smo leta 1977 pričeli prav s tem v sodelovanju z Nizozemci. Začetki proizvodnje brezvirusnih sadnih sadik segajo v leto 1977. K drevesničarski proizvodnji smo pritegnili kooperante s hribovitega dela Prekmurja. Na začetku smo letno vzgojili 50.000 sadik, z leti pa smo to proizvodnjo povečali na 200.000 sadik. V zadnjem času ta proizvodnja nekoliko zaostaja zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev za obnovo nasadov. Vzporedno z drevesničarsko proizvodnjo smo pri kooperantih obnovili tudi zarodišča za vzgojo brezvirusnih podlag.” Tako lahko po besedah inž. Merklina letno vzgojijo 250.000 brezvirusnih podlag sadnih sadik. Slednje je dovolj za potrebe Prekmurja, tretjino pa prodajo drugim, ki se v Sloveniji ukvarjajo z vzgojo sadnih sadik.
Hkrati z že omenjenimi so v KZ Panonki obnovili še 5 hektarjev matičnega nasada jablan in hrušk na območju Panovec, ki najbolj ustreza tehnološkim zahtevam ža pridelovanje brezvirusnih cepičev. V omenjenem nasadu vzgajajo vse najnovejše sorte cepičev jablan in hrušk. Prvotni oziroma izhodiščni material za matični nasad so klon-ske brezvirusne sadike. Iz nasada v Panovcih zadovoljujejo potrebe po cepičih za vso Slovenijo.
V letu 1978 pa so že pristopili k urejanju in obnovi nasadov sadja. Tako so uredili prvih 11 hektarjev nasadov višenj, od tega 4 hektarje na površinah zadruge, 7 pa pri kooperantih. Nasade so širili in obnavljali vsako leto, tako da je tačas že preko 45 hektarjev nasadov višenj. Skupno pa so od leta 1978 obnovili 90 hektarjev nasadov, od katerih jih je polovica v družbeni ozfoma zadružni lasti, prav toliko pa v lasti kooperantov. Od 90 hektarjev jih je 33 jablan in 12 ribeza.
Boris Hegeduš
STRAN 6
VESTNIK, 23. AVGUST 1984
kmetijska panorama
VELIKO ZANIMANJE ZA NAPRAVO, KI ZMANJŠUJE RAZSIP ZRNJA PRI ŽETVI
VEC V SILOSE
Raziskavi TZO M. Sobota ob rob
V Univerzalu iz Vinkovcev in soboškem Agroservisu je sicer z zamudo stekla serijska proizvodnja patentirane naprave za ugotavljanje razsipa zrnja žit pri kombajniranju. Napravo, ki se imenuje mo-
NOVO V POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU
Za razgovore o dopolnitvah oziroma spremembah pokoj-ninsko-invalidskega zavarovanja organizirajo zadruge, na terenu razgovora, za katere je veliko zanimanje.
Znano je, da je pred kratkim sprejet Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju kmetov poslej obvezen za vse kmete, ki jim je kmetijstvo edina oziroma glavna dejavnost. Prav zaradi novega predpisa so v kmetijskih zadrugah v Pomurju že februarja in marca zbirali vstopne izjave nbvih zavarovancev. Odziv je bil dober, saj se je v Pomurju za zavarovanje odločilo okoli 18.000 kmetov, največ v soboški občini, kjer je že spomladi izjave podpisalo 6000 združenih kmetov KZ Panonka in 1000 samostojnih kmetov. Po tem času so bili sprejeti še nekateri izvedbeni sklepi Skupščine pokojninsko-invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Skupščina je 30. maja sprejela spremembe oziroma dopolnitve, da se združeni kmetje v letu 1984 lahko zavarujejo največ do VI. zavarovalnega razreda, vsako naslednje leto pa se lahko odločajo za naslednjo višjo osnovo, tako da se lahko šele v letu 1988 zavarujejo -v X. razred. Ta omejitev pa ne velja za tiste združene kmete, ki so bili pred 1. 7. 1983 zavarovani kot kooperanti. Vsi zavarovanci, ki so si izbrali višjo zavarovalno osnovo od VI. zavarovalnega razreda, se jim spremeni v VI. zavarovalni razred.
Zavarovanec ima pravico vsako leto do 31. marca izbrati zavarovalno osnovo, ki velja od 1. januarja za tekoče leto. Izjema o izbiri pravice je v letu 1984, ko imajo zavarovanci to
KRAVE V SAMOPOSTREŽNICI’-
Približno pred tremi leti se je Ernest moral odločiti — ali zemlja ali služba. Mati je bila bolna, oče je umrl, brat je bil zaposlen, tako da na kmetiji ni bilo nikogar. Ernest Andrejč iz Sodišinec se je odločil, da bo ostal doma. Pravi, da mu bo tudi trinajst let delovne dobe na soboški vrtnariji koristilo. Tam se ga še vedno spominjajo kot dobrega delavca, predvsem kot inovatorja. 1981 je nehal delati in tudi brat, ki je trenutno v vojski v Bitoli in se bo vrnil drugo leto, bo ostal doma. Na kmetiji je dovolj dela (In še preveč) za štiri ljudi, sedaj pa so le trije.
Se en vzrok je, da se je Ernest odločil za gradnjo velikega hleva za živino, oziroma za krave molznice na samopostrežni način. Stari hlev je bil že tako dotrajan, da se ga ne bi splačalo predelovati. Potreben je bil še pogovor s pospeševalcem in pospeševalno službo na živinorejsko-veterinarskem zavodu in odločil se je. Problemi so se začeli že na začetku. Najprej ni mogel dobiti dovoljenja, ker nima potomstva. Sedaj je to urejeno.
Ko so že imeli gradbeno dovoljenje, pa so se kreditni pogoji tako spremenili, da si je hotel že premisliti. Na začetku so mu namreč obljubljali mednarodno posojilo brez pologa in z enoodstotnimi obrestmi, potem pa je bilo treba plačati polog in obresti so dvignili na 8 odstotkov. Posojila je dobil za 260 starih milijonov, vse skupaj je stalo 500 milijonov, s tem da ne računa lastnega dela, lesa, prevozov. Danes že samo stojišče stane 70 starih milijonov, molzni stroj, ki so ga kupili pred kratkim, pa 60 milijonov. 1. oktobra 1982 so začeli graditi, živino so vselili 1. oktobra lani.
Večino gradbenih del so opravili sami s tem da jim je bila v strokovno pomoč pospeševalna služba v Živinorejsko-veterinarskega zavoda pri gradnji in formiranju črede. Hlev še zdaleč ni zgrajen, čeprav je živina v njem že eno leto: Najprej bi bilo treba narediti velika vrata, ograditi pot do silosov, da bi bilo res samoprehranjevanje, dokončati porodnišnico in urediti lastno zbiralnico mleka s hladilni-
Ernest Andrejč nam je povedal: ,,Zaenkrat so samo še stroški, odplačevanje dolgov in dograjevanje.
nitoring, so konstruirali in prijavili kot patent inž. Kamenik iz Iskre s sodelavci iz Zagreba. Proizvajalec je Uni-verzal Vinkovci, montira in prodaja pa jih ABC PO-MURKA-DO Agroservis.
pravico do 3 . 9. 1984. Zavarovanci stari nad 60 let se lahko tudi do 30. 9. 1984 ponovno opredelijo za nadaljevanje starostnega zavarovanja kmetov oziroma za zavarovanje po novih predpisih.
Kmetje, ki se letos prvič obvezno zavarujejo v novem sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, imajo možnost uveljaviti zavarovano in posebno pokojninsko dobo s pričami. S posebno dobo je mišljena borčevska doba, prisilno delo, čas prebit v taboriščih, predvojno revolucionarno delo, opravljanje samostojne dejavnosti, brezposelnost zaradi okoliščin, ki jih je povzročila vojna, udeležba
Kmetje, ki se letos prvič obvezno zavarujejo v novem sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, imajo možnost uveljavljati zavarovalno in posebno pokojninsko dobo s pričami. S posebno dobo je mišljena borčevska doba, prisilno delo, čas prebit v taboriščih, predvojno revolucionarno delo, opravljanje samostojne dejavnosti, brezposelnost zaradi okoliščin, ki jih je povzročila vojna, udeležba v protifašističnem boju v drugih državah in v zavezniških vojskah, služba v JLA po 15. maju 1945, obdobja prebita v tujini in druge aktivnosti.
Poleg te posebne dobe, se lahko s pričami, šteje v pokojninsko tudi druga zavarovalna doba, za katero ni listinskih dokazov. To so lahko zaposlitve v kmetijstvu (hlapci, dekle), delo delavcev v obrti ali pri obrtnikih in morebitne druge zaposlitve.
Za vse naštete in podobne primere, ki jih predvidevajo pokoj-
Večjih dohodkov verjetno niti drugo leto ne bo. Od devetnajstih krav so samo tri kupljene na sejmu, tudi petnajst telet je domačih. Vsako leto bom rabil vsaj pet teličk, za zamenjavo, seveda ko bo hlev poln s tridesetimi kravami, drugo pa bom prodajal. Trenutno oddajamo od 120 do 130 litrov mleka, drugo leto, ko bo več krav in približno 300 litrov mleka, dnevno bomo verjetno že imeli svojo hladilnico. Za kravo mlekarico je najvažnejše, da je vedno sita, zato je način samoprehranjeva-nja najboljši; tudi ni nobene nevarnosti, da bi pojedla preveč. Krmimo jih s silažo in senom, dodajamo pa zdrob in vitaminske dodatke, Letos imamo koruzo posejano kar na osmih hektarjih, tako bo pet hektarjev koruzne silaže in tri hektarje siliranega zrnja. V
Emest Andrejč iz Sodišinec je 1981. leta začel graditi hleve za živino, ki se bo prehranjevala na samopostrežni način. Ker še ni vse dokončano, mora sam pripeljati silažo do krav mlekaric, kar zahteva največ časa in dela.
Zaradi zamude v proizvodnji so ob letošnji žetvi uporabili le 20 naprav, s katerimi so dosegli tak prihranek pri razsipu žit, da se je naprava izplačala že ob prvi uporabi. Napravo so preiz-
ninski predpisi, se ne zahteva plačilo prispevkov za pokojninsko zavarovanje. Kot pogoj za vštetje v pokojninsko dobo se zahteva plačilo prispevkov le čas na zasebnih kmetijskih posestvih v obdobju od 16. 2. 1950 do 31. 12. 1954.
Rok za vložitev zahtevkov za navedene primere je do konca letošnjega leta oz. v enem letu od vstopa v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Vsem zavarovancem, ki imajo kakršnokoli obliko dela, ki je povezana z zgoraj navedenimi primeri predlagamo, da čimprej vložijo zahtevek na pokojninskem in invalidskem zavarovanju v Murski Soboti ali v svoji kmetijski zadrugi.
Vse stvari je potrebno urediti do konca septembra 1984. Da bi kmetom olajšali odločitve in jim svetovali, kako in kaj morajo storiti, so te dni v KZ Panonki organizirali prve od vrste razgovorov, na katerih kmetom pojasnjujejo nejasnost v zvezi s pokojninskim in invalidskim zavarovanjem. Panonkini pravniki in drugi delavci kmetijske zadruge nudijo pomoč pri ustreznem opredeljevanju za spremembo zavarovalnih razredov, pri vložitvi zahtevkov za priznanje časa pri starostnem zavarovanju kmetov v zavarovalno dobo. Svetujejo jim, kako je treba vložiti zahtevek za uveljavljanje zavarovalne dobe s pričami, za vštetje opravljanja kmetijskih dejavnosti v pokojninsko dobo, kot z novostmi za prevzemnika kmečkega gospodarstva, pa tudi kako se lahko dokupijo leta, potrebna za uveljavitev pokojnine.
Boris Hegeduš
silosih je prostora za 300 kubičnih metrov, silos za zrnje pa moramo še pred jesenjo zgraditi.”
Za kakovost in količino mleka ie rekel, da je lahko od krave do krave različno; koliko maščobe je v mleku, je' največkrat odvisno od prehrane, pomanjkanja beljakovinskih dodatkov. Zato bo drugo leto posejal še deteljo.
Škoda, da nima pri hiši več travniške površine, s pašo zelene trave bi se namreč kakovost lahko še izboljšala. Poleg koruze imajo še 60 arov sladkorne pese, nekaj ječmena in1 ovsa ter pšenico na 70 arih. Cez zimo rabijo veliko sena in če ne bi kosili trave na letališču v Rakičanu (Ernest je namreč že od 1972 leta padalec), ga ne bi bilo dovolj. Zaradi lažjega spravila vse balirajo.
Zanimalo nas je, kako so se krave privadile na ,,življenje brez vrvi okrog vratu”: ,,Kar hitro so se navadile. En teden smo jih gonili od krmilne ograde do ležalnih boksov, nato pa jih spustili. K molzi-šču sem jih moral prvič skoraj nesti, drugič jih je polovica že šla sama, tretjič pa se jih je polovica dvakrat postavila v vrsto za molžo.
kusili v KZ Ljutomer-Križevci, Kmetijski zadrugi Sloga v Kranju, Baranji in Slavoniji.
Za napravo je med kmetijci veliko zanimanje. Sicer pa so napravo pred patentiranjem in serijsko proizvodnjo 3 leta testirali na oddelkih za strojništvo agronomskih fakultet v Beogradu, Zagrebu in na Kmetijskem inštitutu SR Slovenije v Ljubljani, kjer je pokazala odlične rezultate pri zmanjšanem raztrosu zrnja in tekočem poteku žetve. Pri inštitucijah je zato dobila ustrezne ateste in strokovna priporočila.
O kakovosti in večjem izkoristku žetve nedvomno govori podatek, da so se za serijsko vgrajevanje naprav v prihodnjem letu odločili tudi proizvajalci kombajnov Zmaj. Na novi tip traktorskega žitnega kombajna pa jih bo vgrajeval tudi SIP iz Šempetra.
Uspešni preizkusi v KZ Sloga v Kranju pa so prispevali k odločitvi, da občinski sklad za pospeševanje kmetijstva v Kranju združenim kmetom subvencionira nakup monitoringa v višni 20 odstotkov.
Sonda za merjenje izgub pri zamašenem situ v kabini z zvočnim in svetlobnim signalom opozori kombajnista na napako. Opozarja pa tudi na najprimernejšo hitrost žetve. Monitoring bo prikazan tudi na kombajnih, razstavljenih na mednarodnem Kmetij-sko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Omeniti velja, daje letos naprava konstruktorjem in proizvajalcem že prislužila zlato medaljo na Mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu. Za nakup naprave ali patenta pa so že pokazali zanimanje kupci iz Sovjetske zveze, CSSR, Švedske in ZRN.
Boris Hegeduš
Drugo leto bo verjetno že 25 krav molznic, dela ne bo ■> več, saj je enako, če delaš za 19 ali 30 glav živine. Za vzgojitev dobre črede namreč rabiš nekaj let. Bojim se, da bo tudi to zimo hlev pstal brez vhodnih vrat, saj ni denarja niti za beljakovinske dodatke.
Letos bo treba odplačati prvi obrok za kredit, čez trideset milijonov pa sem moral dati za semena, umetna gnojila, koruzo. Glavni cilj mi je, da bi bilo krme za 25 glav živine.” Kljub temu pa marsikaterega kmeta zapusti vsa volja, ko naleti na tako uradniško brezobzirnost kot Ernest. Ko je namreč kupoval prikolico s kreditom Pa-nonke, bi moral plačati tudi okrog šest starih milijonov prometnega davka. Tega denarja pri najboljši volji ni mogel nikjer izbrskati; uslužbencu je hotel dopovedati, da nima dovolj niti za svoje potrebe, ker ima veliko dolga zaradi gradnje hleva, vendar ga je ta prekinil in rekel: ,,Kaj pa to nas briga, hlev ste delali za sebe!” No, ne vemo, kdo bi delal hlev za dve milijardi (kolikor je danes vreden) samo za sebe.
Ernest je še dodal: „Že tri leta živimo in delamo samo za živino in hlev, za svoj standard si ne moremo privoščiti nič. Poleg tega so še dodatni stroški za stroje, saj smo morali kupiti večji traktor, prikolico, cisterno za 4200 litrov, treba pa je narediti še silos za zrnje, kupiti silažni kombajn in drobilec za siliranje zrnja.”
Dela je tudi ogromno, saj so samo trije — Ernest, mlada gospodinja in fant, ki jim pomaga že eno leto. Drugo leto bo nekoliko lažje, saj se bo s služenja v JLA vrnil brat, ki bo tudi pustil službo. Raste pa tudi že mlada moč.
Vsak mora nekaj tvegati in pretrpeti, aa pride na zeleno vejo. Upajmo, da je Andrejčevi kmetiji z usmeritvijo na krave mlekarice in na samopostrežni način to uspelo.
Bernarda Peček
845 milimetrov za razvoj kmetijstva
V Sloveniji ima skorajda vsaka regija dokaj natančne podatke in raziskave o socialno ekonomskem položaju zasebnega sektorja kmetijstva. Pri analiziranju stanja in razmer v kmetijstvu strokovnjaki zmeraj naletijo na pomanjkanje zanesljivih podatkov, kajti edini vir nepretrganih serij podatkov o kmetijstvu je uradna statistična služba. V nekaterih regijah pašo opravljene analize na osnovi samostojnih raziskav. V Po-mutju nimamo ne enega ne drugega, in to kljub temu, daje v regiji še zmeraj 30 odstotkov kmečkega prebivalstva, v občini M. Sobota pa 35 odstotkov. 79,6 odstotka zemlje v regiji je še v zasebni lasti, v občini M. Sobota pa 85,8 odstotka. Samo ta dva podatka, da o drugih ne govorimo, dovolj zgovorno pričata o potrebi po temeljiti analizi zasebnega sektorja, ki bi temeliila na enotnih agrarnoekonomskih in socioloških metodoloških prijemih. Kajti ne moremo se zadovoljiti s trditvijo enega izmed vodstvenih delavcev v našem kmetijstvu, ki pravi, da druge regije imajo izdelane študije o socialno-ekonomski sestavi zasebnega sektorja, nimajo pa zagotovljenega odkupa npr. živine, kar pa naš kmet ima. Ob tem pa pozablja, da bi lahko s pomočjo podobne analize sme-leje načrtovali proizvodnjo v zasebnem sektorju in tudi pripravili strategijo vključevanja skorajda 72 odstotkov mešanih kmetij v intenzivno tržno proizvodnjo, kajti sedaj je vključenih v usmerjeno tržno proizvodnjo le kakih 15 odstotkov kmetij.
No, kljub vsemu pa se je pri soboški temeljni zadružni organizaciji nekaj le premaknilo. V soboški TZO so pripravili 845 mm široko polo s 65 kvadratki in dvema pravokotnikoma, kjer je zajeto vse pomembno za razvoj zasebnega sektorja. Na prej omenjenih geometrijsko natančno izrisanih kvadratkih in pravokotnikih najdemo priimek in ime in nič več, gledano s socialno-demografskega vidika, hišno številko, zemljišče, letni kolobar, živino, zmogljivosti (silos in koruznjak), opremljenost in opombe.
Namesto da bi se lotili analize podatkov, ki so bili zbrani pred tremi leti (popis) in so metodološko doslednejši in popolnejši, so se lotili zbiranja novih. Vprašanje je samo, na račun koga in komu v korist? Odgovor je preprost: vse skupaj gre na kmetov račun, kdo pa bo imel korist, pa je treba vprašati »eksperte« in »agrobiznismene«, ki so si teh 845 mm izmislili. Žal se niso zavedali, da iz teh 845 mm ne bo moč razbrati stanja in razvojnih možnosti zasebnega, sektoija.
Prvo in osnovno, kar bi ga morali v tej, lahko že rečemo, »kvazi« raziskavi upoštevati, je poudarek socialno-demografskega momena, saj iz števila traktorjev in hektaijev (podatkov, ki se v zadnjih treh letih niso bistveno spremenili), ni moč ugotoviti stanja na kmetijah in
TURNIŠČE: cene pujskpv
Minuli četrtek (16. avgusta) so rejci pripeljali na sejem v Turnišče 112 pujskov, starih od 7 do 10 tednov. Prodali so le nekaj več kot polovico (okrog 60), živali, cena pa se je gibala med 6.000 in 8.000 dinarji za par. Sejem v Turnišču se prične vsak četrtek ob 6.00 uri.
tlak za hleve
hlevif
Ljubečna Celje tei.: (063)33-421
tega, ali so čiste, mešane, dopolnilne ali ostarele (klasifikacija izdelana na KI v Ljubljani) Zavedati bi se morali, kakšno je stanje zasebnega kmetijstva in da imamo v Sloveniji le 19 odstotkov čistih kmetij in 72 odstotkov mešanih in dopolnilnih. Vprašanje je torej, kako je s temi povprečji v Pomuiju in soboški TZO, glede na demografske in socialne posebnosti regije. Verjetno lahko govorimo tudi o zakonitostih razvoja v posebnih razmerah glede na gostoto naseljenosti kmečkega prebivalstva. (Vsega tega »projekt« ne bo ugotovil.) K temu dodajmo še enkrat, daje stroka, ki skrbi za pospeševanje in razvoj. prisotna le na 15 do 20 odstotkov kmetij in ne pozna zakonitosti, ki smo jih prej omenili.
Ravno zaradi prej omenjene nedoslednosti in kampanjskosti agrobiznismenov (beri pospeševalcev) je bila marsikatera kreditna naložba neustrezno porabljena. Vemo, da se s tem zavestno izpostavljamo kritiki in trkanju po prsih, češ kakšni so pa rezultati, ki smo jih dosegli, ob tem pa bodo pozabili oziroma zanemarili dejstva, kakšni bi lahko bili ti rezultati, če bi dovolj dobro poznali strukturo zasebnega sektorja (socialni in demografski moment) in mu ustrezno — glede na delovni potencial prilagodili proizvodne programe in do konca izkoristili rezerve, ki pri kmetu še so. Hektarji in traktorji tega ne bodo storili brez človeka, brez ustrezne delovne sile. Zato tudi raziskava v takšni obliki ne bo prispevala k napredku na področju kmetijstva.
Dodajmo še nekatere pomanjkljivosti k 845 mm, ki so pa še kako pomembne, na primer izobrazba, saj vemo, da si sodobnega kmetovanja ni moč predstavljati brez znanja, ekonomski dejavniki (cene, kreditna in davčna politika), ki so osnovna pri dolgoročnem načrtovanju razvoja, vključenost in oblike sodelovanja z zadrugo, ocena dela pospeševalne službe, saj je to ena izmed redkih možnosti, da kmet pove svoje mnenje o organizaciji, ki jo s svojo proizvodnjo tudi financira.
Žal se »eksperti« pri sestavi in meritvah teh 845 mm tega niso zavedali in se še nočejo zavedati. Še bolj žalostno pa je, da se ne zavedajo, da ozkost njihovega gledanja zgolj z. agronomskimi očmi na razvoj individualnega sektorja ne bo prinesla napredka. Vsekakor bi se v tem primeru morali naslanjati na agrarno ekonomiko in sociologijo, ki bi z ustrezno metodologijo pripravili raziskavo, jo obdelali, izdelali ekonomske in socialne rešitve, agronomija pa bi jih morala nadgraditi, tehnološko in proizvodno definirati in usmeriti.
In še enkrat, ali sije res moč na račun kmeta, ki je v teh razmerah tako ali tako nemočen, s pomočjo raznih »menežerskih manipulacij in blefiranj« dovoliti vse, kar komu pade na pamet?	Janez Votek
VESTNIK, 23. AVGUST 1984
STRAN 7
naši kraji in ljudje
V mestni KS Boris Kidrič brez delovne
MAJHNI, A POLNI NAČRTOV
organizacije
Ena od šestih krajevnih skupnosti v mestu Murska Sobota je tudi KS Boris Kidrič, kjer v glavnem prevladujejo stanovanjski bloki, tej gradnji se namenja zadnje čase posebna pozornost, nekaj pa je tudi zasebnih hiš. Čeprav se tudi v tej krajevni skupnosti blizu mestnega jedra ubadajo s podobno problematiko kot drugje, pa je vendarle treba omeniti, da na tem področju ne premorejo nobene delovne organizacije. To seveda pomeni, da finančnih sredstev za ureditev žgočih komunalnih in drugih vprašanj ni na pretek.
NAJVEČJI PROBLEM SO NE-ASFALTIRANE ULICE
»Pred kratkim so v naši krajevni skupnosti končali z asfaltiranjem dela Vrtne ulice, ureditvijo kolice novega stanovanjskega bloka in električnega omrežja v Vrtni ulici.
FRANJO ŠKARABOT - Predsednik sveta KS Boris Kidrič meni, da je aktivnost delegatov še vedno premajhna
Ko bo dovolj denarja od prispevka za uporabo mestnega zemljišča, bomo asfaltirali pločnik od Kocljeve do Stare ulice in vse do sosednje krajevne skupnosti Turopolje.Največji problem je ravno v tem, da skorajda nimamo asfaltiranih ulic, razen Kidričeve, Stare ter dela Vrtne in Mojstrske ulice. Na tem področju imamo velike želje, vendar marsikdaj zmanjka denarja, poleg tega pa niso urejeni tudi premoženjski odnosi pri nekaterih zasebnih stavbah, ki bijih morali rušiti«, pojasnjuje predsednik sveta krajevne skupnosti Boris Kidrič v Murski Soboti Franjo Škarabot.
Ob tem nas je zanimalo, kako je z delovanjem sveta krajevne skupnosti in posameznih delegacij oziroma delegatov. Po splošnih ocenah so bili lansko leto najuspešnejša delegacija, ker so se udeležili vseh sej zborov krajevnih skupnosti občinske skupščine. Bili so zares aktivni in se oglašali v šteyilnih delegatskih razpravah. To je terjalo precejšnjo angažiranost posameznih delegatov, ki so
RAZGLEDNICA KS BORIS KIDRIČ — Pogled na del stanovanjskih blokov v Vrtni ulici odkriva mestni značaj krajevne skupnosti
Tekst in foto: M. Jerše
morali dobro preštudirati dokaj obsežno delegatsko gradivo in se opredeliti do določenih pomembnih zadev. Pri tem je treba precej zaslug pripisati tudi Franju Ška-rabotu, ki se je kljub upokojitvi resnično angažiral na tem in drugih področjih. Kljub temu pa tudi v KS Boris Kidrič ne manjka težav.
»Svet krajevne skupnosti sestavlja 11- članov, ki se neredno udeležujejo sej in smo marsikdaj komaj sklepčni, pri čemer ne manjkajo tudi pozivi po telefonu, da bi zagotovili zadostno število. Podobno je tudi pri delovanju delegacij. V praksi se žal pokaže, daje ljudi bolj težko pritegniti k aktivnem delu v delegacijah. Ne-
kateri se izgovarjajo na pomanjkanje časa, drugi se zopet bojijo povedati določene štvari pred širšo javnostjo itd. Zato resno razmišljamo, kako bi prebivalce naše krajevne skupnosti bolj pritegnili v delegatsko delovanje. Dejstvo je. da zlasti pogrešam višjo zavest tako članov sveta krajevne skupnosti kot posameznih delegatov, ki smo jim zaupali nadvse odgovorne funkcije,« pravi tovariš Škarabot, ki mu ni vseeno, kako uspešna bo krajevna skupnost Boris Kidrič v prihodnje.
Milan Jerše
Ena naj večjih krajevnih skupnosti v soboški občini je KS Grad. Med sedmimi vasmi, kolikor jih spada v krajevno skupnost, je najmanjša vas Kovačevci. Njene sosednje vasi so Radovci, Poznanovci, Prosečka vas, Otovci in Vidonci. Lahko bi rekli „vsepoti vodijo v Kovačevce (ali iz Kovačevec). ” Vendar sploh ni tako. Ceste so namreč eden izmed glavnih problemov.
Sploh ne boste verjeli, da ima lahko tako majhna vas toliko problemov, moramo pa takoj dodati, da imajo tudi veliko načrtov. Pod Kovačevce spada 40 hišnih številk,
Vas Kovačevci je najmanjša izmed sedmih vasi v krajevni skupnosti Grad, vendar dela in načrtov krajanom nikoli ne zmanjka. Ob urejanju komunalnih problemov so se pred leti odločili tudi za gradnjo vaško-gasilskega doma, ki so ga pred kratkim že predali namenu. V domuje dvorana in sejna soba, potrebovali pa bi še prostor za gasilsko opremo, pa tudi zbiralnico za mleko bi radi uredili v domu.
vendar po območju presegajo marsikatero večjo vas. Dve hiši sta že prazni in bojijo se, da jim ne bi mladi spet pobegnili v mesta. Naš sogovornik je bil zgovoren Viktor C6r, ki je že 16 let predsednik >• r-škega odbora, to funkcijo ’ opravljal tudi prej.
SESTANKI V HI Sl
,,Ker je naša hiša nekako v središču vasi in ker sem imel funkcijo vaškega odbornika, so bili dolga leta vsi sestanki, volitve in referendumi kar v predsobi, tu, kjer sedaj sedimo. Tudi gasilsko orodje je
Aktivno življenje v Salamencih
Severozahodno od Puconec, ob cesti, ki prav tako pelje iz Puconec, leži vas Salamenci. Razprostira se ob več kot kilometer dolgi asfaltirani cesti, skupine hiš pa so tudi daleč od ceste, nekako samotne ob bregovih. Vas se deli na štiri dele. Prvi se razprostira od Gorice do Vaneče in je dokaj odmaknjen. Drugi, osrednji, se vije okrog vaško-gasilskega doma, ki je središče vasi. Tretji del je po bregovih, ki mejijo na Pečarovce, ostali del pa se tesno vije ob cesti, le tu pa tam se oddalji od nje kaka hiša.
V vasi je 93 hišnih številk. Prebivalcev je okrog 450 in so po ve
Središče vasi Je pred leti obnovljen vaško-gasilsld dom
čini kmetje ali polkmetje, ker se vse več ljudi zaposluje. Največ vaščanov je zaposlenih v Murski Soboti — v tovarni oblačil Mura, Agromerkurju, Potrošniku ... V vasi je tudi več obrtnikov. Eden ima gostilno, drugi bife, dva sta ke-ramičarja in eden ključavničar, ki v svoji delavnici zaposljuje nekaj vaščanov. Se vedno pa prednjačijo kmetje. Kooperantov je vse več. Ukvarjajo pa se s piščančerejo, bekoni, največ pa jih goji goveda. Tako se vsako jutro napolni hladilnik z 2000 litri mleka. Vas se je pred leti lahko pohvalila s prvim mestom v zbiranju mleka, med 160 zbiralnicami. Za to je prejela tudi skupno nagrado — drobilec za koruzo. Tisti, ki dnevno oddajo tudi čez 100 litrov mleka, pa so prejeli še dodatne nagrade.
Vaščani se lahko pohvalijo z mnogočim, kar je sad složnosti, prizadevanja, dela in samoprispevka. Tako je bil leta 1978 izglasovan enkratni, torej največji samoprispevek v občini. Šlo je za gradnjo — razširitev in asfaltiranje ceste. Poleg petletnega so izglasovali še dodatni enkratni samoprispevek. Sedaj jim ta cesta, ki je asfaltirana
od Puconec do Bodonec, zelo olajša vožnjo. Tako tudi tovornjakom, ki prevažajo gramoz iz Bodonec skozi Salamence na separacijo v Puconce. V vasi se lahko pohvalijo že z električno napeljavo že iz 1953. leta, nato z vaško-gasil-skim domom, ki so ga zgradili 1958. leta, obnovili (preuredili dvorano, kuhinjo) pa lansko leto. Leta 1972 so dobili v vas drugo motorno črpalko (prva iz leta 1939), sledil pa je gasilski avto. Leta 1981 je bila zgrajena ekumenska kapela sv. Petra, dobili pa so tudi tri transformatorske postaje ter izkopali še protipožarne mlake. Z lastnimi
sredstvi sedaj naročniki gradijo telefonsko omrežje. Dela so po večini končana, tako da telefon lahko pričakujejo že v naslednjih dnevih. Tako bo prišlo v vas 30 novih telefonskih priključkov.
Uspešni so tudi gasilci. Imajo člansko, žensko in moško mladinsko in pionirsko ekipo. Bili so že na mnogih tekmovanjih in dobili številna priznanja. Ustanovljeno je bilo tudi KUD, ki pa žal še ne deluje. Sicer pa so aktivni tudi na tem področju. Vsako leto ob 8. marcu pripravijo proslavo v počastitev žena. Leta 1981 pa je bil v vasi kmečki dan, na katerem so se predstavile tudi pridne žene s svojimi ročnimi deli. Posebno slovesno pa je bilo ob obisku uredništva Kmečkega glasa, predsednika RK SZDL tov. Franca Šetinca in drugih funkcionarjev, ki so odgovarjali na številna vprašanja.
Vaščani so aktivni vsepovsod. Kmetije ne zamirajo (kar je najpomembnejše), ker se vse več mladih odloča ostati doma ki živijo složno ter napredujejo. Napredovali so in se razvili v vas, ki lahko pokaže rezultate svojih prizadevanj.
Bernarda Pintarič
PRED POL STOLETJA V ŽENAVLJAH
PRISTANEK BALONA ZBUDIL POZORNOST SVETA
Kakšen splet, smemo zapisati da kar zgodovinskih (datumskih!) okoliščin! Bila je sobota, 18. avgusta 1934. In spet je bila sobota, 18. avgusta, le da 1984. Velik dan za goričko vasico Žen a vij e! Tako je Jože Janež naslovil povzetek članka iz Murske Krajine (od 26. avgusta 1934) v letošnji 30. številki Vestnika.
Nekoč so jo menda naši kolegi že ubirali po sledeh pristanka dveh belgijskih stratosfernih letalcev profesorja Maksa Cosy-nsa in njegovega asistenta Nere van der Elsta, a se taki, naravnost orwelovski igri številk — razumljivo, da v pričakovanju pustolovščine — (tudi) tokrat nismo mogli doreči. Sicer pa: ,,Cosysov pristanek na našem ozemlju je za nas nekaj važnega, ne samo, ker je s tem obrnil pozornost sveta na Prekmurje in Jugoslavijo, ne samo, ker je s tem privabil v Prekmurje nešteto tujčev, ampak zlasti, ker so prišli svetovno znani tujci v stik za našim gostoljubnim in dobrim ljudstvom ter bodo odnesli vest o njem v svet, da tu živi dober, kulturen slovenski narod, kar bo tudi nekatere nevedneže, ki še danes govore o nekaki prekmurski Sibiriji, vendar enkrat za vselej spametovalo. ” Poročevalec v Murski Krajini je bil dovolj jasen, kali?
Manj jasno pa tisti, brez dvoma zgodovinski dan pomnijo nekateri starejši Ženaveljčani. Ampak nam je spet pomagalo naključje in nihče drug kot 74-letni Stefan Bohar, eden od treh ..foringašev”, ki so v nedeljo 19. avgusta pomagali, da je balon z gondolo 'prispel na železniško postajo v Petrovče. Prav po ,,krjaveljsko ” je Bohar razpletal svojo pripoved, začel s tem, kako so poznp zvečer, v jasni mesečni noči z,,dečki in deklinami” ležali v travi, gledali v nebo in šteli zvezde, ko znenada ugledajo tisto onč. Le kaj bi to moglo biti?,, Vse niže je letelo in vse večje je postajalo, kot onale češnja. Pa je naposled sedlo nedaleč stran, z nekakšno ponjavo vred. Le kaj bi to moglo biti?” Radovednost jih je gnala bliže, našel se je nekdo z ,,lampašem”, pa bU prčcej nahruljen, naj ne rine blizi, ker je v balonu ,,gas”, se pravi plin. Enemu od potnikov v gondoli je bilo bojda slabd, a so ga domačini — zbralo se jih je ničkoliko
in pomagali so pri ustavljanju balona ter pribijanju klinov v zemljo — hitro ,,spravili k sebi”. Kako, o tem Murska Krajina ne poroča, a tudi važno ni. Važno je, da sta Belgijca dobila zatočišče pri šolskem upravitelju Karlu Škergetu — takrat so v Ženavljah imeli še šolo! — in uživala gostoljubje njegove hiše. V nedeljo 19. avgusta se je obiskovalcem — kakih pet ali šest tisoč jih je prišlo ali se jih pripeljalo od blizu in daleč — ponujala prava paša za oči, vendar si lahko podrobnosti preberete v našem časniku 2: avgusta, če že nimate pri roki Murske Krajine od 26. avgusta 1934. Svojo pripoved je Bohar končal kar komercialno, rekoč: ,,Za foringo sem dobil 200 dinarjev, kar za tedanje čase ni bilo malo. ”
To nam je potrdil tudi Ludvik Bomboc, ki je bil takrat na sezonskem delu v Franciji, s trebuhom za kruhom, in sta ga o pristanku stratosfernih letalcev iz Belgije pismeno podrobneje obvestila oče in mati. Kaj malo se vsega skupaj spominja 79-let-na Sidonija Časar. Sicer pa, kako bi se, ko pa so takrat, ko je prišla zraven, že malone vse ,,spakivali”. Toliko zgovornejši pa je bil ob našem obisku 52-let-ni Aleksander Duh, na čigar
posestvu je pristal balon. O vsem so mu namreč veliko pripovedovali oče in ostalo sorodstvo in rade volje nam je, pokazal mesto pristanka. Približno sevč, saj ni nobenega znamenja za nedvomno zgodovinski dogodek. (Pravzaprav presenetljivo, ko pa je za vse drugo vedno dovolj denarja — spomenike, proslave in podobne reči.)
Zdi se, da to naše iskanje ni rodilo kaj prida sadov in o pričakovani pustolovščini ne more biti govora, akoravno nam je ob koncu uspelo najti še enega od takratnih očividcev, to je 66-let-nega Viljema Časarja, za svoja leta krepkega in živahnega možakarja, ki nas je napeljal, da iščemo dalje. Hoteli smo priti kratkomalo do tistega visokega belgijskega odlikovanja — Viteški red Leopolda II — ki sta ga dobila, spričo požrtovalne pomoči obema letalcema, Slavko Vutkovič, upravnik pošte v Murski Soboti in že omenjen Ženaveljski šolski upravitelj, pa nam ni uspelo. Vse, kar je, je slika, ki je nastala in je priložena, porok za njeno originalnost pa je Zdenka Požar iz Murske Sobote, ki ima še vse kaj drugega v svojem arhivu. Vendar je to že posebna štorija.
B. Žunec
bilo dolgo shranjeno pri nas. Odkupujemo tudi gobe za Drogo ter zbiramo mleko, kakih 220 litrov na dan. ”
GASILCI SE POSTA VIJO
V Kovačevcih so ustanovili gasilsko društvo šele pred šestimi leti, vendar so v tem času dosegli več kot druga društva v desetletjih. V začetku avgusta so svečano odprli nov gasilski dom, ki ima veliko dvorano in sejno sobo. Stal jih je 81 starih milijonov, s tem da so material kupili že pred tremi leti, ko so dom začeli graditi. Pri zidavi so plačali le strokovna dela, gramoz, les in zidarska dela pa so prispevali vaščani sami. Opravili so 2875 ur prostovoljnega dela.
Tudi Viktor COr Je eden izmed ustanovnih članov:,, Opreme imamo glede na velikost naše vasi kar dovolj. Sodelovali smo že pri gašenju požara v sosednji vasi. Čeprav težko, smo si preskrbeli delavsko in paradno uniformo. Denar smo dobili -z vseh koncev, nekaj z mitingi, z nabiralno akcijo v sektorju in v treh vaseh zunaj sektorja od gasilske zveze 9 starih milijonov, od skupščine občine 15 in od krajevne skupnosti 10 milijonov. ”
Verjetno bi bili stroški še večji, če jim parcele za gradnjo ne bi podarila družina Viljema COra.
PROBLEMI, NAČRTI
V Murski Soboti je zaposlenih le deset ljudi, tako se razen enega kovača vsi ostali ukvarjajo s kmetijstvom. Mladina v Kovačevcih nima lastne osnovne organizacije, vendar je kljub temu zelo aktivna. Mladi se udeležujejo vseh sestankov in tudi med gasilci je polovica mladih.
Večji problem je s cestami in avtobusnimi zvezami. Reden avtobus pelje skozi vas le enkrat dnevno, dvakrat Murin in trikrat šolski avtobus do Grada. Otroci obiskujejo osnovno šolo pri Gradu, čeprav so bliže Mačkovcem, vendar so tako stari kot mladi že od nekdaj bolj navezani na Grad. Glede cest pa nam je COr rekel: ,, Ceste sicer niso slabe, vendar bi lahko cestno podjetje bolj poskrbelo zanje, ne da so nam sedaj še cestarje odvzeli. Tudi sami smo zanemarili vaške ceste, ker smo vso pozornost posvetili gradnji gasilskega doma. ”
V načrtu imajo najprej ureditev pokopališča, nato pa končno popravilo vaških cest. V naslednjem letu nameravajo končati prizidek h gasilskemu domu za zbiralnico mleka in spravilo orodja. Tako bodo končno .dobili tudi hladilnik za zbiralnico. Na osem telefonov v vasi lahko zaenkrat samo še upajo, saj vedo, kako se taka dela zavlečejo. Enkrat pa bo le!
Bernarda Peček
STRAN 8
VESTNIK, 23. AVGUST 1984
TlOV ir
NEGUJE IN HRANI VAŠE CVETJE IN OKRASNE RASTLINE
7RAA I NA 22. MEDNARODNEM KMETIJSKO-
4IVIMJ ŽIVILSKEM SEJMU V GORNJI RADGONI
ULOVIT -C
TEKOČE GNOJILO ZA LONČNICE, OKRASNE RASTLINE NA BALKONU IN VRTU — VPLIVA NA BOGATEJŠE CVETENJE
IXO'VIT -K
SPECIALNA HRANILNA RAZTOPINA ZA VSE VRSTE KAKTEJ
PLOVIL-L
TEKOČE HRANILO ZAOKRASNE LISTNATE SOBNE RASTLINE
Izdelki tovarne »ZMAJ« iz Zemuna so na slovenskih poljih že dolgo »domači« — mislimo namreč na žitne kombajne. S temi se je ZMAJ predstavil slovenskim kmetovalcem in družbenemu kmetijstvu ter tudi uspel.
Program ZMAJ:
— silažni program, stroji za spravilo, transport in razdeljevanje silaže,
— stroji za spravilo koruze, — transportna sredstva za kmetijstvo.
SLOVIT
KOZMETIKA ZA NEGO VAŠEGA CVETJA IN RASTLIN.
HUMOVIT -L KOMPLEKS
JE SUBSTRAT ZA VZGOJO LONČNIC IN RASTLIN NA BALKONIH
HUMOVIT -p
SLUŽI V VRTNARSTVU KOT SUBSTRAT ZA SEJANJE IN PIKIRANJE SADIK TER ZA SAJENJE NEŽNIH RASTLIN.
HUMOVIT-K
SUBSTRAT KI JE NAMENJEN IZKLJUČNO ZA VZGOJO KAKTEJ
HUMOVIT-v
OSNOVNI SUBSTRAT, KI GA RABIMO V VRTNARSTVU ZA VZGOJO ŽE DOBRO UKORENINJENIH SADIK CVETJA, GRMOVNIC IN VRTNIN.
CUPRABLAU -PLUS
hygromuir
KOSMIČI IZ LAHKE BELE PENE, KI POMEŠANI Z ZEMLJO DAJEJO RAHLO IN VLAŽNO PODLAGO ZA GOJENJE SVETNIH RASTLIN, VRTNIH RASTLIN IN TRAT.
FUNGICID V PRAHU IN
CUPRAFLOW
FUNGICID V OBLIKI TEKOČE KONCENTRIRANE SUSPENZIJE
Posebno uspešna za škropljenje proti peronospori na hmelju, proti peronospori na vinski trti, proti kodravosti breskev v času mirovanja (traphira de formans) in proti krompirjevi in paradižnikovi plesni.
CINKARNA
cc
CEL3E
Med najzanimivejše razstavne predmete sodi nedvomno ENOVRSTNI SILAŽNI NOŠENI KOMBAJN ZMAJ 310, namenjen zasebnim kmetovalcem. Priključiti ga je moč na traktor z močjo od 37 do 52 kW, s 540 0/min. Težak je 580 kg, visok 2950 mm (pri delu), giblje se s hitrostjo 8 km/h, silažno koruzo pa razreže na višino 100 mm ter na dolžino 3 do 7 mm. Ravnanje s kombajnom je preprosto, prav tako vzdrževanje, saj je moč brez posebnega orodja doseči vse dele in sklope.
SAMOHODNI SILAŽNI KOMBAJN ZMAJ 350, je namenjen kmetijskim zadrugam in kombinatom ter strojnim skupnostim kmetov — kooperantov. Opremljen je z vsem, kar mora imeti, da je univerzalen. Uporabiti ga je mogoče za spravilo in pripravo nizkih kultur za siliranje (lucerna, detelja, travno-deteljne mešanice), za spravilo visoke silaže, z montažo posebnega hedra pa tudi za obiranje in mletje koruznih storžev v vseh fazah zrelosti in za ličkanje. Če ga opremimo s pobi-ralom, lahko z njim pobiramo tudi ovelo travno maso in jo drobno režemo za dehidracijo, če tako zahteva tehnologija.
ZMAO
Vsem kupcem, ki vplačajo do 15. septembra 1984,663.200 din za enovrstni pobiralec koruze ali 1.024.284 din za dvovrstni pobiralec koruze, ZMAJ ZAGOTAVLJA DOBAVO ZA SEZONO IN CENO NA DAN VPLAČILA.
PREDSTAVNIŠTVA:
Zagreb, Bogošičeva 1, tel.: 041/417-259
Osijek, Vinkovačka 31, tel.: 054/25-644
Pobiralci koruze ZMAJ 214 in ZMAJ 222 RPM so S svojim kakovostnim delom, visokim učinkom dokazali vse svoje prednosti.
Servisna mreža ZMAJ-a je preskrbljena s vsemi rezervnimi deli. Obveščamo kupce, da bo ZMAJ s 1. oktobrom 1984, pričel zbirati prednaročila vseh proizvodov iz programa kmetijskih strojev (žitni in silažni kombajni in prikolice.)
INFORMACIJE:
IPM ZMAJ, ZEMUN, Auto put 18, tel.: 011/606-241
industrija poljoprivrednih mašina
ZMAO
VESTNIK, 23. AVGUST 1984
STRAN 9
IMT ~ POJEM KAKOVOSTNIH STROJEV IMT NA 22. KMETIJSKO ŽIVILSKEM SEJMU V GORNJI RADGONI
Osnovne značilnosti nastopa Industrije mašina i traktora IMT Beograd na 22. mednarodnem Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni so zaznamovane z novimi razvojnimi dosežki, ki so logična posledica dolgoročno naravnanega, nepretrganega ustvarjalnega dela v razvoju kmetijske mehanizacije.
Različna dela v gozdarstvu zahtevajo tudi različne tipe traktorjev in IMT jih izdelu je z močjo od 28,7 do 101,5 kW.
Lansko leto so v IMT zaključili s kategorizacijsko zaokroženim in kompletira-nim traktorskim programom moči od 3 do 380 kW (4 do 517 KM), s tem pa so ustvarili možnosti za razvoj različnih inačic že izdelanih traktorjev. Takšni razvojni cilji, ki so jih v IMT že osvojili, omogočajo ne le domače mehaniziranje opravil, ki smo jih doslej opravljali zgolj z uvoženimi stroji, temveč tudi smotrnejšo uporabo traktorjev čez vse leto.
V IMT tudi izpopolnjujejo traktorje in priključke za potrebe nekmetijskih dejavnosti — gozdarstva, gradbeništva in komunalnih dejavnosti — ki v IMT v zadnjih
nekaj letih zavzemajo vse pomembnejše mesto. Rezultati takšnega razvojnega dela so nove oblike in izvedbe ter izpopolnitve izdelkov, tako traktorjev kot priključkov.
Poudarek med traktorji zaslužijo mali dvoosni traktor IMT-528, namenjen kmetom, lastnikom povprečne slovenske kmetije, traktorja IMT-549 in IMT-569 (prva traktorja IMT z neposrednim vbrizgavanjem), traktor IMT-573 s prednjim in zadnjim dvigom, traktor IMT-590 z ojačanim hidravličnim dvižnim sistemom, traktor 1MT-5220 — popolnoma domač nov zgibni traktor s 16-stopenj-skim prenosom idr.
Visoki traktor IMT-534, ki je bil doslej opremljen le s škropilnico za škropljenje sončnic, ima doslej še napravo za ročno odstranjevanje metlic s semenskih posevkov koruze. Delovna širina naprave je 10,5 m, kar pomeni 12 vrst koruznih rastlin. V skupini traktorjev 1MT-540 in IMT-560 se prvič pojavljata traktorja IMT-549 in IMT-569 z vgrajenim motorjem z neposrednim vbrizgavanjem ter menjalnim prenosnikom z desetimi stopnjami prenosa za vožnjo naprej in z dvema za vzvratno vožnjo. Traktor IMT-573 je zdaj že tretji (poleg IMT-5173 in IMT-5103), ki ima poleg zadnjega še prednji dvižni sistem. Predviden je za delo s priključki, priključenimi hkrati spredaj in zadaj. Traktor IMT-5173 je letos prirejen za dve inačici kompletov priključkov, namenjenih spravilu sladkorne pese, to je za dvofazni sistem (sesalnik glav in izkopalnik ter nakladalnik).
V drugi inačici po učinkovitosti lahko zamenjuje
dragi uvozni kombajn za spravilo sladkorne pese.
V skupini velikih zgibnih traktorjev je na razstavnem prostoru poleg že znanih prednjačil novi traktor IMT-5220, katerega značilnost so popolnoma domače izvedbe vseh osnovnih sklopov. Med priključki za predsetveno pripravo zemljišč so obiskovalci opažali zlasti rotacijsko brano z delovno širino 4 metre, kombinirano brano s prav tolikšno delovno širino, rotacijski drobilnik z delovno širino 1,75 m, z možnostjo bočnega uravnavanja položaja in prvič na sejmu IMT — linijo za seno. IMT se je predstavila tudi s pnevmatskimi se-jalniki za okopavine v dveh različicah — s štirivrstnimi za koruzo in sončnice ter šestvrstnimi za sladkorno peso in sojo.
Za pripravo voluminozne krme so poskrbeli v IMT z novim vlečnim kombajnom delovne širine 1,6 m in rotacijsko kosilnico z delovno širino 1.65 m.
TRAKTORJI ZA GOZDARSTVO
TRAKTORJI ZA GRADBENIKE
Glede na to, da IMT izdeluje veliko tipov traktorjev za vsestransko uporabo (različnih moči), je začela posamezne vrste traktorjev prilagajati tudi gradbeništvu. Letos so traktorji IMT-562 opremljeni z menjalnikom za najmanjšo hitrost in vibracijskimi več-ploščnimi nabijalniki, ki jih uporabljamo za utrjevanje podlage v gradbeništvu in pri nizkih gradnjah. Traktor IMT-5104 z močjo 77 kW, prav tako z menjalnikom za najmanjšo hitrost, je združen z vibracijskimi večploščnimi nabijalniki s prednje in zad
nje strani in ga je mogoče zelo učinkovito in gospodarno uporabljati za utrjevanje podlag.
Upoštevajoč splošne težnje po zmanjšanju porabe goriva, so v nekatere traktorje manjših in srednjih kategorij prvič vgradili mo-toije z neposrednim vbrizgavanjem, ki se med drugim odlikujejo z manjšo porabo goriva in sočasnim povečanjem moči.
Na traktorjih z močjo40in več kW so tudi prvič uvedli sodobne večlamelne diskaste zavore, potopljene v olju, ki znatno povečujejo varnost voznika. Za ugodno počutje je na vseh traktorjih moči nad 40 kW vgrajen tudi hidrostatični servo volan.
KMETIJSKI STROJI
IN PRIKLJUČKI
Najpomembnejši razstavljeni izdelek je nedvomno
doslej najmanjši dvoosni traktor IMT-528, z vgrajenim dvocilindričnim motorjem moči 22 kW pri 2000 oA >in. Traktor je opremljen s popolnim sistemom priključkov, namenjen pa je kmetom, zlasti lastnikom manjših kmetij.
STRAN 10
VESTNIK, 23. AVGUST 1984
RAZPIS PRIZNANJ MEDOBČINSKE
GOSPODARSKE ZBORNICE
1 ZA POMURJE 1
I Izvršni odbor Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje vabi vse zainteresirane organizacije ■ združenega dela, obrtna združenja, družbeno- ■ politične skupnosti in družbenopolitične organizacije Pomurja k vlaganju predlogov za podelitev
PRIZNANJ MEDOBČINSKE
I GOSPODARSKE ZBORNICE | IV LETU 1984	-
Plaketa, priznanje in zahvala Medobčinske gospodar- 9 ske zbornice se podeljuje delavcem (posameznikom ali ■ skupinam, v nadaljevanju: kandidatom) iz proizvodnih, znanstveno raziskovalnih in drugih organizacij združe- M ■ nega dela s tehničnega, ekonomskega, organizacij-■ skega ali drugega področja, ki so s svojim delom in ■ strokovnim znanjem, z učinkovitimi In uspešnimi metodami vidno prispevali k uresničevanju ciljev organizacij " združenega dela gospodarstva ter so moralno in poli- ■ Itično neoporečni.	k
Merila za presojo upravičenosti do priznanj so poleg ■ uvodoma navedenih še posebej navedena v 9. členu I Pravilnika o pogojih in merilih za podeljevanje plaket in
priznanj Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje, ki je bil objavljen v Uradnih objavah občinskih skupščin občin G. Radgona, Lendava, Ljutomer in
I Murska Sobota, št. 29, dne 18. XI. 1982.
Izvršni odbor Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje sprejema predloge za podelitev priznanj do
I vključno 31. oktobra 1984 (datum poštnega žiga). m
Predloge z obrazložitvijo je treba poslati na naslov: ■
Medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje, 69000 _ L Murska Sobota, Titova 5/I.
I na MM MH MK MM MM
...1
po«"'’
Postanite naročnik
VESTNIKA!
Zbor delavcev Centra za socialno delo p. o. Murska Sobota po določbi 70. in 71. člena Statuta Centra
razpisuje dela in naloge
individualnega poslovodnega organa — direktorja Centra
Za opravljanje razpisanih del in nalog mora kandidat poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da je strokovni delavec socialnega skrbstva v skladu z 82. in 83. členom Zakona o socialnem skrbstvu in ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo ustrezne smeri,
—	da ima 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na opravljanju odgovornih del in nalog,
—	da je moralno in politično neoporečen ter družbeno-poli-tično angažiran.
Kandidat za opravljanje razpisanih del in nalog bo imenovan za dobo 4 let-.
Prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Center za socialno delo, ,,za razpisno komisijo", Murska Sobota, Titova 20.
Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po končani izbiri.
NOVOST NA TRŽIŠČU!
IZOPOD
Nov termo-izolacijski material za izdelavo izolacijskih tlakov v stanovanjskih prostorih.
• ____________________________________________ informaciie:
KRIŽEVSKE OPEKARNE
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
BOREČI 36	69242 KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
tel.: 069/82-652, 82-617
/MURK
Komisija za medsebojna razmerja delavcev v delovni skupnosti SKUPNE SLUŽBE pri Tovarni oblačil in perila MURA, M. Sobota objavlja prosta dela in naloge:
organizator programer
v službi za AOP
Pogoji:
—	ekonomska fakulteta organizacijske, informacijske ali druge ustrezne smeri
—	2 leti delovnih izkušenj v avtomatski obdelavi podatkov
—	obvezno znanje angleščine
—	uspešno opravljen test za delo v AOP.
energetik — elektronik
Pogoji:
—	visokošolska izobrazba elektrotehnične smeri
—	2 leti delovnih izkušenj
socialni delavec
> °e 9
Petek
15
Sobota
16
Nedelja
Graditi klasično »li
^k Sm 'sobota od šeste do štirinajste ure, ob tortah p Izčrpno vam bodo pojasnili vse, kar vas zamma.
40% odpogodbene vrednosti 7-letni odplačilni rok 18% obrestna mera
marles
Tudi sobota je lahko dan velikih odločitev
Pogoji:
— Višja šola za socialne delavce
— 2 leti delovnih izkušenj v kadrovsko socialni službi
Delovno razmerje za navedena dela in naloge sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s pogojem opravljanja poskusnega dela 3 mesece.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev zbira kadrovsko socialna služba 15 dni po objavi.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST
OBČINE LENDAVA
Skladno z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, štev. 3/81), SaS o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti za obdobje 1981 — 1985 in Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Lendava (Ur. objave štev. 12/83) ter na podlagi sklepa skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava z dne 25. 6. 1984
razpisuje
I.	NATEČAJ
za posojila delavcem za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš
1.	Razpisna natečajna vsota za posojila znaša 3,000.000,00 dinarjev
2.	Pravico do posojila za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš imajo:
— delavci, ki združujejo delo v OZD, ki so pristopile k SaS o temeljih plana in združujejo sredstva vzajemnosti pri stanovanjski skupnosti oziroma OZD, ki za stanovanjsko gradnjo začasno ne morejo oblikovati dovolj sredstev iz čistega dohodka,
— delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov.
3.	Prosilci lahko pridobijo posojilo pod naslednjimi pogoji:
—	da imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje v stanovanjski hiši stari več kot 10 let,
—	da se s prenovo poveča stanovanjska površina, ki ustreza stanovanjskemu standardu iz družbenega dogovora, gradnja sanitarij,
—	izvedba kakovostnih toplotnih ali hidroizolacij,
—	da prenavljajo stanovanja oz. stanovanjske hiše ter da imajo zagotovljenih 60 % lastnih sredstev od predračunske vrednosti,
—	da so kreditno sposobni,
—	da zagotovijo zahtevano zavarovanje posojila,
—	da dostavijo vloge z vsemi prilogami stanovanjski skupnosti - odboru za graditev do 7. sept. 1984. Vloge po tem roku se ne bodo upoštevale.
Za prenovo iz druge alinee se bo razdelilo 70 % sredstev, za dela iz tretje pa 30 % sredstev razpisne natečajne vsote.' Vsi prosilci bodo točkovani po 20. členu Pravilnika, višina posojila bo odvisna od skupnega števila točk.
Rok za odplačilo posojila je do 10 let, po 5% letni obrestni meri. Posojila se odplačujejo v mesečnih obrokih, ki znašajo 1/6 polletne anuitete.
Glede ugotavljanja kreditne sposobnosti prosilca in druga vprašanja, ki jih ne določa natečaj, se uporabljajo določila Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti.
Obrazci — vloge in priloge se dobijo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Lendava, Partizanska ul. 52.
Vloge bo obravnavala posebna komisija pri Odboru za graditev, ki pripravi predlog za odobritev ali zavrnitev. Končni sklep o odobritvi ali zavrnitvi vloge bo sprejel Odbor za graditev pri SSS, ki bo posredovan vsem udeležencem natečaja.
Na podlagi pravnomočnega sklepa odbora za graditev o odobritvi posojila je prosilec dolžan skleniti posojilno pogodbo z LB TPB Poslovno enoto v Lendavi, ki je pooblaščena, da kontrolira namensko porabo posojila.
VESTNIK, 23. AVGUST 1984
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan
RESNICA 0 LADY CHATTERLEY
Pred kratkim so se na neki dražbi v Londonu znašla pisma znanega angleškega književnika-D. H. Lawrenceaiz leta 1925, ko je s svojo ženo živel v Italiji in tu začel pisati svoj znani ljubezenski roman Ljubimec Lady Chatterley. Ta pisma so odkrila, da so dogodivščine glavnih junakov imele svojo osnovo v resničnem življenju pisatelja Lawrencea. Med časom njegovega bivanja v vili Bernarda v Spotornu se je rodil ljubezenski trikotnik, ki je pustil trajno sled v pisateljevem življenju.
Osnovna-nit romana Ljubimec Lady Chatterley je enostavna: Lady Constance Chatterley, mlada in nezadovoljna žena Sira Clifforda, ki je prisiljen na življenje v invalidskem vozičku, se zaljubi v lovca Mellorsa. Med rafinirano Lady in grobim lovcem se rodi nezadržna strast.
Njune tajne sestanke v gozdni kolibi je Lawrence opisal s takšnim realizmom, da je bila knjiga dolgo prepovedana v več državah.
Omenjena pisma odkrivajo, da liki njegovega romana niso samo literarna fikcija, temveč osebnosti iz življenja: Sir Clifford je sam Lawrence, Lady Constance je njegova soproga Frieda, Mellors pa je Angelo Ravagli, Friedin ljubimec med bivanjem v Spotornu, lastnik vile, ki sojo najeli Lawrencejevi. Frieda Lawrence je izhajala iz nemške plemiške družine. Leta 1925 je imela 46 let, šest več kot Lawrence. Frieda ni bila lepa in mlada kot Constance, vendar je zato bila visoko izobražena, šarmantna, imela je »stil«. D. H. Lawrence ni bil ravno v najboljši formi, sicer ni bil paraliziran kot njegov Književni junak, vendar je zato bolehal na
pljučih, bil je mršav in suh ter prav gotovo ni mogel zadovoljiti vseh zahtev svoje živahne žene. V tem trenutku je stopil na sceno Angelo Ravagli (Mellors): privlačen, močan tridesetletnik, pravi tip »latin lovera«. Bil je poročen in je imel dvoje majhnih otrok.
Verjetno ga je radovednost pripeljala v naročje zrele Friede, rafinirane in tako različne od vseh žensk, ki jih je prej poznal. Skratka, kratka avantura se je prelevila v razburljivo ljubezensko zgodbo. Sprehodi po okolici ter sestanki med ruševinami bližnjega dvorca so postali resničnost Friede in lepega Angela. Lawrence je tiho odobraval zvezo žene in iz nje črpal osnovno inspiracijo za roman, na katerem je začel delati.
Spomladi 1926 so Lawrencejevi zapustili Spotorno, že 1928 leta pa se je pojavila prva izdaja Ljubimca Lady Chatterley v samo tisoč izvodih. To je bil književni škandal leta, izzval je napade kritike in publike, kritike, vendar tudi pohvale. Lawrence je čez noč postal književnik številka ena. Čez dve leti je umrl.
Ni minilo dvajset dni od smrti njenega moža, ko se je Frieda vrnila v Spotorno. Štiri leta ločenega življenja niso zmanjšale strasti bivših ljubimcev. A ngelo je zapustil ženo in otroke ter s Frido pogebnil v Mehiko, kjer so Lawrencejevi imeli posest. Leta 1956 sta se končno poročila, Frieda je imela 71, Angelo pa 56 let.
Bivša gospa Lawrence je nekaj let kasneje umrla in zapustila možu veliko bogastvo, ravno tako avtorsko pravico za delo Ljubimec Lady Chatterley. Angelo je umrl pred desetimi leti v Italiji.


REDKA PRILOŽNOST
— Zdravo. Sem si kar mislil in upal po-tihem.
— Kaj pa?
— Da te bom dobil vsaj na sejmu, ker te v pisarni skoraj nikoli ni...
KOVANCI TAKŠNI IN DRUGAČNI
— Moraš nositi očala?
— Za normalne stvari ne. Nataknem si jih le, ko je treba razložiti jugoslovanske kovance.
NEKAJ POSEBNEGA
— Bili ste v planinah. Je bilo lepo, ste doživeli kaj posebnega?
— Seveda. Šotor so nam ukradli.
Alergija na ljudi
Medicina je do sedaj odkrila mnogo izborov alergije in načinov, kako seje ubraniti. Vendar smo pred nekaterimi vrstami še vedno nemočni, na primer pred alergijo na ljudi ali na določene osebe.
Čeprav se sliši neverjetno, je res, da obstaja taka alergija in da celo na tisoče ljudi boluje zaradi nje. Obstajajo tudi variante te bolezni, ni nujno, da so oboleli alergični na vse ljudi. Najhujše je, če za alergijo obolijo mladi ljudje in ugotovijo, da je izvor njihove alergije oseba, ki jo imajo radi.
Vzrok za ločitev
Neko ameriško sodišče je pred kratkim razvezalo zakon, kije trajal le štirinajst dni. Takoj po poroki sta mladoporočenca odšla namedeni mesec in se predala ljubezni. Vendar se je že po dveh dnevih nevesta znašla pred velikim problemom: začeli soji izpadati lasje, nato trepalnice in obrvi. Zdravnik je ugotovil, daje alergična na svojega moža. Alergija se prej ni pojavila, ker mladoporočenca še nikoli nista preživela toliko časa skupaj. Ločila sta se in mladi ženi so kmalu, ko se je oddaljila od svojega moža, začeli rasti lasje.
Težjo obliko alergije preboleva Nancy Bans iz-New Jersyja. Alergična je na svoje otroke. Dva dečka in deklico vidi le ob proslavljanju rojstnega dneva in takrat seji bolezen vedno znova ponovi. Vse druge dni vidi Nancy otroke le skozi stekleno pregrado. Podobno je tudi z Bobom Danlopom iz Otawe. Čeprav živi z mamo, je kakor da bi živel sam. Preden vstopi v kakršen koli prostor, glasno vpraša: »Mama, si tukaj?« Če mati odgovori pritrdilno, ne sme vstopiti v nobenem primeru, ker drugače njegovo kožo prekrijejo pike, ki neznosno srbijo.
Alergija na ljudi lahko pripelje tudi do absurdov. V Avstriji je Kurt Holgutt v prvi poročni noči, potem ko se je dotaknil svoje gole žene, oslepel. To seje ponavljalo z vsako ljubezensko igro. Po ločitvi Kurt z drugimi dekleti več ni imel takih problemov.
Poletje se izteka. Še malo in spustiti bo potrebno »zavese«.
Na Madžarskem še nimajo zakona o zaščiti živali in tudi tu tiči razlog, piše budimpeštanski tednik, da je v državi najmanj milijon psov in prav toliko mačk, s katerimi ljudje ne vedo, kaj bi; še slabše, o njih govorijo, da onesnažujejo okolje, prenašajo bolezni, grizejo in praskajo . . .
Tisti, ki preganjajo te živali, jih dajejo konjedercem in jih mučijo, prav gotovo niti potem, ko jim bodo to prepovedali z zakonom, ne bodo spremenili svoje čudi. Toda poskusiti je vendarle vredno. Ljudje, ki imajo doma psa ali mačko, pravijo, da bi morali tistih 350 milijonov forintov, kolikor jih država dobi vsako leto z davkom na pse, porabiti za ,.izboljšanje življenjskih razmer živali na Madžarskem”. Drugi, ki jih je kajpak veliko več, pa pravijo, da ima družba toliko nerešenih problemov z ljudmi, da bi bila materialna skrb za živali pravo razsipništvo.
Ljubitelji živali so zdaj samoiniciativno začeli široko akcijo, katere namen je rešiti pred konjedercem vsaj tiste pse, ki se klatijo po Budimpešti. Ne samo to, iščejo tudi kraj za pasje pokopališče, ki ga v tem mestu tudi še nimajo. Zbrali so že okrog 200 tisoč forintov, kar seveda še zdaleč ni dovolj za vse, kar so se namenili narediti za živali
Kaj lahko naredi poljub
Stan Peryn iz Durbana v Južni Afriki je bil alergičen na poljube svoje žene. Vsakič, ko gaje žena poljubila, se je začel nekontrolirano tresti. Zdravnik je ugotovil vzrok in Perynovi se več niso poljubljali. Vendar je Kay enkrat pozabila na medicinsko diagnozo, v avtomobilu je poljubila moža, ta se je začel tresti, izgubil oblast nad volanom in povzročil veliko prometno nesrečo v kateri sta umrla dva človeka.
Na žalost, se takšnim alergičnim ljudem zaenkrat ne da pomagati. Zdravniki namreč še niso ugotovili, kaj izziva alergijo, oziroma kaj je na drugih ljudeh, kar pri alergiji izzove otekline, tresenje, nezavest, bolečine, začasno slepoto in odsotnost. In dokler se ne ve za vzrok, ni pomoči.
Od okrog tisoč registriranih primerov jih je okrog polovica alergična na vse ljudi, druga polovica pa le na nekatere. In kako se potem znajti v tej vrsti alergije.
■
1


NAJVECJA NA SVETU
Francoski šampanjec je sicer najboljši na svetu, tako vsaj pravijo poznavalci, vendar največja in | najlepša šampanjska vinska klet na svetu ni v Franciji pač pa v Španiji. Španci, posebej še Katalonci, saj je ta klet v njihovem mestu Sant Sadumiju, so na to še posebej ponosni, tudi zato, ker se šampanjec ICodorniu iz te največje kleti na svetu danes tudi že po kvaliteti kosa s penečimi vini iz Francije. Klet v Sant Sadumiju, vinogradniškem središču Katalonije, meri kar250.000 kvadratnih metrov. Poleg stare kleti zdaj gradijo še novo, tako da bo površina čez tri leta že dvakrat večja in bo merila 500.000 kvadratnih metrov. Sedanja klet je zgrajena v petih nadstropjih pod zemljo, dolžina hodnikov znaša 15 — kilometrov, v kleti lahko vsak dan napolnijo 300.000 steklenic, lani pa so jih 42 milijonov. V kleti je zdaj ■ blizu 150 milijonov steklenic šampanjca.
Za zaščito psov in mačk
I
I
brez gospodarja. Toda s pozivom vsem, ,,ki imajo radi naravo in živali”, naj sodelujejo v akciji, bodo bržčas lahko uresničili vsaj del svojega načrta.
Manjšina, tisti, ki so na strani živali, tudi zatrjuje, da je nečloveški
odnos, ki ga imajo Madžari do psov in mačk, posledica vzgoje. Otroke, pravijo, že od majhnega učijo, da se je treba živali bati, namesto da bi jih učili ljubezni do njih. Kajti kdor ima rad živali, ima rad naravo.
KONJIČEK ZA TIGRA
Peter Gross, po rodu iz Hamburga, je najbolj znan gojitelj divjih zveri v San Franciscu, prav to pa mu prinaša tudi lepe denarce. Med zvermi so tudi štirje tigri, ki često nastopajo v filmih. Med temi velikimi mačkami pa ima Peter najrajši Nadija, ki je izredno miren, do tega pa ga lahko pripravi le tako, če ga z gliserjem prevaža po jezeru blizu San Francisca. Nadi pa postane precej nemiren, če Peter nima časa za njegov hobi.
POPUST POPUSTNIKU
Kje smo ostali? Da, v prejšnji številki smo razpravljali o dopustu. Upam, da moje razprave ni prebral kakšen turistični delavec, saj bi me takoj prijavil ustreznim organom, češ da izvajam antipropagando in odvračam našega delovnega človeka od misli, da bi nekaj dni svojega težko zasluženega dopusta preživel ob obali ali v planinah.
Dopust, kot sem takrat ugotovil, je v bistvu mazohistično mučenje lastnega telesa za drage denarce. Spet se bo našel nekdo in mi oporekal:
Predvčerajšnja zadeva je odložena »ad acta« in se bo nadaljevala ko boste prišli domov. Saj se
»Kaj bo tale govoril? A nas ni videl, kako zagoreli in dobre volje smo prišli domov.« In tako dalje .. .
Saj, saj, prijatelj, rad ti verjamem, toda vrnitev z dopusta je isto, kot kose vrneš iz vojske. Vse slabo pozabiš, ostanejo edino lepi spomini. Zakaj ne govoriš o tem, ko ste šli na večerjo? Si mogoče pozabil, kako je bilo? Dobro, nič ne de. te bom že spomnil.
Srečna družina na dopustu. Prepir, kdo je kriv, da ste včeraj pustili na plaži brisačo in je danes več ni, je pozabljen. Vrag si po brisači, saj ni konj. Otrokov palec, s katerim je brcnil v štrlečo skalp ob poti k bifeju, kamor ste ga poslali po cigarete, se lepo celi.
spomnite, kaj je bilo takrat? S prijateljem sta šla na tržnico po ribe, da se zvečer ob ražnju malce pogovorite, saj doma itak ni nikoli časa. In kako je bilo? Ribe sta dobila, sicer zamrznjene, vendar ribe. Dober nakup je treba proslaviti. V bližnjem bifeju sta zvrnila dva deci rdečega in potem še enkrat, potem pa takoj domov, saj je treba iti na plažo, pa še okrog žara je treba nekaj postoriti. Že odklepata avtomobil, ko zaslišita
znan glas. Znanec. Ravno tako na morju. In vidva na morju. Ni hudič, da se to ne proslavi. Tri runde, nato močna diskusija o stanju v našem gospodarstvu, nato runda in kritika turizma, nato runda in že ste v domačem podjetju, ki ne more voziti, dokler bo imelo takšnega direktorja. Še runda in že skoraj slovo, ko vstopi turistka vaših sanj. Majica, spodaj nič. Samo obline in dve rahli vzboklinici, kjer so bradavice. Noge bomba, zadnjica kot dve lubenici. »Konobare, ponovi!« Spomini na skoke čez plot z močnim pretiravanjem. Vsi trije lažete kot lovci in — pijete kot lovci na zadnjem pogonu. Vmes preše če te s travarico. Ribe so se odtajale in dobile značilen duh, ki se pojavi ob razkrajanju bioloških odpadkov. Kaj bom okolišil, zasmrdele so in vrgli ste jih v prvi kontejner. Primajali ste se domov. Ženin napad in vaše izmotavanje, da vas žena ne razume; potem spremljajoči pojav: bruhanje. Tudi na hodniku in vsepovsod. Naslednji dan ste umirali in žena je rekla naj crknete. Kot sem
STRAN 12
VESTNIK, 23. AVGUST 1984
I za vsakogar nekaj
naše stanovanje
PR A VILNO IN UDOBNO SEDENJE
Vsako stanovanje, ki ima več kot eno sobo, ima predvideno skupno družinsko sobo, ki na enem mestu združuje Številne funkcije stanovanja. V tej sobi potekajo dejavnosti, v katerih človek sam neposredno sodeluje, predvsem na oblazinjenih delih pohištva. V ta namen imamo sedežno pohištvo, pohištvo za počitek in za poležavanja.
Poznati moramo nekaj pomembnih podatkov, da lahko izberemo pravo pohištvo za sedenje v družinski sobi, to je pohištvo, ki nam bo najbolj ustrezalo:
1.	Udobno sedenje je sproščeno sedenje, pri čemer je zlasti pomembno, da so mišice sproščene. Pri podpiranju telesa, nog, rok ali glave porabimo energijo, to pa se seveda negativno zrcali pri udobju in povzroča bolečine v hrbtu, vratu in stegnih.
2.	Udobno sedenje zahteva svobodo gibanja, saj negibno sedenje ne more biti prijetno, temveč je utrudljivo in povzroča bolečine v posameznih delih telesa.
3.	Udobno sedenje varuje hrbtenico, ki teži k naravnemu položaju, ne da bi bil katerikoli del v prisiljeni legi. Profil sedeža in naslonjala mora biti tako oblikovan, da ima izboklino na naslonjalu V višini križnih vretenc, v višini prsi pa vdolbino, v katero se prilegajo lopatice. Priporočajo tudi naslonjalo za glavo oziroma za vrat, ki omogoča sproščeno sedenje med branjem ali gledanjem televizije. Poleg tega je nujno, da je sedišče nagnjeno nazaj, ker tako preprečuje drsenje spodnjega dela telesa naprej, ko se zgornji del nasloni in sprosti. Ustrezna nagnjenost je razumljiva sama po sebi.
Poudariti je treba, da ni idealnega fotelja za vse ljudi. Različni ljudje se različno obnašajo tudi ko sedijo v fotelju. Moški se razlikujejo od žensk, otroci od odraslih, odrasli od starih itd. Obstajajo določene zakonitosti, ki jih je med izbiro te vrste pohištva potrebno upoštevati:
•	povsem vodoravna sedišča niso udobna niti takrat, ko so povsem mehka;
•	sedežna površina mora biti nagnjena nazaj, a ne preveč, sicer
GENIJ IN POL
—Joj, kako lep otrok! Je fantek?
-Ne.
—Potem pa je punčka.
—Kako ste to ugotovili?
GROŽNJA
—Smrkavec neubogljivi, od danes ne dobiš od mene niti stotaka.
—Zame sl mrtev!
—Potem pa ml daj vsaj nekaj za pogrebne stroške...
ANTIDOPUST
že rekel, zadeva je bila na dopustu	se pojavi natakar z belim prtič-
.................  ■	■‘■--m	pom prep rgke, vi se pa še sploh niste odločili, kaj bi, saj so vam
odložena in jo boste razčistili doma, plačali pa v trgovini s tek
stilom.
Končno pridejo zadnji dnevi dopusta. Po inventuri v denarnici ste ugotovili, da ste še kar dobro gospodarili in spodobi se, da se družina vsaj enkrat vsede ko j človek v restavraciji in si naroči nekaj z jedilnega lista. Vsak tisto, kar mu bo tisti trenutek najbolj prijalo. Že prej kot normalno, ste šli s plaže. Za ta večer ste odprli tisti kovček, ki ga boste skoraj nedotaknjenega peljali nazaj domov (vsako leto peljete preveč garderobe in zakaj naj bi bilo letos drugače). Žena se vam je čudovito uredila in kar ponosno lahko greste ob njej (tudi njej se zdi, da se marsikatera mlajša lahko skrije pred njo ). Vsedete se v restavracijo. Vse je lepo: beli prti, jedilni list na katerem piše Speisemenue, značilen mir v takih restavracijah in prijazen pozdrav natakarja že ob prihodu. Moti vas edino zatohlo-soparno ozračje, vendar, prosim vas, zdaj ne bomo komplicirali. V trenutku
lahko povzroča težave pri vstajanju, zlasti starejšim. Najprimernejši kot je približno 15 stopinj, ki najbolj ustreza večini zahtev;
•	nizka sedišča zahtevajo, da se telo iztegne, sicer bi dvignjena kolena pritiskala na trebuh, kar zahteva večjo globino sedišča;
e višina in globina sedišča sta tesno povezani: bolj ko je sedišče visoko, manjša je potrebna globina in narobe: čim nižje je sedišče, večja mora biti globina;
•	prednji rob sedišča mora biti zaobljen, da bi preprečil draženje v delu za koleni;
•	navpično naslonjalo za hrbet je primerno le takrat, ko je globina sedišča majhna, višina pa večja kot običajno. To je večinoma tip fotelja z naslonjalom za roke, ki ga imajo radi starejši;
e naslonjali za roke naj bosta vzporedni s sediščem;
e sedišče ne sme biti ne premehko ne pretrdo. Včasih mehkost zavede, saj ustvarja vtis udobja, ki pa je najpogosteje le navidezno. Najprimernejša trdnost sedišča je takrat, ko se telo ugrezne 6 do 10 centimetrov, ne da bi pri tem občutili nasprotni pritisk.
Ali veste, da ...
- se hranilna vrednost sadja zmanjšuje s čiščenjem in lupljenjem?
- so najbolj kakovostne snovi tik pod kožico?
- je količina koristnih snovi, ki jih zavržemo, pri ribezu 3 %, pri jagodah 4 %, pri češnjah 6 %, pri jabolkih in breskvah 12 %, pri slivah 15 %, pri grozdju 22 % in pri pomarančah 28 %?
- se hranilna vrednost sadja zmanjšuje z različnimi načini predelave?
- skladiščimo sadje z globokim zamrzovanjem do -30 °C in še manj in da pri takem postopku sadje izgubi manj C vitamina kot pri temperaturi -18 °C?
- se v enem letu izgubi 55 % vitamina C pri zamrzovanju na -18 °C?
- se pri temperaturi + 35 °C izgubi v enem letu 50 do 80 % vitamina C in da se ga pri temperaturi +10 °C izgubi »le« 0 do 20 %?
- je hranilna vrednost sadja iz hladilnika s kontrolirano atmosfero 50 do 60 % večja od tistega iz navadnih skladišč?
- da v skladišču bolje ohranimo jabolka iz hladnejših in hruške iz toplejših krajev?
- da je sadje iz više ležečih krajev primernejše za skladiščenje, ker je rastlo bolj počasi kot v toplih dolinah?
- se pretirano gnojenje sadja z dušikom odraža s povečanim gnitjem?
- če prevažamo sadje na večje razdalje, ga ohladimo na 0 °C, za krajše razdalje pa na 4 do 6 °C?
imena rib špansko selo. Situacijo reši žena, ki vzpostavi kontakt z natakarjem in ga vpraša, kaj priporoča on. On priporoča tisto, kar mu je naročil šef ker če danes ne bo šlo v promet, se lahko jutri pokvari. Zraven ste ste naročili še pomes frittes in solato: pet tanko narezanih kumar brez kisa in olja, samo posoljene, kot ste pozneje ugotovili in seveda pol litra rdečega in coca colo za otroka. Točno ste videli: dve nemški družini, ki sta prišli za vami, sta dobili prej in vsi tisti, ki sp sedeli v restavraciji ob vašem prihodu, so zdaj že bogvekje, samo v restavraciji ne. Vse pozabite, ko gledate ■na mizi bogato jadransko kulinariko, čeprav si po tihem želite naravni zrezek, saj so ribje kosti v ribjem mesu največji so.vražnik za lačnega.
Složna družina pri večerji. Točno to, kar ste si želeli. Samo kako dolgo! Otrok je začel brskati po ribi in kot se za mladega raziskovalca spodobi, vse
bolj je obračal glavo po restavraciji in vse manj gledal v krožnik. Napetost je rasla, dokler vam žena ni naročila, naj otroku povesta, da naj je. Zakaj vedno ravno vi, saj ga je ona vzgajala. »Jej,! ste zavpili, da se je otrok zdrznil in se je pozornost gostov obrnila k vaši mizi. Samo dve minuti je bil mir. Potem je otroku padla vitica. Ko se je sklonil, da bi jo pobral, je razlil steklenico in to v trenutku, ko je šel mimo natakar. Ko se je vračal, je brez besed, vendar dovolj pomenljivo gledal mokro liso in bilo vas je sram in žena j e bila tiho, ko ste rekli, da se to lahko zgodi samo vam. Pojedli ste še polovico otrokove porcije, čeprav niste bili več lačni.
Kaj vas briga. Cena gor ali dol. Sosedje doma so z velikimi ušesi poslušali vsako podrobnost s. te večerje, ker tega, kar je tukaj napisano, sploh niste omenjati.
Škoda, ker mi zmanjkuje prostora. Še zato malenkost bom moral uporabiti vso moč prepričevanja, da mi bo urednik objavil tele vrstice. Imam dober občutek, da mi vsaj bolj dajete prav. Prihodnjič boste zvedeli, kdaj se dopust konča.	' Dodo
Droben nasvet
Guma na pralnem stroju najpogosteje dotraja in pušča vodo v spodnjem delu. Nevšečnost odpravite z zamenjavo gume, seveda, če ste temu kos. Kaj pa, če v trgovini ni gume? Rešitev je tu: gumo obrnite, tako da bo spodnji (dotrajan) del zgoraj, In vaš pralni stroj se bo spet lahko vrtel, ne da bi bila pod njim voda.
ŽE SPET
—Že spet so te dali v časopis.
—Res? Zaradi česa pa tokrat?
—Nepridiprav oplenil stanovanje, ko je bila družina na dopustu ...
BREZSKRBNEŽ
—Kaj za vraga sredi noči tako razbijate po vratih kot kak norec?!
—Hotel gori!
—Kaj me briga. Nisem gasilec...
recept za vas
Za 4 osebe potrebujemo: 40 dekagramov mletega mešanega mesa, 1 zavitek dodatka Evo za sesekljani zrezek, 2 dekagrama masla, 1 žlico narezanega drobnjaka, 4 liste zelene solate, 10 dekagramov majoneze. 60— 80 dekagramov krompirja, 2žlici kisa, sol, poper, 1 žlico gorčice.
Priprava: meso, dodatek Evo za sesekljani zrezek, maslo in drobnjak dobro pregnetemo, oblikujemo z mokro roko v okrogle zrezke in opečemo na plitvi maščobi. Krompir skuhamo, dobro ohlajenega narežemo na tanke lističe, prelijemo s prelivom, ki smo ga pripravili iz majoneze. gorčice, kisa, soli in popra. Nazadnje pa še dekoriramo z redkvico.
Dober tek!
Sesekljani zrezek
VOŽNJA Z MOPEDOM
Motor vašega mopeda naj se vrti dovolj hitro, da teče brez sunkov. Premajhno število vrtljajev mu namreč škoduje, motor ne daje od sebe dovolj moči, teče neenakomerno in se pretirano hitro obrablja. Seveda pa motorju škoduje tudi dolgotrajna vožnja s polnim plinom in z najvišjimi vrtljaji, zato se na daljših vožnjah ne vozimo ves čas s polnim plinom, pač pa ga občasno nekoliko zmanjšajmo. Hitrost vožnje uravnavamo le s plinom, nikakor pa ne z napol izključeno, drsečo sklopko. Ta se bo na ta način hitro obrabila.
Kadar se za kratek čas ustavimo, stisnemo sklopko, prestavimo v prosti tek in pustimo, da motor teče. Pri daljših postankih seveda motor ugasnemo. Pri vožnji po klancih navzdol ne prestavljamo v prosti tek! Pustimo, naj motor teče v najvišji prestavi, na daljših klancih lahko občasno dodamo nekoliko plina tako, da hkrati pritisnemo na kratkostični gumb. S tem izboljšamo mazanje motorja, ne da bi zaradi plina na klancu narasla hitrost.
Pnevmatike. Pravilni tlak v zračnicah je tudi pri mopedih in tako imenovanih kolesih z motorjem pomemben za življenjsko dobo pnevmatik, poleg tega pa zagotavlja pravilen tlak zraka tudi kar najboljšo lego na cesti, torej varno vožnjo.
Ker olje in mast načenjata gumo in pospešujeta njeno obrabo, moramo pri vzdrževanju mopeda paziti, da maziva ne pridejo v stik s pnevmatikami.
Po daljši rabi mopeda se lahko zgodi, da zaide med pnevmatiko in platišče umazanija, ki načenja zračnico. Zato je treba pri vsakem popravilu ali zamenjavi zračnic temeljito očistiti tudi notranjost platišča in zaščitni trak; le-tega vedno tudi pregledamo, če ni kje načet, da ne bi predrl zračnice.
Pri menjavi ali popravilu uporabljamo za snemanje plaščev vedno montirna železa.
Pri nameščanju pnevmatik vedno pazimo, da te natančno sedejo v platišče. Pretegnjene in postrani nameščene pnevmatike se hitro obrabijo, poleg tega pa se z njimi poveča nevarnost spodnašanja. Posebno pozornost moramo posvetiti pravilni legi ventila, ker pride v nasprotnem primeru do zategovanja zračnic na mestu, kjer je nanjo pritrjen ventil in zračnica lahko poči.
Iskanje napak. Motor mopeda ali kolesa s pomožnim motorjem steče s poganjanjem pedalov ali pa s pritiskom na nožno zaganjalno ročico. Motor večine sodobnih mopedov, tudi tistih, ki jih zaženemo s pedali, zaganjamo na mestu.
TRESOČ! GRMIČKI
—Ljubica, kaj če bi se malo raznežila za tem razbohotenim grmom?
—Ne pride v poštev. A ne vidiš, da se tudi ta že trese . • -
PRIVEDEŽEVALKI
»Pustite zdaj prihodnost naše delovne organizacije. Mene zanima kaj naj napišem v sanacijski po-gram...
STRINJA SE
—Gospodična, z vašim zdravjem je vse v redu, le več rekreacije potrebujete.
—Strinjam se, ampak moj mož je izredno ljubosumen ...
Sam postopek pri zaganjanju in speljevanju je odvisen tudi od menjalnika, ki je pri številnih mopedih samodejen. Kadar motor po nekaj poskusih zaganjanja noče vžgati, najprej pregledamo pipico na dovodu goriva, ki mora biti
nekaj za mlade
odprta ali pa v položaju za rezervo goriva, posoda za gorivo pa seveda ne sme biti prazna. Večina mopedov ima dvotaktne motorje, ki jih poganja mešanica goriva in olja v določenem razmerju. Ponavadi je bencinu primešano 2 do 4 odstotke olja, kar sicer predpiše izdelovalec.
Druge motnje. Motor ne vžge — slaba svečka ali vžigalni kabel, dovod goriva je prekinjen, v uplinja-ču ni goriva, motor je zalit; motor vžge, vendar se spet ustavi — dovod goriva je občasno prekinjen; motor steče, vendar z nepravilnimi vžigi — nastavitev trenutka vžiga je napačna; težave z zagonom hladnega motorja — napake pri vžigu, razmik stikov (platin) pre-kinjalnika ni v redu, napačen položaj štartnega zasuka; težave z zagonom toplega motorja — prebogata zmes goriva in zraka, vpli-njač je zalit; motor nima praznega teka ali obstane pri dodajanju plina — umazan uplinjač; nepravilni vžigi pri dodajanju plina — pomanjkljive vžigalne naprave.
Napisali smo nekaj motenj in vzrokov zanje. Upamo, da ste iz slednjega izluščili, kaj vam je storiti v določenem primeru. Sedaj pa še nekaj besed o mazanju.
sestavil Marko Napast	močan antibiotik	krastača	glavno mesto Toga	oče	Cervantesov roman	paličast mikrob	pisana papiga
glasbeno delo							
pločnik							
baladi sorodna pesem							
figura pri četvorki				perzijski kralj mehko-nebnik			
avtomobilska oznaka Pančeva			luksuzna hiša predel, področje				
pri šahu znak za trdnjavo		nekdanje obrtniško združenje mrhovina				rečno korito	tipograf
nadutost, ošabnost							
sodobni slovenski pesnik (Ivan)							
japonski bog (anagram ARU)					Risto Savin cigaretni ogorek		
Celje			Tone Tomšič	nočna ptica radij			
spletka							
gostinski strežnik							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: eksport, kateder, Okinava, Nela, ej, OM, luža, Moder, N, Ina, ne, čolnina, N, okel okov, IT, sekunda, tramvaj.
Mazanje: Vzdrževanje mopedov in koles z motorjem se v glavnem ne razlikuje od vzdrževanja navadnih koles. Številni mopedi imajo kolesne ležaje, ki celo življenjsko dobo ne zahtevajo nikakršnega vzdrževanja. Le stožčaste krogljične ležaje moramo na vsakih 10.000 kilometrov razstaviti in na novo namazati.
Motor in menjalnik. Pri redkih mopedih, ki imajo štiritaktni motor, je treba na vsakih 2.000 kilometrov zamenjati olje v karterju. Pri dvotaktnih motorjih pa se motor maže z oljem, primešanem bencinu. Po navodilih izdelovalca je treba menjati olje v •menjalniku, ročnem ali samodejnem. Redno mazanje zahteva tudi gonilna veriga.
Vzdrževanje in nega uplinjača. Večinoma imajo mopedi in kolesa z motorjem uplinjače z igelno šobo in zasunkom. Izrabljeni deli uplinjača ali pa napačna nastavitev so vzrok za težave pri vžigu in za preveliko porabo goriva. Z rednim vzdrževanjem uplinjača poskrbimo za gospodarno vožnjo.
Kadar mopeda daljši čas ne uporabljamo, je pametno, če izpraznimo uplinjač. Pri dvotaktnem motorju — in večina mopedov ima dvotaktni motor — je to pomembno zato, ker bencin iz mešanice v plavačevem prekatu uplinjača hlapi. Po daljšem času ostane samo olje, ki pri zaganjanju zamasti svečko, tako da motor po daljšem odmoru noče vžgati.
Sob in raznih izvrtin v uplinja-ču nikoli ne čistimo z žico ali iglami. Umazanijo iz njih izpihamo z zračno tlačilko. Ce šobe ne moremo očistiti, jo zamenjamo z novo.
VESTNIK, 23. AVGUST 1984
STRAN 13
»Čudovita je resnica o zakladu, ki plava pod zemljo, vstaja in se vgreza; kadar vstane, takrat razcveti in tajanstvene lučice ga razodevajo in oplemenitijo.
Čudovita je tudi resnica o cvetličkah, ki jih rodijo v prelestnih nočeh cvetne čaše, in ki se vračajo pred soncem še v svoje kraljestvo.« (F. Sušnik: Prekmurski profili, Maribor, 1929)
Le na kaj namiguje rajnki gospod Sušnik?
Po sledeh nekega izročila
LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLADOM
S knjižico, ki nam v tem lovu za zakladom služi kot skrivnostni dokument, je gospod Sušnik želel Prekmurje prikupiti pri nastajajoči skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Naj nas nihče ne obtožuje potvarjanja dejstev, vendar ni nobenega neposredno pisanega dokumenta, zato si ga izposojamo pri gospodu Sušniku, ki je v onih časih v Prekmurju samem videl zaklad in čudovito deželico. Šele pisani dokumenti pa dajejo našemu podvigu prepotrebno resnost.
Za pokrajino, ki je vredna, da v njej Turki pustijo zaklad, je potreben malo daljši opis. Opravljamo ga ustrezno današnjim razmeram, ozirajoč se predvsem po vršacih radosti: vršacih najprej v prenesenem pomenu viškov, potem vršacih, kjer raste trta, in slednjič vršacih, kamor so se zatekali krščeniki pred Turki. Sicer pa že omenjeni gospod Sušnik pravi: »Prekmurci oakla: njajo racionalizem. Odklanjajo sisteme. Veselijo se rdečih orlovskih srajc — ne kot uniforme viteške, temveč kakor se veseli dekle rdeče božje rože. Tipični Slovani so v svojem anarhizmu.«
Nekoč je bilo treba ubijati ljubezen
•
V 16. in 17. stoletju so bili v naši nekdanji materi domovini zelo pogosti vpadi azijsko-bal-kanskih imperialistov Turkov, ki so prekmurskim vasem v rabski
Deneš Pecak star sedemdeset let iz Domanjševec pravi, da so na tem mestu nekoč stale turške kasarne, saj je on, ko je sadil kostanj našel vse polno opeke pod zemljo.
dolini zapovedali, naj se podvržejo sultanu, drugače jim bo dal porezati nosove in ušesa. Neprestano je v teh letih šel glas od ust do ust, da se približuje Turek z velikansko vojsko. Zal degenerirani sistem nekdanjih in takratnih plemenitašev ni uspel najti učinkovitega sistema obrambe pred temi azijsko-balkanskimi divjaki, ki jim ni bil problem domala v vsaki vasi odpreti lastnega penziona. Ti penzioni so bili povezani s svojo centralo in velikimi »bossi«, ki so se takrat imenovali age ali agi-paše. Močno središče te inštitucije, ki je funkcionirala na osnovi avtokratskega centralizma, je bil tudi v Kaniži in je kontroliral celotno območje rabske doline in razgibano gričevje Goročkega, ki ga z juga varuje sveti Benedikt s severa pa sveti Venčeslav. Penzioni so bili pridobljeni na sto načinov, prav tako so bile različne tudi usode ljudstva, ki je živelo na tem območju in opravljalo različna opravila za gospodo. Posebno usodo so doživele žene, gospe in dekleta, ki so služile v prvi vrsti za izpopolnitev osebnega inventarja turške gospode in bojevnikov, pač glede na stopnjo moči v avtokratskem centralizmu. Višek in zavestne jši del ljudstva so poklali in tako napolnili v sušnem obdobju potoke namesto z vodo s krvjo in prepojili rodno grudo ubitih. Ostale manj vnete privržence rodne grude pa so odpeljali v Bosno in so tam delali, kot raja — kmetje na posesti.
Konec in začetek Dionizijeve ekstaze
V tistih časih, ko je še Turek zahajal pod zvonik svetega Veče-slava v Domanjševcih, je bil v dolini še »balaton« za jezom, ki so ga sami Vogri »odborali« in je voda odtekla, »balaton« pa izsušil. Turek se je pri svojih pohodih moral vzpenjati na gričke, ki so bili poraščeni z zeleno bilko, katere sad, oziroma produkt sadu, se je na prehodu iz starega v novi »žitek« tudi v kri spreminjal. Toda Turek, ki mu je njegova »ustava« prepovedovala uživati ta sad in se tako predajati satanski vsebini kupice, je najprej porušil zidanico gornjelendavske degenerirane grajske gospode, ki je tako ali tako gledala samo na svojo rit, in jih tako prikrajšal za nadaljnje uživanje trenutkov dionizijske ekstaze ter s tem preprečil, da bi se še naprej »lovili tisočaki med strunami in lok vriskal iz pekla v nebesa, kjer so gorele duše v tisočerih ognjih in se razganjale strastne strasti in pokale strune.« (Kot pravi rajnki Sušnik.)
Z uničenjem Dionizijevega hrama je bila zagotovljena zavestna disciplina in podretništvo »raje« ter »aparatčikov« od zgoraj navzdol. Lahko bi rekli revolucionarna poteza — ukinitev inštituta masovne relaksacije, brez katerih si danes ni moč zamisliti produktivnosti in zavzemanj za rešitev države iz stanja, v kakršnem je. Kolikokrat so bila rešena za mizami »oštarij« in zidanic važna državna, narodna in kulturna vprašanja. In kolikokrat je že bila Jugoslavija v teh inštitutih rešena pogina in propasti. Toda narod je nehvaležen in država prav tako. Ne oddolži se.Turek se je tega zavedal, zato je razvijal penzion-sko nego in razvrat, da s tem ne bi kvaril okolice, to se tudi danes spretno koristi in občuduje, predvsem pri terapiji lastne duše brez kolektivne zavesti, pa tudi razbremenilnih subjektov je dovolj, le da firma časti, v preteklosti pa so to bili hlapci, ki so jim odvzeli žene.
Nočemo vsiljevati nobenih rešitev in vsako omenjanje sodobnosti pomeni sunek vetra, ki nas je trenutno pognal iz preteklosti v sedanjost in so to le prebliski, ki jih tanko povežemo le s preteklos
tjo. Zato tudi ni naš namen, da bi trdili in dokazovali, da so vinski hrami krivci za nizko produktivnost dela. Saj je za nas nasploh značilno, da smo pošteni in delovni ter kot pravi rajnki Sušnik za cigana, velja tudi za nas: »Mi gospon, mi nismo taki. Tako sejemo in gnojimo kakor pavri. Samo zemlje nimamo. En plug na gospodovem, pa še tega nam jemljejo.« Torej sejemo in sejemo, nikoli pa ne žanjemo, to pa verjetno zaradi tega, ker nimamo njive, pa tudi žetev je vsaj do sedaj bila v največji vročini, to je poleti, takrat pa mi letujemo in dopustujemo.
Najtežje je spreminjati človeške glave
Masovni pokoli dokazujejo, da so Turki nekaj naklepali, in to prav v Domanjševcih. Postopno so začeli z iztrebljanjem in spreminjanjem namembnosti nekaterih objektov, to so počeli z izredno učinkovitostjo brez zbiranja številnih soglasij in priporočil. Po izročilu naj bi spremenili nekdanji dominikanski samostan v svojo kasarno in tako uničili najprej tiste, ki bi si lahko največ zapomnili. Toda s tem okolja, v katerem naj bi varno shranili zaklad, še niso povsem zavarovali. Odločiti se je bilo treba za popolno uničenje individualnega in kolektivnega spomina. To so Turki dosegli na zelo preprost način brez šolskih učbenikov in usmerjenega izobraževanja. Vaščane so poklali
In še eden očanec, ki se živo spominja izročila. »Krf je plavala telko je bilo mrtvoga liidstva« pravi Aleksander Kerčmar po domače Lazar iz Križevec. F.: J. Votek
in mrtvim posekali glave, ki so jih odstranili in pokopali tako, da niso več mogle v stik s truplom. Zatem so požgali še vas, ki je do takrat ležala na vršacih ob svetem Večeslavu. Metoda je bila vsekakor učinkovita, kajti tudi Marx, če si ga prikličemo v pomoč pri tem našem pisunjenju, je pozneje trdil, da je najtežje spreminjati človeške glave oziroma ideje v njih. Pa tudi danes mnogokrat naletimo na pojav zaletavanja glav v »zid« in »zid« je zmeraj ostal, glava pa je odletela. Ali ni tudi to dokaz, kako težko je spreminjati glave.
Turek je torej izbral učinkovito metodo. Morda dokazuje to tudi prej napisano. Kot kaže, pa zaradi »objektivnih« in »subjektivnih« razlogov zaklada ni uspel spraviti v svoj oblastni azijsko-balkanski center, še pred ponovno oživitvijo kolektivnega spomina, je tudi našim pokolenjem dano, da vemo za njega Dokaz za to je, če je verjeti grškim metodam odkrivanja starih arheoloških vrednosti, tudi v Domanjševcih, kjer bi moralo nekaj biti, saj je južno od cerkve na njivah pas, kjer so kulture znatno slabše od kultur na ostalem delu. Turki pa imajo baje tudi vse dokumentirano, saj so še za kralja Aleksandra prosili, če lahko zaklad izkopljejo. Toda takrat so naši »jari gospodje« odločno rekli ne, kajti tudi v tistih časih se naši »otačbini« ni pisalo najbolje, ker je potonila že skoraj do grla, če ne čez, pa bi odkritje takega zaklada pomenilo močan »antipod« za trden odriv za nadaljnjo »ekonomsko ekspanzijo« »velespoštovane kraljevine« in njene
Izhodiščna točka za iskanje zaklada, ki ga je začasno shranil na ozemlju naše domovine Turek. Hkrati pa zadnja postaja za uničenje kolektivnega in individualnega spomina cerkev sv. Večeslava v Domanjševcih.
»jare gosposke«, ki bi vsekakor imela največ koristi od »odkrite izkopanine«. Morda pa bi tudi danes kazalo razmisliti in zaprositi turške carske arhive za pomoč ter poiskati zaklad; konvertibilne devize res niso, toda na borzah ima zlato še zmeraj ceno. Vsekakor bi bilo primerno začeti ž zbiranjem ustreznih soglasij in pod ustrezno »družbeno kontrolo« začeti z iskanji. Nikakor si namreč ne bi smeli dovoliti, da bi akcija potekala kampanjsko brez ' »družbenega nadzora« in da bi zaklad linearno delili med posameznike. Kajti, ali ni že ljudstvo dovolj bogato, družba pa hira. Treba jo je »vitalizirati« in iskanje izgubljenega zaklada je ena izmed »največjih možnosti«.
Tudi staroste Domanjševec pravijo, da so ga nekateri mogoče že našli, toda nikomur ne povedo. Pazljivo bi bilo treba paziti, ko se zaklad čisti, in to je enkrat na leto, ko ogenj leti navzgor, Morda bi v opazovalnici lahko 'zaposlili tudi kakšnega brezposelnega delavca.
Ce smo začeli z rajnkim gospodom Sušnikom pa še končajmo z njim: »Slovenija ima vse od Mure do Srebrnega brega sto tisoč živih spomenikov slovenske davne otroške dobe: strokovnjaki za te pa so — strankarski eksploaterji.«
P. S.: Verjetno z iskanjem ne bo problemov in se bodo naši ljudje množično odločili za izkopavanje te »kulturno bogate« znamenitosti, saj razen kruha in iger nobena vrednota nič več pomembna. Zato: namesto na tombole, spoštovana publika, kopat zaklad — dobitek je zagotovljen. Janez Votek
Peter Novak	OD BENETK DO SICILIJE
5
Do nedavnega je bila ta dežela znana kot najrevnejša v Italiji. Vendar danes ni več tako. Z denarnim skladom italijanske države za razvoj Juga se je le ta naglo industrializirala. Zaradi ugodnega podnebja se je uspešno razvijalo tudi kmetijstvo. Poleg Žita uspevajo tu vse vrste južnega sadja. Tudi mnogo drobnice se najde tod, saj imajo ugodne razmere in sladko pašo. Zanimivo pa je, da se prebivalci še izseljujejo, ali v severne pokrajine ali na zahod. Naselja in kalabrijska mesta so relativno visoko, kar je posledica umikanj z močvirne obale pred roparji in zavojevalci. Zanimiv je ta škorenj, še bolj pa njegovi prebivalci. Izpod Serre in Aspramonte se v nekakšnih terasah spuščajo strma pobočja proti morju. Nekaj ravnega sveta je le ob rekah, ki imajo kratek in vendar strm tok, a so poleti suhe. Nič zato, če so se ravno sedaj začele sušiti, saj je vina tu več kot dovolj in še poceni je. V Kalabriji je najbolj znan muškat iz Reggia. Ne, žejen tu nikakor ne moreš biti, posebej še, če te postreže francosko govoreča natakarica in ti prinese kozlička z dišavami, pečenega v pečici. Potem pa se prileže muškat, greco di geroce ali pa celo maršala. Vina so plemenita, celo če popiješ malo čez liter, le nekoliko presladka so za naš okus, ki je preveč navajen na rizling, šipon in pa seveda na šmarnico. Gostilničarji so pozorni in vljudni do gostov, posebej, če sta za šankom samo dva. Ko zvejo, da sva Jugoslovana se v njih kar naenkrat zbudi zanimanje za najino domovino. In če si pozoren, če muškat še ne deluje, vidiš, da gre le za zlagano gostoljubje. Gostoljubnost pa je le, pa čeprav zlagana, največkrat tega sploh nihče ne opazi. Sicer pa je vendar imenitno sedeti v majhnem lokalu za šankom, zabavati natakarico in se ozirati na
MesmsKo ožino, katere valovi neprestano spreminjajo barve in jo zato tudi imenujejo mavrica Italije. Ob sončnem vremenu, kot je bilo tokrat, se zrcali Mesina na vodni gladini. No, če pogosto dvigaš poln kozarec maršale na elegantnem peclju, se kar naenkrat spomniš še grške mitologije in ti je pred očmi nevarna Odisejeva pot med Scilo in Karibdo, ki je s svojimi ostrimi čermi v vodni plitvini neprestano pretila mornarjem.
V tipičnem sredozemskem mestu Reggio Calabria sva se vkrcala na ,, puns ko” ladjo, ki naju je varno prepeljala čez ožino. S pogledom in mislimi sva bila že v Messini pod pelaritan-skim pogorjem z Etno v ozadju. V toplem majskem dnevu sva se izkrcala na naj večji sredozemski otok. Pisano je, da so se tod križala ljudstva. V to sploh nisva dvomila. Sedaj pa so se križali prijetni vetrovi z vročih libijskih obal in prinašali drobcen pesek.
Otok Sicilija meri približno toliko kot Slovenija, po prebivalstvu pa jo krepko prekaša, ima jih še enkrat toliko. In ko si na Siciliji, se te počasi loteva občutek, da si v obljubljeni, deželi. Vsepovod bujno zelenje in cvetje, pa sadeži limon in pomaranč, ki v tem letnem času vabljivo dražijo turiste. Od vseh strani pa prihaja do utrujenih ušes blago bučanje valov Mediterana, katerega valovi se igrajo na prostranih belih plažah z drobnimi kamenčki.
Messina ima podobo modernega mesta, saj jo je leta 1908 razdejal potres, v zadnji vojni pa zavezniški bombniki. Že tu je opaziti, da je Sicilija svet zase. V Sicilijancih je še danes nekaj tipičnega otoškega odpora proti vsemu, kar prihaja z morja, po katerem so navadno prihajali osvajalci. Tudi italijanske države, katere prvi znanilec je bil Garibaldi, mnogi dolgo niso sprejeli in še po zadnji vojni je
delovalo na otoku avtonomistično gibanje. Sicilsko podzemlje je še nevarno, pa ne zaradi (cosa n ostre) sicilske mafije, temver zaradi nemirnih tal v podnožju Etne. Prijatelj Luigi Garini nama je svetoval, naj se podava proti Etni čez mesto Nicolosijo. To je bil praznik za naju, soočati se z največjim delujočim ognjenikom na svetu, ki neomajno kraljuje na precejšnji površini tega mediteranskega otoka. Žrelo, kot poševno odrezan stožčast dimnik parnika, zbuja radovednost slehernega turista.
Etna in njeni ožji prebivalci so svet zase. Ti prebivalci trmasto vztrajajo v neprestanem boju prav na njenih prsih, ki so blagorodne, kadar so umirjene. A gorje jim, kadar se razbesni mogočno žrelo. Domačini ji pravijo Mongubello, kar je sestavljenka iz latinske in arabske besede in pomeni gora vseh gora. Res je veličastna, saj sega 3300 metrov pod nebo. Pisano je, da je ognjenik bruhal 135-krat in da je v izbruhu leta 1928 lava pritekla celo v morje in odnesla železniško progo Messina — Catanija. Od nod nožia zore
Vzhodna obala Sicilije
pa do vrha so nanizani vsi rastlinski pasovi, v katerih se najdejo: češnje, pomaranče, vinska trta in celo kostanj. Prst, ki nastaja iz lave, je zelo rodovitna, kar je verjetno eden od poglavitnih vzrokov za gosto naseljenost.
Zaman sva se veselila srečanja z Etno. To radost so nama preprečili karabinjerji, ki so zaprli pristope na goro. Izbruhi so se vrstili neprestano in v zraku je bilo zaznati oster, osmojen vonj po lavi. Potolažila sva se le z nekaj koščki strnjene lave, ki je na razpolago radovednim turistom. Našla sva tudi koščke samorodnega žvepla, po katerem je bila Sicilija dolgo znana.
Nocoj sva se utaborila na pobočju Etne v pritlikavem borovem gozdiču. Čutila sva prijetno utrujenost in vonj po lavi s krepkim priokusom žvepla naju je dražil. Prebivalci bližnjih vasi so morali gotovo velikokrat bežati pred jezo svoje matere. O, da samo nama nocoj ne bo treba bežati. S takimi mislimi sva se pogreznila v globok sen in sanjala o obljubljeni deželi, v kateri sva bila. Noč je bila mirna. O bobnenju, ki naju je vznemir
jalo prejšnji dan, ni bilo ne duha in ne sluha. Gotovo se je tudi Etna zavedala, da na svojih nedrih prenočuje dva panonska turista.
Na poti proti Cataniji sva se ustavila v Taormini. To je edinstven klimatski kraj in raj Svetovnega slovesa za turiste z globokim žepom. Njeni ustanovitelji so bili Grki. Danes ima mesto srednjeveško podobo in se razprostira od morja pa vse na visoke skale 800 metrov visoko. Grško gledališče ali Teatro	greco je vsekakor
najimenitnejši spomenik. Z vrha se ti nudi čudovit razgled na lepe plaže vse do Catanie. Danes sva si prvič privoščila kopanje in ker je bila šele predsezona, sva dobila tudi ležalnik, to zastonj. Voda je bila hladna, ko pa sta se v najino bljžino prikradli dve študentki iz Chichaga sva se korajžno zapodila v čisto ledeno vodo, kot da bi bila že prava sezona. Seveda, da ne bodo Američanke mislile, da smo Jugoslovani kar tako, da se bojimo mrzlega morja. Najini dru-žabnici sta povedali, da sta prišli iz Tunisa in da potujeta na sever do Firenz in Benetk. Njuno ameriško obnašanje nama ni bilo preveč všeč. Stopili smo tudi na kozarček belega, dalj časa pa se ni imelo smisla zadrževati z njima, saj je bilo seveda nevarno za najine denarnice in le bog ve, v kaj bi se spet zapletla.
Tu na Siciliji res nikoli ne veš, s kom imaš opravka, pravijo, da brez mafije ne gre noben posel.
Proti jugu sva srečevala vse več prijateljev. Južna obala otoka, vse tja do rta Cap Boeo tik pred Marsalo, ki je zagotovo bližja Tunisu kot italijanski obali, je bilo čutiti močan vpliv Afrike. Maršali so dali ime Arabci, ki so prišli v osmem stoletju iz severne Afrike v božje pristanišče Marsa - Alta. Domačini pravijo, da so hoteli Arabci s tem poudariti pomen pristanišča, in zgodovina jim
daje prav.
Tip, ki je prisedel v Maršali in nama pomagal pri srkanju istoimenskega belega vina, znanega po vsem svetu, nama je zatrjeval, da se imenuje Angelo Carro. Kar napej je nekaj motal o Afriki, češ, da je do Tunisa samo dvajset minut z lethlom, do Rima pa cela ura. Če pa sem ga vprašal kaj v zvezi z mafijo, se je delal Francoza, se počasi oziral okrog in skušal narediti vtis, kot da bi prvič slišal za ta pojem. To je bila le pretveza, ugotavljal je, če ni v bližini nevarnosti. Torej je previdnost mati modrosti. Nato pa mi je našteval tipe, ki se ukvarjajo s črnim poslom, in bil pripravljen celo pripeljati katerega od njih. Tako sem ga komaj prepričal, da res ne iščem nikogar. Spremenili smo temo pogoyora in Angelo nama je pripovedoval odnosih s Tunizijo. Sam je bil že med krvodajalci, ki so se peljali v Tunis z letalom, da bi darovali kri za zdravstveno službo v Tunisu, potem ko so Tunizijci izpustili malo ribiško floto s Sicilije, ki je ribarila v tunizijskih vodah. Tu se dogaja nekaj podobnega, kot na severu Jadrana. Italijani imajo bolje opremljeno ribiško ladjevje in hodijo lovit ribe v tunizijske vode, na severu pa v jugoslovanske. Gori na severu se italijanski kapitani navadno izmažejo s plačilom globe. Tuni-žani pa kar zaplenijo ladje in pozapro posadko. Baje so lani šele na posredovanje ministra Colomba izpustili celo malo ladjevje, toda ribiške vojne s tem še ni konec.
Sicilija se oskrbuje z alžirskim plinom po plinovodu pod morjem, vendar si je od le-tega preveč obetala. Nekatere tovarne, ki so jih postavili, ne bodo nikoli odprle vrat. To so znamenite katedrale v puščavi, kakršne pa žal poznamo tudi pri nas. Vendar se je gospodarski položaj v zadnjih letih občutno popravil.
(nadaljevanje prihodnjič)
STRAN 14
VESTNIK, 23. AVGUST 1984
šport
ATLETIKA
Šiftar in Balek republiška prvaka
V Tolminu je bilo republiško prvenstvo v atletiki, za člane in ■ članice, katega se je udeležilo okrog 220 tekmovalcev in tekmovalk I iz 19 slovenskih klubov. Med njimi so nastopili tudi štirje atleti AK ® Pomurje iz Murske Sobote in se odlično odrezali. To še posebej velja za Vita Šiftarja in Milana Baleka, ki sta osvojila naslova J republiškega prvaka. Vito Šiftar je prepričljivo zmagal v teku na 100 m s časom 11,11, v teku na 200 m pa je s časom 22,64 zasedel ■ četrto mesto. Milan Balek, ki je pred dnevi osvojil naslov državnega I prvaka, 'je tudi tokrat zmagal v hitri hoji na 20 km s časom ■ 1,28;48,3. S tem rezultatom je tudi potrdil mednarodni razred in se že pripravlja za nastop na Balkanskih igrah. Uspeh predstavlja tudi _ tretje mesto Edite Banfi v teku na 3000 m s časom 11:07,52 in četrto ■ mesto v teku na 1500 m s časom 5:05,02. Igor Potočnik je v teku na ' g 400 m zasedel sedmo, v teku na 800 m pa enajsto mesto.
HOKEJ NA TRAVI
Pester program hokejistov
S pripravami za jesenski del tekmovanja so začeli tudi hokejisti Pomurja. Pred njimi je pestra jesenska sezona, katere začetek je tradicionalno srečanje z ekipo TJ Jičina iz CSSR. S to ekipo bodo odigrali dve tekmi (24. in 26. 8.). Že naslednji teden bo v Murski Soboti gostovala ekipa HSV Ingolstadta, partnerskega mesta iz ZRN. V soboto, 1. septembra, bo v M. Soboti mednarodni turnir z udeležbo Ingolstadta, Maribora in Pomurja, naslednji dan pa še srečanje Pomurje:Ingolstadt. Od 8. do 9. 9. bo v M. Soboti 9. tradicionalni turnir članskih reprezentanc republik in pokrajin, na katerem bodo sodelovale reprezentance Hrvaške, Srbije, Vojvodine in Slovenije. Obenem bo to tudi sklepna prireditev ob praznovanju 35-letnice hokeja na travi v Sloveniji. Takoj za tem bo prvenstvo Slovenije po turnirskem sistemu, naslov prvaka branijo hokejisti Pomurja. V ekipi Pomurja ni prišlo do sprememb in bodo razen poškodovanega Črnka in Bedka (JLA) nastopali dosedanji igralci. To so: Š. Mesarič, M. Mesarič, Fujs, Banič, Lenarčič, J. Casar, Čarni, Kerman, Gostonj, L. Zelko, V. Zelko, Bukvič, Malok, Drvarič, pričakujejo pa še iz JLA Cipota in Kuharja. Po prvenstvu SRS se bodo hokejisti pripravljali za dvoranski hokej.
— V SOBOTO V GORNJI RADGONI---------------------
Šesti odprti teniški turnir Pomurskega sejma
Teniška sekcija Partizana Gornja Radgona organizira pod pokroviteljstvom Kmetijsko-živilskega sejma 6. tradicionalni odprti teniški turnir za plaketo ,.Pomurskega sejma” za posameznike in dvojice. Turnir se bo začel v soboto, 25. avgusta t. m. ob 8.00 uri na stadionu Bratstva in enotnosti v Gornji Radgoni. Prijavnina za sodelovanje na turnirju je 300 dinarjev za osebo. Prvo in drugo kolo igrajo udeleženci s svojimi žogicami. Organizator zbira prijave do četrtka, 23. t. m., pismeno ali po telefonu 74-074 in 74-504 (Ivan Drozdek). Žrebanje udeležencev bo v petek, 24. t. m., ob 20.00 uri v hotelu Grozd v Gornji Radgoni. Prvi trije posamezniki prejmejo plakete Pomurskega sejma, prvih osem pa tudi praktična darila. Nagrade prejme najmlajši, najstarejši in najbolj discipliniran tekmovalec.
F. M.
32
m
Štirje klubi v conski ligi
V tekmovalni sezoni 1975/ 76 je v slovenski nogometni ligi nastopala le soboška Mura, kije bila po jesenskem delu tekmovanja na osmem mestu z 12 točkami, na koncu sezone pa je osvojita peto mesto z 28 točkami. Premočno je zmagal Maribor s 47 točkami.
Peto mesto Mure ni bil neuspeh, čeprav so ljubitelji nogometa pričakovali več. V tej sezoni je Mura namreč doživljala precejšnje spremembe, ki so vplivale tudi na, rezultate. Sobočani so štartali s povsem pomlajenim moštvom,
brez potrebnih izkušenj. V drugem delu tekmovanja so se sicer precej okrepili, saj sta se iz JLA vrnila Kopač in Posavec, iz Korteksa pa je prišel Kolonič, ki je bil eden najboljših napadalcev Mure, Žal pa je trener Stanko Maučec v zaključnem delu tekmovanja ostal brez Kranjca, Vlaškaliča in Škrbiča, ki so zapustili klub. Kljub temu pa je Mura prav v finišu dosegla nekaj solidnih rezultatov. V vzhodni conski nogometni ligi so sodelovali štirje pomurski predstavniki: Nafta, Bakovci, Rakičan in Beltink a. Po pričakovanju je bila najuspešnejša Nafta, ki je pristala na tretjem mestu. V prvem delu tekmovanja je prijetno presenetil novinec Rakičan, ki je zasedel
Mladi nogometaši osnovne šole Draga Lugariča iz Lendave z mentorjem Vilijem Sekerešem, ki so leta 1976 osvojili naslov pionirskega prvaka Slovenije.
KOLESARSTVO------------
OD POMORCEV
PRIČAKOVALI VEČ
Kolesarski klub Pomurje iz Beltinec je pripravil 26. tradicionalno kolesarsko dirko Po Pomurju za pionirje, mladince in člane. Na dirki je nastopilo 113 kolesarjev iz 14 klubov iz Slovenije
Hrvaške. Zaradi sejemskih prireditev v Gornji Radgoni je moral organizator tik pred dirko spremeniti tekmovalno progo, ki je tokrat potekala na relaciji Kapela — Ivanjci — Janžev vrh — Kapela in je bila dolga 16,5.km. Prav zaradi težavnejše proge domači kolesarji niso dosegli pričakovanjih rezultatov. Kljub temu pa so domačini v močni pionirski in mladinski konkurenci —• tekmovanje je štelo za prvenstvo Slovenije — dosegli nekaj solidnih uvrstitev, pridobili pa so si tudi nove točke;..
V konkurenci mlajših pionirjev je ob skromni udeležbi zmagal Pauli (Rog) pred domačimi kole-
sarji Simonom Soošem, Stankom Horvatom in Simonom Faričem. Med pionirji je zmagal Fink (NM), najbolje uvrščeni domači kolesar pa je bil Robi Šooš, ki je zasedel sedmo mesto. Dominik Štajner je bil osmi, Dušan Hajdinjak dvanajsti in Danijel Casar sedemnajsti. Pri starejših pionirjih je zmagal Peter Judež (NM), Robi Kopun pa je osvojil osmo mesto. V konkurencah mlajših mladincev, kjer je nastopilo največ tekmovalcev, je zmagal Zorman (Sava), medtem ko je Jože Cigilt osvojil trinajsto mesto. Pri starejših mladincih je prvo mesto osvojil Božič (NM), domači tekmovalci pa so se uvrstili takole: Slavko Ceh 7, Dalivoj Titan 8 in Andrej Berden 9. V konkurenci članov C pa je zmagal Bitenc (Sava), Alojz Štiblar je bil šesti, Franc Pelc pa osmi.
F. Maučec
V SOBOTO, 25. AVGUSTA 1984
PETI KOLESARSKI MARATON TREH SRC
Kolesarski klub Pomurje iz Beltinec organizira v soboto, 25. avgusta, v sodelovanju s Kmetijsko-živilskim sejmom Gornja Radgona, ZTKO Murska Sobota, Gornja Radgona, Ljutomer in Lendava ter pod pokroviteljstvom Radenske V. tradicionalni kolesarski maraton Treh src. Na sporedu bosta mali in veliki maraton. Mali maraton, dolg 45 km, bodo vozili na progi Radenci—Križevci—Veržej—Rakičan—Murska Sobota—Gederovci—Radenci. Veliki maraton v dolžini 110 km pa na progi Radenci—Ljutomer—Razkrižje—Crenšovci—Lendava—Moravci—Murska Sobota—Gederovci—Radenci. Maraton se bo začel ob 8.00 uri, štartna mesta pa bodo: Radenci (pred hotelom Radin), Ljutomer (rekreacijski center), Lendava (pred tovarno Indip) in Murska Sobota (pred Zdravstvenim domom). Pravico nastopa imajo vsi, ki so telesno zdravi in na osnovi lastne presoje sposobni prevoziti maratonsko progo v predpisanem času največ šestih (veliki maraton) oziroma štirih ur (mali maraton). Vsak udeleženec, ki v predpisanem času prevozi progo, prejme zlato kolajno, ki je letos nove oblike. Prav tako si mora vsak udeleženec maratona pred Startom priskrbeti kolesarski karton Treh src, Za katerega mora plačati 200 dinarjev. Karton je potrebno pokazati na vseh štartnih mestih. Prijave večjih skupin zbirajo na tel. številkah 21-428 in 73-040 (216)
F. Maučec
——NAMIZNI TENIS----------------------—------,------
VISOKA ZMAGA
V okviru republiških priprav so Sobočani odigrali prijateljsk dvoboj s kombinirano ekipo Hrvaške in Slovenije ter zabeležili visoko zmago s 23:13. Najboljši igralec pri Soboti je bil Benkovič, pri gostih pa državni pionirski reprezentant Jakšič, ki je izgubil le z Benkom. Rezultati domačih: Benkovič 6:1, Benko 4:2, Kuzma 4:2, Mekicar 4:2, Unger 3:3 in Žitek 3:3. Med posamezniki je med slovenskimi igralci zmagal Gašič pred Benkovičem, Benkom, Jamškom, Kuzmo itd.
M. U.
četrto mesto, vendar pa je na koncu tekmovanja osvojil sedmo mesto. Slabo pa sta štartali moštvi Bakovec in Beltirike. Oboji so se v nadaljevali popravili, naposled pa so Bakovci zasedli šesto, Beltinka pa osmo mesto. Rakičan je treniral Jože Norčič, Bakovce pa Slavko Zorec. Prvo mesto je osvojil Branik s 35 točkami, Nafta je kot tretja zbrala 30, Bakovci kot šesti 21, Rakičan sedmi 21 in osma Beltinka 19 točk. V pomurski nogometni ligi so naslov prvaka osvojili nogometaši Turnišča s 36 točkami pred Čardo 33, Tišino 30, Petišovci 26, Olimpijo 24, Panonijo 22, Vrelcem 21, Dokležovjem 19, Ljutomerom in Odranci po 14, Apači 13 in Mladostjo 12 točk. Žal pa se nogometaši Turnišča, ki so osvojili naslov pomurskega prvaka niso mogli uvrstitvi v vzhodno consko ligo, ker je bila ta ukinjena in so tako morali še naprej tekmovati v pomurski ligi, ki pa je bila s prihodom štirih conskih ligašev precej močnejša. V vzhodni skupini prvega razreda pomurske nogometne lige je zmagalo moštvo Črenšovec z 31 točkami pred Kobiljem 23, Dobrovnikom 22, Graničarjem 21. Hotizo 20 in Kapco 3 točke. V zahodni skupini prvega razreda pomurske nogometne lige pa je prvo mesto pripadlo Veržeju z 32 točkami pred Gančani 31, Radgono in Puconci po 27, Šalovci 20, Gradom 19 in Puščo 4 točke. V'občinski nogometni ligi Murska Sobota so prvo mesto osvojili nogometaši Lipe s 27 točkami pred Bogojino in
STANKO KOPAČ - Več let steber obrambe Mure, ki'je znal zabijati tudi gole.
Ižakovci po 17. Prosenjakovci 16, Selom 13, Križevci in Romahom po 8 ter Serdico 4 točke. V občinski nogometni ligi Lendava pa je naslov prvaka osvojilo moštvo Mostja z 20 točkamLpred Dolino 14, Bistrico 13, Žitkovci 7, Piramido in Pincami po 3 točke. Lep uspeh so dosegli pionirji osnovne šole Draga Lugariča iz Lendave, ki so postali pionirski prvak Slovenije. Izkazali pa so se mladi nogometaši Mure, ki so v slovenski mladinski ligi zasedli drugo mesto.
(nadaljevanje)
KONJSKE DIRKE V GORNJI RADGONI
Izjemno zanimive vožnje, Dorica MS prvak SRS
Konjeniški klub Ljutomer je v sodelovanju s Kmetijsko-živilskim sejmom pripravil na stadionu Bratstva in enotnosti zanimive kasaške dirke, na katerih je sodelovalo blizu 70 konj. Lepo vreme je na stadion pritegnilo okrog 4.000 gledalcev, ki so prav gotovo prišli na svoj račun, saj so bile vožnje izjemno zanimive. V središču zanimanja obiskovalcev je bila druga dirka z dvema tekoma, kjer so nastopili najhitrejši konji, ki predstavljajo sam vrh jugoslovanskega kasaškega športa, ter tretja dirka, ki je veljala za prvenstvo Slovenije za triletne kasače. Izredno razburljiv je bil prvi tek druge dirke kjer sta se spopadli absolutna jugoslovanska rekorderka Fegrina (Alojz Slavič. Križevci) in letošnja zmagovalka jugoslovanskega kasaškega derbija Rebeka (Branko Puhar, Veržej). Škoda, da je Rebeka pred ciljem zagalopirala. bila diskvalificirana in tako ni mogla nastopiti v drugem teku. V obeh tekih je zmagala Fegrina in tako dokazala, da je še vedno v izvrstni formi. V dirki za prvenstvo Slovenije za triletne kasače je zmagala ena glavnih favoritk Dorica MS (Marko Slavič st., Klju-čarovci), drugo mesto pa je pripadlo Ani MS (Marko Slavič ml.) in četrto mesto Alka MS (Jože Slavič ml., Ključarovci). Alka MS pa je zmagala tudi v prvi dirki. Med dvoletnimi kasači je zmagala Arnida (Marko Slavič ml.), v zadnji dirki pa Lero H. (Mirko Hanžekovič, Veržej). Nedeljske kasaške dirke v Gornji Radgoni, na katerih so imeli največ uspeha konji iz hleva Marka Slaviča iz Ključarovec, so lepo uspele.
Feri Maučec
—JUDO -----------------------------------------
Sobočani se pripravljajo
Člani in mladinci soboškega Partizana so začeli s pripravami za novo tekmovalno sezono. Tekmovalci so že opravili prve teste, priprave pa bodo potekale v treh delih. Prvi del priprav bodo opravili na stadionu OŠ I. v Murski Soboti in v Rakičanu, nadaljevali bodo v trim kabinetu in telovadnici, sklenili pa jih na blazinah. V času priprav bodo imeli več tekmovanj. Priprave vodita trenerja Štefan Vehab in Daniel Kisilak, medtem ko bodo pionirji začeli s pripravami pod vodstvom trenerja Zdenka Kovača v začetku septembra.
Pretekli teden je bil v Portorožu končan mednarodni seminar za borilne veščine, katerega sta se udeležila tudi Marjan Slak in Evgen Smodiš ter uspešno opravila izpit. Marjan Slak pa je še 'uspešno opravil izpit za mojstrski črni pas III. DAN.	q §
--- STRELSTVO------------------:---------------
Janez Horvat - strelec zveznega razreda
Član strelske družine Mura iz Murske Sobote Janez Horvat je letos med sedmimi slovenskimi strelci prvič dosegel naziv športnika strelca zveznega razreda, ki ga je tudi dvakrat potrdil. Norme za naziv mojstra strelca je letos potrdilo 10 strelcev in 4 strelke, norme odličnega strelca pa 72 strelcev, med njimi 12 žensk. Letos je na republiškem tekmovanju v streljanju z zračno puško sodelovalo 36 strelcev in strelk iz 7 družin, na državnem tekmovanju pa 14 tekmovalcev, kjer so tudi dosegli zadovoljive rezultate. Pomeni, da strelske družine poleg množičnosti posvečajo vse večjo skrb tudi kakovosti tekmovalcev.	a. K.
MEDNARODNI NOGOMET
VERŽEJ : £PIT()K 3:1
V povratni prijateljski tekmi so nogometaši Veržeja premagali moštvo Epitoka iz Szombathelya z Madžarske. Gole so dosegli: Jaušovec 2 in Ivanjšič za Veržej ter Juhas za goste. Sodil je Horvat iz Murske Sobote. Srečanje sodi v okvir dobrega sodelovanja med športniki dveh obmejnih dežel. Prvo srečanje na Madžarskem seje končalo z 1:1.
CANKOVA : ORISEZNTPfiTER 4:3
V prijateljski nogometni tekmi so nogometaši Cankove premagali enajsterico Oriszentpetra z Madžarske. Gole za Cankovo so dosegli: Vrhovski 2 ter Žohar in Sukič. V prvem srečanju na Madžarskem so prav tako zmagali nogometaši Cankove s 4:2.
Pokalne nogometne tekme
V nedeljo so odigrali pokalne nogometne tekme na območju Pomurja. Rezultati: Apače: Ljutomer 2:0, Beltinka:Bakovci 1:2, Li-pa:Veržej 2:0, Melinci:Bogojina 6:7 (3:3), Grad:Pušča 2:0, Odran-ci:Mladost 5:1, Graničar:Mostje 1:4, Nafta:Žitkovci 6:3, Bistrica-:Pince 3:0. Hotiza:Kapca 2:1, Panonija:Kobilje 2:5, Dohna:Čren-šovci 1:6, Dobrovnik:Renkovci 6:2, Tumišče:Nedelica 2:1 in Peti-šovci:Polana 5:5 po enajstmetrovkah zmagala Polana.
MALI NOGOMET
Za pokal Pomurskega sejma
V spremljajoča dogajanja radgonskega kmetijskega sejma se ponovno vključujejo nogometaši. NK Radgona pripravlja v soboto, 25. avgusta, na travnatih igriščih stadiona Bratstva in enotnosti turnir v malem nogometu za pokal Pomurskega sejma. Tekmovanje se bo začelo ob 8.00, žrebanje parov pa bo dan prej ob 18.00 v prostorih gostilne Koler. Prijave za sodelovanje — prijavnina znaša tisoč dinarjev — pošljite na naslov NK Radgona (Vladimir Škof). Prvouvrščene ekipe bodo prejele lepe pokale, prav tako najuspešnejši strelec, vsa sodelujoča moštva pa priznanja. -	vp
POKALNI ROKOMET
POLANA : BELTINKA 28:16
V finalni pokalni rokometni tekmi na območju Pomurja je ženska ekipa Polane premagala Beltinko. Največ golov za zmagovalno ekipo sta dosegli: Horvatova 7 in Vugrinčeva 6.
POLANA : SPARTAK 16:20
V prijateljski tekmi so rokometašice Spartaka iz Subotice premagale Polano. Najučinkovitejša pri Polani je bila Vugrinčeva s 7 goli.
SEJEM ŠPORTNE OPREME
Organizatorji sejma rabljene športne opreme so nam sporočili, da sejma ne bo L septembra, temveč bo v soboto. 15. septembra, v domu telesne kulture Partizan v Murski Soboti.
VESTNIK, 23. AVGUST 1984
STRAN 15
kronika
za izgradnjo kirurgije

Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
STRELA UDARILA V HIŠO
V PRETEKLEM TEDNU V POMURJU NI BILO VEČJIH PROMETNIH NESREČ, PAČ PA IZSTOPAJO TATVINE
BRATONCI— Mirko Gavez iz Dokležovja seje peljal z osebnim avtom in pred prehodom čez železniško progo ni upošteval določila prometnega znaka »stop«. To pa je bilo usodno, saj je prav tedaj pripeljala lokomotiva, ki jo je vozil Ernest Černjak iz Celja; avto je trčil vanjo s sprednjo desno stranjo in na njem je nastala škoda za 180.000 dinarjev.
OTOVCI — Pri razkladanju vreč s pšenico s traktorske prikolice seje hudo poškodoval 62-letni Vladimir Bagari iz Otovec. Med delom je namreč izgubil ravnotežje in je s hrbtom padel nazaj na priklopni mehanizem med trak-toijem in prikolico. Poškodbe so hude.
MARKOVCI — 70-letna Helena Barabaš iz Markovec je šla peš po vaški cesti in nenadoma hotela na drugo stran ceste. Prav tedaj pa seje pripeljala s kolesom 69-letna Jolanka Barber iz Markovec. Obe sta padli, Barabaševa pa seje pri tem hudo poškodovala.
LASTOMERCI— Vsredo, 15. avgusta, ob 21. uri je nenadoma izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Rudolfa Kurbusa.
Ogenj je zajel ostrešje veliko 20 krat 10 metrov, 300 bal slame, 2 toni sena, zgoreli pa sta tudi 2 svinji in pes ter gospodarsko orodje. Škoda znaša 500.000 dinarjev. Kaže, daje ogenj podtaknil sorodnik Alojz R. iz Lastome-rec. To naj bi storil zaradi maščevanja, ki je posledica nesporazumov pri dedovanju. Osumljenca so priprli.
PEČAROVCI—Tupajeogenj izbruhnil v spalnici. Zgorela je lesena omara, več oblačil, del lesenega stropa in drugo. Škoda znaša 50.000 dinarjev. Požar so omejili sosedje, pogasili pa gasilci iz Pečarovec. Domnevajo, daje do ognja prišlo zaradi malomarnosti; oškodovancu naj bi v sobi padel na tla cigaretni ogorek.
ŽIHLAVA — V četrtek, 16. avgusta, se je zgodila prometna nesreča v Žihlavi. Bojan Štaman s Cvena je vozil osebni avto z neprimerno hitrostjo in v levem nepreglednem ovinku zadel ob rob cestišča, zato se je avto dvignil v zrak in se trikrat prevrnil. Voznik je padel ven in se poškodoval. Gmotna škoda pa znaša 180.000 dinarjev.
GERLINCI - V četrtek. 18.
avgusta, popoldne je strela udarila v gospodarsko poslopje Jožeta Iskre. Ogenj je zajel celotno ostrešje veliko 26 krat 6 metrov, ki je v celoti zgorelo. Poleg tega je ogenj uničil še 5 ton sena in 4 tone slame, stroj za izkopavanje krompirja, krožno žago, 2 svinji in drugo. Gmotna škoda znaša 1.500.000dinarjev. Požarje gasilo 12 gasilskih enot in občani.
SKAKOVCI- Prav tako prejšnji četrtek je strela treščila v stanovanjsko poslopje Štefana Langa v Skakovcih. K sreči tu ni zagorelo, pač pa je poškodovana električna napeljava in televizijski sprejemnik, škode je za 70.000 dinarjev.
Sedaj pa v nekaj besedah o tatvinah. Teh je na območju Pomurja vse več. Očitno bomo morali bolj skrbeti za družbeno in zasebno premoženje. Storilcem pa bo treba močno stopiti na prste.
LENDAVA - V noči z 18. na 19. avgust je na novi lendavski avtobusni postaji kolovratil nepridiprav, na silo odprl enega izmed avtobusov in ukradel avtomobilski radio.
SOVJAK - Radijski sprejemnik pa je izginil tudi na Sov-
jaku. Nekdo ga je ukradel iz hodnika ene izmed tamkajšnjih domačij. Škoda: 15.000 dinarjev.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — V tem kraju prenavljajo šolo, vendar, kot vse kaže, niso dovolj poskrbeli za premoženje, saj je nekdo ukradel diafilme, bralne značke, gramofonske plošče, kasete, magnetofon in kasetofon, žensko kolo in drugo. Škoda znaša 150.000 dinarjev.
VADARCI — Z vaškega mlina je izginilo več kilogramov koruze, bučnih tropin in drugega. Škoda znaša 70.000 dinarjev. Za storilcem pa poizvedujejo.
BELTINCI — Gospodinja iz Ravenske uliceje prijavila tatvino 4.000 dinarjev. Storilec je prišel v hišo skozi priprto okno, razmetal stanovanje in pobral denar.
GODEMARCI — Podobno se je zgodilo v Godemarcih. Tat je odnesel 200 nemških mark in nekaj dinarjev. Vse to je sunil iz ženske ročne torbice.
LJUTOMER - Z gradbišča Proizvodno-gradbenega podjetja Ljutomer, ki gradi na Glavnem trgu, je ukraden električni vibracijski stroj vreden 150.000 dinarjev-	■ Š. S.
SLOVENSKE ŽELEZARNE ŽELEZARNA ŠTORE
STORE
TOZD TOVARNA TRAKTORJEV
TEL.: (063) 27-411,28- 411, TELEX: 335-04 yu zel tt
Sekcija žena pri KO SZDL Park Murska Sobota — 50.000,00 din; OOZS Gorenje Varstroj Lendava (nemesto venca hčerki Andrejki Žarka Ignjiča, Vozuča 39) — 2.000,00 din; SGP Konstruktor TOZD Pomurje Murska Sobota — tesarski obrat (nemesto venca na grob pok. žene Franca Kovačiča) — 1.800,00 din; Potrošnik Murska Sobota OOS TO ME (namesto venca na grob pok. očetu Stefana Cipota, Kajuhova 17) — 2.000,00 din; Sind. zdrav, delavcev Delovna skupnost M. Sobota (namesto venca na grob pok. očetu Angele Kranjec) — 1.000,00 din; Jože Klemenčič, Martjanci 16 c (namesto venca Gizeli Benko) — 1.500,00 din; OOZS Gorenje Varstroj Lendava (namesto venca očetu Milivoja Blagojeviča) — 2.000,00 din; Lovska družina Petišovci — 10.000,00 din; Osnov, org. sindikata Predsedstva SR Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 17 (namesto venca za pok. mater Marjana Ekarta) — 3.000,00 din; ABC Pomurka DO MI OOS TOZD Klavnica Murska Sobota (nemesto venca na grob. pok. Martina Hanca, Gomilice 135) — 1.000,00 din; Franc Mitnjek in NinaMitnjek, Št. Kovača 19, M. Sobota (namesto venca za pok. Štefana Malačiča, Filovci), — 2.000,00 din; OO sindikata ABC Pomurka — Mesna industrija Delovna skupnost Murska Sobota (namesto venca na'grob. pok. Katarine Milak, M. Sobota) — 1.000,00 din; Obrtno združenje Murska Sobota (namesto venca za pok. obrtnika Štefana Maroše iz Gančan) — 1.500,00din; Območna vodna skupnost Mura Murska Sobota (namesto venca pok. sestri Jožeta Varga, St. Rozmana 13, M. Sobota) — 1.000,00 din; Irena Šavel, Te-šanovci 22, Martjanci (namesto cvetja.na grob pok. Marije Erniša izTeša-novec in na grob pok. Etelke Širec.iz M. Sobote) — 500,00 din;"KuIturno društvo in pevci žalostinke Puževci (namesto venca na grob pok. Ide Tem-lin, Puževci) — 7.000,00 din; Ema Polanič, M. Sobota, Cankarjeva 86 (namesto venca za pok. Marijo Ori) — 2.000,00 din; Gasilsko društvo, Gor. Slaveči (namesto venca za pok. Štefana Lovenjaka iz Gor. Slaveč 39) 1.500,00 din; SGP Konstruktor TOZD Pomurje Murska Sobota — DE Tesarstvo (namesto venca na grob pok. sinu Janeza Peterke) — 2.100,00 din; OOS sind. OZ Prlekija Ljutomer (namesto venca na grob matere kooperanta Valterja Polanjko iz Ormoža) — 1.500,00 din; Družina Vogrinčič, Krog, Plečnikova 71 (namesto venca pok. očetu Mihaela Klariča, Turjaška 10 a, Kočevje) — 1.000,00 din; Osnovna org. sindikata SSS SIS družb, de-jav. M. Sobota (namesto venca pok. očetu sodelavke Viole Bertalanič iz Brezovec)— 1.500,00 din; Avtoradgona, Gor. Radgona, Finan, rač. sektor (namesto venca za pok. očeta Jasne Lah) — 2.000,00 din; Družina Kolbl iz Vučje vasi (namesto venca pok. Marije Ouček iz M. Sobote, Kroška 10), — 3.000,00 din; Štefan Sedonja, Tešanovci 82 (namesto venca na grob pok. Antona Peterke) — 1.000,00 din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto venca za pok. Marijo Bagari, M. Sobota, Matija Gubca) — 800,00 din; Jože Lebar, Baukertova 19, Ljutomer (namesto venca pok. očetu Jankota Magdiča) — 1.700,00 din; Društvo invalidov M. Sobota (namesto venca za pok. člana Franca Contalo, Petanjci 119) — 1.000,00 din; Koloman Barbarič Šalovci 144 (namesto venca za pok. Julijano Matič) — 1.000,00 din; SGP Konstruktor TOZD Pomurje M. Sobota (namesto cvetja pok. Mirku Kocipru) — 1.500,00 din; ABC Pomurka DO Agromerkur OOZS M. Sobota (namesto venca na grob pok. mame Štefana Lukača iz Bakovec), — 1.500,00 din; OOZS PTT Servis M. Sobota (namesto venca materi Ksenije Avgošton) — 3.500,00 din; Marta, Žuža Kerčmar, M. Sobota, št. Kovača 24 (namesto cvetja na grob Karlu Golobu, Moravci) — 1.000,00 din; Društvo upokojencev Murska Sobota (namesto venca za pok. Alojza Kolblna, M. Sobota) — 800,00 din; Osnovna organizacija sindikata Carinarnice Gornja Radgona (namesto venca za pok. mater sodelavca Petra Nedeljko-viča, za pok. moža sodelavke Helene Poredoš in za pok. očeta sodelavca Jožeta Šiftarja) — 3.000,00 din;
DAROVELCEM SE ZAHVALJUJEMO!
Prispevek nakazujte na račun: 51900-763-30297
STORE 504
L. »
* S
DELOVNI LJUDJE IN OBČANI TER ORGANIZACIJE, KI BODO NAKAZOVALI PROSTOVOLJNE PRISPEVKE NAMESTO VENCEV, MORAJO NA SPOROČILO O VPLAČILU POLEG NAMENA NAKAZILA NAVESTI TUDI NASLOV ŽALUJOČE DRUŽINE, KI JI BOMO POSLALI SOŽALNICE.
poroke
STORE 502
STORE 1104
ŠTORE 502
Motor IMR, tip DM 33 T
Moč: 36 kW
Teža: 2080 kg
Maks, hitrost: 24,7km/h
Kolotek — prednji: 6 pozicij, zadnji: 5 pozicij
LETOS VAM PREDSTAVLJAMO TRAKTORJE ŠTORE 502, ŠTORE 504 in ŠTORE 1104
------TEHNIČNI PODATKI:------
ŠTORE 504, pogon na vsa štiri kolesa
Motor: IMR, tip DM 33 T
Moč: 36 kW
Teža: 2280 kg
Maks, hitrost: 24,7km/h
Kolotek — prednji: 6 pozicij, zadnji: 5 pozicij
Zlato ŠUMANDL, delavec, Bakovci, Partizanska 25 in Olga HU-SAR, trgovska pomočnica, Bakovci, Stara 18; Dušan BONIFARTI, delavec, Gerlinci 121 in Marija GOMBOŠI, konfekcionarka, Krog, Murska 49; Drago VEREŠ, šofer, Prosenjakovci 24 in Metka FARTEK, natakarica, Šalamenci 78; Milan Š ADL, dipl. inž. gradbeništva, Murska Sobota, Štefana Kovača 29 in Renata POJBIČ, dipl. inž. živilske tehnologije, Murska Sobota, Naselje Ljudske pravice 3; Jožef KULČAR, strojni tehnik, Murska Sobota, Staneta Rozmana 8 in Mira CIZ, ekonomska tehnica, Černelavci n. h.; Silvo VOHAR, ptt mehanik, Bakovci, Poljska 39 in Veronika BUZETI, krojačica, Bakovci, Ob potoku 7; Stanko CAR, ptt delavec, Šalamenci 55 in Šarika HARI, delavka, Murska Sobota, Stara 18; Roman TOPOLNIK, avtoklepar, Rakičan, Panonska 28 in Majda MEZNARIČ, medicinska sestra, Krog, Vodnikova 18; Pavel LOPERT. monter centralnih kurjav, Bogojina 117 in Majda PETERKA, administratorka, Krog, Murska 56; Božo GRA-DINSKI, kvalificirani kuhar. Murska Sobota, Mojstrska 2 in Slavica ČASAR,'priučena šivilja, Murska Sobota, Mojstrska 2; Bojan RAN-TAŠA, kvalificirani rezkar, Murska Sobota, Cankarjevo naselje 22 in Zlata MIHOLIČ, parkovni drevesničar, Murska Sobota, Cankarjevo naselje 22; Zlatko TRATNJEK, delavec, Bakovci, Partizanska 52 in Darinka DRAVIČ. Bakovci, Kroška 44; Franc ŠLIHTHUBER, kmetijski tehnik, Stanjevci 100 in Anica BOGDAN, delavka, Stanjevci 13; Ernest KOVAČ, avtomehanik, Prosenjakovci 72 in Evi HORVAT, šivilja. Murska Sobota, Štefana Kovača 7; Emil FLISAR, delavec, Motavske Toplice. Vinska graba 24 in Dragica LAINŠČEK, prodajalka, Suhi vrh 7; Franjo NERER, elektrikar, Peklenica 331 in Dragica GAŠPAR. matičarka, Čepinci 122.
Alojz BOJNEC, dokumentalist, Filovci 29 in 'Zlatka ADAMIČ, študentka, Strehovci 25; Martin PUHAN, elektroinstalater, Bogojina 41 in Anica PUHAN, študentka, Bogojina 18; Peter JEREBIC, poštni manipulant, Gančani 160 in Ivana GREGOREC, višja medicinska sestra, Bogojina 60; Tibor HERCEG, rezalec, Sebeborci 77/a in Majda KOLTAJ, šivilja, Sebeborci 77/a; Emil BUKOVEC, gradbeni inženir, Kobilje 155 in Zdenka GAŠPARIČ, konfekcijska tehnica, Kobilje 82; Roman ČINČ, transportni delavec, Satahovci 46 in Danica GAŠPAR, medicinska sestra, Tropovci 29; Franc KOUS, natakar, Gradišče 40/a in Darja VORČŠ. vzgojiteljica, Beltinci, Cankarjeva 4; Alojz VARGA, strojni ključavničar. Gradišče 48/a in Darja NOVAK, šivilja, Gradišče 55/b; Zvonko BAKAN, strojni ključavničar. Murski Petrovci 14 in Brigita VOGRINČIČ, krojačica, Murski Petrovci 27.
OBIŠČITE NAS NA 22. MEDNARODNEM KMETIJSKO ŽIVILSKEM SEJMU V GORNJI RADGONI
ŠTORE 1104, pogon na vsa štiri kolesa
Motor: IMR S 46 T, direktno vbrizgavanje
Moč: 81 kW
Teža: 5405 kg
Število valjev: 6
Maks, hitrost: 25,7 km/h
Kooperacija
anan
ABC Pomurka — KG Rakičan objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja pri TOZD Poljedelstvo in govedoreja Beltinci prosta dela in naloge za nedoločen čas
— enega živinorejca
na ek. enoti Lemerje.
Kandidat mora poleg pogojev določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje:
1.	da ima končano osnovno šolo, in da je priučen živinorejec
2.	in da ima šest mesecev delovnih izkušenj.
Pismene prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Kadrovska služba na delovni skupnosti pri ABC Pomurka — KG Rakičan, v roku 15 dni od dneva objave oglasa.
STRAN 16
VESTNIK, 23. AVGUST 1984
AGROSTROJ LJUBLJANA
SOZD združena podjetja strojegradnje
KAKO UGNATI NARAVO?
INFORMACIJE:
aOoSTROJ LJUBLJANA
* >
AGROSTROJ LJUBLJANA 61117 LJUBLJANA
Draga 41
Telefon: (061) 555-366, 557-052
Telex: 31271 yu argos
' — o
RASTLIN^
Visok pridelek in bogato žetev ter ohranitev plodnih tal dosežemo z namakanjem z umet-	Kmet'j3ko *ivilskem sejmu v Gornji
_	.	naUUOllI ~“ ■aSUlFsBsSK«
mm dežjem.
Nobene hude krvi, nič takšnega ne počnemo z naravo, kar bi se nam vsem skupaj lahko maščevalo! Niti je ne onesnažujemo, niti ne delamo načrtov, kako bi jo pozidali, kako bi spremenili smer vetrov.
Kar delamo in projektiramo, je v službi narave — je le majhna, a učinkovita poteza, s katero postoterimo, potisočerimo eno samo pšenično zrno. Poteza s katero usmerimo vodno kapljico v rozeto okrasne rastline, od koder bo zdrknila v njeno osrčje. Poteza, s katero pošljemo vodo tja in v tistem trenutku, ko je za rastlino najbolj prav. Poteza, ki v enem zamahu pokosi na desettisoče travnih bilk, ki bi jih s koso in s sklonjenim hrbtom kosili ure in ure. In končno poteza, ki ti pod streho rastlinjaka sredi zime pričara paradižnik . . .
OBIŠČITE KAS IN PREPRIČAJTE SE SAMI NA 22. KMETIJSKO-ŽIVILSKEM SEJMU
V GORNJI RADGONI DO 26. AVGUSTA 1984!
Poliesterski silos za silažo in sipke materiale do 110 kubičnih metrov.
KAMOTO namakanje
Pri AGROSTROJU imamo torej svoj inženiring, razvojni oddelek in marketing, imamo široko razvejan program namakalne opreme, hidrosisteme za fekalije, rastlinjake, poliesterske silose in kosilnice.
Imamo servis za vso kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, servis osebnih in tovornih vozil ter servis lastne proizvodnje. Pri nas preko konsignacije omogočamo nakup motornih žag in plinskih naprav. Še kaj?
Nič več kot to.
Vendar pa sta naša dejavnost in program usmerjena dalj od sedanjosti. Načrtujemo za naslednjo pomlad in naslednjo jesen, ko nam bodo plodovi, ki nam jih nudi narava, vrnili poplačan trud.
Če je trud, ki ga vložimo, na primer v izdelavo vodnih razpršilcev ali silosa, najprej naša stvar, potem je vse drugo seveda zasluga tistih, ki našim izdelkom zaupajo in jih kupujejo. Vsem tistim torej, in tudi tistim, ki še oklevajo in se ne morejo odločiti za nakup naših izdelkov, sporočamo, da jim je naša služba informacij vedno na voljo. Pokličite nas, ko se odločate za vzgojo občutljivih krizantem, ki bodo uspešno dozorele le v rastlinjakih, pa tudi takrat, ko se vam pokvari traktor. Prepričajte se, da ne boste ostali brez odzival
KMEICUKI
Vabimo vas, da nas obiščete na sejmu v Gornji Radgoni od 17. 8. do 26. 8. in si ogledate proizvodni program CREINA Kranj:
— cisterne vakuumske od 1000 — 8000 lit
— cisterne z mono črpalko 1700, 2700, 3200 lit
— vroče cinkane cisterne od 2200 — 6000 lit
— gasilske cisterne 3200 in 5000 lit
— traktorski mešalec TM-45
— diskasta kosilnica CM-165
— vlečni trosilec 2000 in 3000 lit
— nošeni trosilec 500 lit
— napravo za trošenje umetnega gnojila v vrste
— silokombi SK-10 in SKN 1,2 za polaganje silaže v jasli
— cisterne za napajanje in prevoz vode.
i TA«r VN
| INDUSTRIJA KMETIJSKIH STROJEV IN HIDRAVLIKE
1	63 225 PLANINA PRI SEVNICI
I NA KMETIJSKO-ŽIVILSKEM
| SEJMU V GORNJI RADGONI
Vse informacije in nasvete lahko dobite na sejmu ali v naši DO CREINA Kranj, Ul. Mirka Vadnova 8, telefon 064 28-161, 23-857.
gnoja
THG
• VINOGRADNIŠKIH TROSILCEV hlevskega gnoja THG 1500 V.
DO TAJFUN, Planina pri Sevnici pa vam nudi tudi ostale
I kmetijske stroje iz proizvodnega programa. Na razpolago vam puhalniki, obračalniki in gozdarski vitli.
so
CREinfi
PROIZVODNJA
KMETIJSKE MEHANIZACIJE 64000 Kranj, Mirka Vadnova 8 telefon: (064) 23-857
Posezonski popust. Za puhalnike in obračalnike boste lahko odšteli za 20 % manj denarja!
DO »TAJFUN« - 63225 PLANINA PRI SEVNICI
— tel.: 063/783-158
■MB ■■■ BBBB
VESTNIK, 23. AVGUST 1984
STRAN 17
PROGRAM
PROIZVODNJE f-i 1984 inles
INLES 61310 RIBNICA, Partizanska 3
Telefon: h.c. (061) 861-411
Direktor: (061) 861-050
Telegram: Inles Ribnica
Telex: 31262 yu inles
Žiro račun: TOZD Trgovina SDK Ribnica št.
51310-601-13250
Kombinirana okna KOMBIVAK
Okna in balkonska vrata KOMBIVAK so zasnovana kot toplotno — in zvočnoizolacijska okna. Izdelana so iz lesa (smreka/jelka) s kombinirano trojno zasteklitvijo (enojno steklo + izolacijsko steklo). Les je globinsko zaščiten po posebnem postopku vakuumske impregnacije — 5 db 10 mm globoko. Okna so opremljena z obrtno-nagibnim okovjem in so sestavljiva med seboj. Na okna KOMBIVAK lahko montirate omarice z roletami, polkna, medstekelne žaluzije ali druga senčila.
ino • inovak okna z izolacijskim steklom/ ko - kombivak nestekljena okna/
kos lil - kombivak kombinirana okna
roletna omarica z roleto				— mere so modularne					
I	I I	I I		JI		J L	_l I		I I	I			JI			3 L _J
RV-8/9	RV-10/9	RV-12/9 80/30/28 100/30/28	120/30/28	RV-14/9 140/30/28	RV-14/9 140/30/28	RV-18/9 180/30/28	RV-8/12 80/30/28	RV-10/12 100/30/28	RV-12/12 120/30/28	RV-12/12 120/30/28	RV-14/12 140/30/28	RV-14/12 140/30/28
RV-18/14	RV-21/14
180/30/28	210/30/28
RV 10/18 RV-12/18	RV-8/22
100/30/28 120/30/28	80/30/28
RV-18/12 180/30/28
RV-8/14 80/30/28
RV-10/14 100/30/28
RV-12/14 120/30/28
RV-12/14 120/30/28
RV-14/14
140/30/28
RV-14/14
140/30/28
OKNA INOVAK z izolacijskim steklom
Okna in balkonska vrata INOVAK so izdelana iz lesa (smreka/jelke) in zasteklenaz izolacijskim steklom. Les je impregniran in lazumo obdelan. Okna so opremljena z obrtno-nagibnim okovjem in so sestavljiva med seboj. Za zapiranje večjih odprtiin lahko uporabite fiksne stene. Na okna in vrata INOVAK lahko montirate omarice z roletami, naoknice ali druga senčila.
180/120	80/140	100/140	120/140	120/140	140/140	140/1'40	180/140	210/140	I00/I80	120/180	80/210
INO 18/12	INO 8/14	INO 10/14	INO 12/14	INO 12/14-D	INO 14/14	INO 14/14-D	INO 18/14	INO 21/14	INO 10/18	INO 12/18	INO 8/21
KO 18/12	KO 8/14	KO 10/14	KO 12/14		KO 14/14		KO 18/14				
	KOSIH	KOS III	KOSIH		KOSIH		KOSIH	KOSIH	KOSIH		
INO = INOVAK OKNA TERMOIZOLACIJSKA ZASTEKLITEV
KO = KOMBIVAK OKNA-NESTEKLJENA OKNA
KOSIH = KOMBIVAK OKNA S KOMBINIRANO TROJNO ZASTEKLITVIJO
ROLETNA OMARICA z roleto
PVC-roleta je vgrajena v roletno omarico, ki je narejena iz furnirane iverke. Vodila rolet za okna so odmična, za vrata pa fiksna in izdelana iz eloksirane pločevine. RV-omarice so enotne za program oken KOMBIVAK in INOVAK.
način odpiranja oken in vrat
IG — steklena okna s poikni
IG — okna in balkonska vrata s poikni so izdelana iz lesa (smreka/jelka) in zastekljena z izolacijskim steklom (4-12-4 mm). Les je impregniran in lazumo obdelan. Okna in vrata se odpirajo okoli vertikalne osi in so medsebojno sestavljiva.
140/210	80/220	100/220	140/220	140/180	100/220	140/220
INO 14/21-D	INO 8/22	INO 10/22	INO 14/22-D	INO 14/18-F	INO 10/22-F	INO 14/22-F
	KO 8/22		KO 14/22			
	KOSIH	KOSIJI	KOS III			
odpiranje po horizontalni osi
odpiranje po vertikalni osi
SIBLJIVA POLKNA
Polkna G sestavljajo okviri in pomične naoknice, ki so okovane, opremljene z zadržalniki in zapirali, kovinski deli so pasivizirani. Polkna G so lazumo obdelana in so namenjena za vgraditev na okna KOMBIVAK in INOVAK ter okna standardnih dimenzij.
SOBNA VRATA
So sestavljena iz podboja in krila. Vratna krila so v izvedbi:
— ultrales
— mahagonijev furnir
— Analizirana (lakirana)
Vratni podboji, univerzalni (levi-desni):
— masivni (smreka/jelka) za mokro vgraditev, grundi-rani
— suhomontažni za suho vgraditev, lakirani, v izvedbi mahagonij ali tanganjika
— slepi, za mokro vgraditev, obvezni za kasnejšo vgraditev suhomontažnega podboja?
VHODNA, GARAŽNA VRATA IN STRANSKI ELEMENTI
Vratna krila imajo lesen podboj (garažna kovinski), krila so obložena s profiliranimi letvicami iz lesa eksot ali trdih listavcev. Površinsko so lakirana ali obdelana z lazur-nim premazom, zastekljena, opremljena s cilindrično ključavnico in odkapno eluksirano pločevino. Stranski elementi so izdelani iz lesa eksot ali trdih listavcev v dimenzijah, ki dopolnjujejo širino in višino vrat. So zastek-leni in površinsko obdelani kot vrata. Element LVS-1/P ima vgrajen pisemski nabiralnik. Mreže so kovinske in jih naknadno montirate.
Po posebnem naročilu vam lahko dobavimo:
•	vezne letve
•	pokrivne letve
•	zadrževalnike naoknic
•	komplet sider za vgraditev oken in vrat
PRODAJNA SKLADIŠČA (industrijske prodajalne): 61310 RIBNICA, Kolodvorska ul. 34, tel. (061) 861-212 25260 APATIN, Sunčanska bb, tel. (025) 772-041 22330 NOVA PAZOVA, Leninova 103, tel. (022) 331-155 35230 ČUPRIJA, Čara Lazara 92, tel. (035) 61-409 51231 JURDANI-OPATfJA, tel. (051) 741-330
18000 SLAVONSKI BROD, Matoševičeva bb, tel. (055) 231-026, 241-510, 241-410
55300 SLAVONSKA POŽEGA, Beogradska bb. tel. (055) 72-845
56000 VINKOVCI, ul. Moše Pijade 101, tel. (056) 11-367 14220 LAZAREVAC, ul. Janka Stajčiča 50, tel. (011) 813-217
PREDSTAVNIŠTVA:
18000 NIŠ, Sindeličev trg 22/7, tel. (018) 42-189
91000 SKOPJE, tel. (091) 229-846
56230 VUKOVAR, Sajmište 41, tel. (056) 42-624 (za Vojvodino)
79000 MOSTAR, Avenija 105, tel. (088) 33-969
71000 SARAJEVO, Leninova 7_b, tel. 1071} 30-874
gibljiva polkna
sobna vrata
IG - okna z izolacijskim steklom in poikni
P 3-7
P 3-8
P 3-9
P 1-7
P 1-8
P 1-9
P 2-7
P 2-8
P 2-9
P-2
60/60
80/120
100/9C
140/90
80/90
120/90
70/205
7M
modularna mera
proizvodna mera
Vratna krila:
— ultrales
— furnirana
— furnirana lakirana
Podboji:
1 masivni
M 10-7 M 10-8 M 10-9 M 15-7 M 15-8
M 15-9
D o	M 22-9
P - 3	M 28-9
suhomontažni
SN 12-7
SN 12-8
SN 12-9
SN 16-7
SN 16-8
SN 16-9
SN 22-9
SN 28-9
mizarska-
svetla mera
61/198,5
G 6/6
G 8/9
G 10/9
G 12/9
G 14/9
G 8/12
8M
80/205
71/198,5
IG 6/6
IG 8/9
IG 12/9
IG 8/12
9M
90/205
81/198,5
100/120	120/120	140/120	80/140	100/140	120/140
G 10/12	G 12/12	G 14/12	G 8/14	G 10/14	G 12/14 ‘
	IG 12/12		IG 8/14		IG 12/14
140/220
IG - Inovak + grilje
G ■ gibljiva polkna, grilje
JUG nesteklena vezana okna s poikni v enakih dimenzijah kot program IG
G 14/22
IG 14/22
slepi
N 12-7
N 12-8
N 12-9
N 16-7
N 16-8
N 16-9
N 22-9
N 28-9
vhodna, garažna vrata in stranski elementi
enokrilna vrata dim.: 107/209
dvokrilna vrata dim.: 130/209
pridržujemo si pravico do konstrukcijskih sprememb, ki ne vplivajo na funkcionalnost
STRAN 18
VESTNIK, 23. AVGUST 1984
VECTIIIV	uram®
KO INIA OBJAVI
Leto XIX	Murska sobota, dne 23. avgusta 1984	Št.: 26
226.	Pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj, kupljenih s sredstvi solidarnosti in stanovanj, nad katerimi
ima razpolagalno pravico samoupravna stanovanjska skupnost občine G. Radgona
STRAN 19 VESTNIK, 23. AVGUST 1984
226
Na podlagi 79. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur list SRS, št. 3/81), 58. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za ugotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. 1 SRS. št. 15/81) in 19. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona (MUV. št...........), je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona na 5. seji dne 5/9-83 sprejel
PRAVILNIK
O POGOJIH IN MERILIH ZA DODELJEVANJE STANOVANJ, KUPLJENIH S SREDSTVI SOLIDARNOSTI IN STANOVANJ, NAD KATERIMI IMA RAZPOLAGALNO PRAVICO SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE GORNJA
RADGONA
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikpm opredeljuje Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost) pogoje in merila za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanjih. zgrajenih, prenovljenih ali kupljenih iz sredstev solidarnosti kakor tudi pogoje in merila za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanjih, na katerih ima razpolagalno pravico stanovanjska skupnost in so namenjena upravičencem za dodelitev solidarnostnih stanovanj
2.	člen
S tem pravilnikom določa stanovanjska skupnost zlasti:
—	vire sredstev solidarnosti (v nadaljnjem: namenska sredstva);
—	namene, za katere se lahko uporabljajo sredstva solidarnosti;
—	kategorije upravičencev za dodelitev solidarnostnih stanovanj;
—	standarde za solidarnostna stanovanja;
—	lastno udeležbo ob pridobitvi stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju;
—	splošne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati vsi upravičenci za dodelitev solidarnostnih stanovanj;
—	posebne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati posamezne kategorije upravičencev za dodelitev solidarnostnih stanovanj;
—	oblikovanje prednostne liste za dodelitev solidarnostnih stanovanj in ostalih stanovanj;
—	merila za sestavo prednostne liste za dodelitev solidarnostnih ■stanovanj;
—	- postopek za sprejem prednostne liste;
—	postopek za dodelitev solidarnostnega stanovanja;
—	zamenjavo solidarnostnih stanovanj.
II VIRI FINANCIRANJA NAMENSKIH SREDSTEV
3. člen
Viri financiranja namenskih sredstev so:
—	sredstva solidarnosti temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz dohodka;
—	sredstva solidarnosti iz dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in iz dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost;
—	sredstva lastne udeležbe upravičencev do solidarnostnih stanovanj;
—	- sredstva skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja V SR Sloveniji, predvidena po samoupravnem sporazumu o reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov v obdobju 1981 —
—	namenska kreditna sredstva temeljnih bank oziroma posebnih poslovnih enot;
—	sredstva pridobljena z vplačilom razlik v vrednosti stanovanj pri zamenjavah novejših solidarnostnih stanovanj z drugimi družbenimi stanovanji;
—	sredstva pridobljena z vplačilom razlik v vrednosti stanovanj pri zamenjavah novejših solidarnostnih stanovanj z drugimi družbenimi stanovanji;
—	sredstva solidarnosti, katera se združujejo v drugih občinah, za tam zaposlene delavce s stalnim bivališčem v občini Gornja Radgona (20. člen zakona o stanovanjskem gospodarstvu);
—	druga namenska sredstva.
4.	člen
Namenska sredstva določena v 3 členu tega pravilnika vodi stanovanjska skupnost skupaj z ostalimi sredstvi družbene pomoči
III.	UPRAVLJANJE Z NAMENSKIMI SREDSTVI
5.	člen
Z namenskimi sredstvi upravljajo delavci zaposleni v organizacijah in skupnostih po svojih delegatih v zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti.
6.	člen
Z letnimi finančnimi načrti stanovanjske skupnosti se bo vsako leto določila višina sredstev, ki se bo namenila za nakup solidarnostnih stanovanj v okviru samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti za obdobje 1981 — 1985 ter srednjeročnega plana stanovanjske skupnosti za obdobje 1981 —1985.
IV. NAMENI, ZA KATERE SE LAHKO UPORABLJAJO SREDSTVA SOLIDARNOSTI
7.	člen
Sredstva solidarnosti se po tem pravilniku uporabljajo:
a)	za gradnjo, prenovo in nakup stanovanj v družbeni lastnini za delovne ljudi, občane in družine z nižjimi dohodki, ki živijo v težkih materialnih razmerah;
b)	za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš, kolikor se bodo v le-ta vselili upravičenci do solidarnostnih stanovanj;
c)	za vračilo lastne udeležbe za pridobitev solidarnostnega stanovanja:
d)	za vračilo namenskih kreditnih sredstev, pridobljenih za potrebe solidarnosti od temeljnih bank oziroma njihovih posebnih poslovnih enot;
e)	za odliv sredstev solidarnosti iz sedežnih v domicilne občine, skladno z 20. členom zakona o stanovanjskem gospodarstvu;
f)	za delno nadomeščanje stanarine tistim imetnikom stanovanjske pravice na stanovanjih v družbeni lastnini in imetnikom pravice do uporabe stanovanj v lasti občanov, ki izpolnjujejo v pravilniku o delnem nadomeščanju stanarine določene pogoje
8.	člen
Solidarnostna stanovanja se po tem pravilniku dodeljujejo delovnim ljudem, občanom in družinam z nižjimi dohodki, ki živijo v težkih materialnih razmerah in to: &
1.	delovnim ljudem, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter pri občanih, ki samostojno z lastnimi sredstvi opravljajo dejavnost;
2.	občanom in družinam, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih;
3.	občanom, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja: upokojencem, invalidom, borcem NOV. kmetom borcem NOV. vdovam in pridobitno nesposobnim otrokom po vojni umrlih borcev, starejšim in za delo nesposobnim občanom.
9.	člen
Za člane družine po tem pravilniku štejejo: upravičenec za pridobitev stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) in naslednje osebe, ki z njim stalno stanujejo: zakonec ali oseba, katere dalj časa trajajoča življenjska skupnost z upravičencem ima po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih enake pravne posledice kot zakonska zveza, otroci, posvojenci, starši upravičenca in njegovega zakona; tisti, ki jih je upravičenec dolžan vzdrževati po zakonu in tisti, ki najmanj dve leti živijo z upravičencem v ekonomski skupnosti
Občinski center za socialno delo Gornja Radgona preverja podatke o članih družine, ki živijo v življenjski oziroma ekonomski skupnosti z upravičencem.
VI. STANDARDI ZA SOLIDARNOSTNA STANOVANJA
10.	člen
Upravičenci do solidarnostnih stanovanj lahko glede na število družinskih članov pridobijo stanovanja, ki ne bodo presegla naslednjih normativov:
Število družinskih članov	Stanovanjska
površina
*	do	32	m2
-	do	45	m2
j	do	58	m2
4	do	70	m2
Za vsakega nadaljnjega družinskega članasestanovanjska površina poveča do 15 m2.
11.	člen
Izjemoma se od normativov iz prejšnjega člena pravilnika lahko odstopi v izjemnih primerih, ko družinske razmere narekujejo odstopanje od normativov (tri generacije v družini, težja bolezen, ki terja trajno nego ipd.)
Izjemoma se lahko od normativov odstopi tudi v primeru dodelitve starejšega stanovanja z manj funkcionalnimi površinami znotraj stanovanja
Stanovanjska skupnost lahko pri dodeljevanju stanovanj od zgoraj določenih normativov odstopa v primeru, da ne more zagotoviti upravičencem ustrezno velikega stanovanja
VII. LASTNA UDELEŽBA OB PRIDOBITVI STANOVANJSKE PRAVICE NA SOLIDARNOSTNEM STANOVANJU
12.	člen
Vsakdo, ki pridobi stanovanjsko pravico na solidarnostnem stanovanju, razen upravičencev iz 13. člena tega pravilnika, mora prispevati lastno udeležbo, upoštevaje:
—	vrednost stanovanja;
—	socialno ekonomski položaj upravičenca in njegove družine;
—	zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine
13.	člen
Lastno udeležbo za pridobitev stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju ni dolžan prispevati:
—	upravičenec, katerega skupni povprečni mesečni dohodek na člana družine ne presega 20 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji, v letu pred vselitvijo, kolikor pa gre za samskega upravičenca pa v primeru, da skupni poprečni mesečni dohodek ne presega 35 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v letu pred vselitvijo v solidarnostno stanovanje;
—	zakonec, ki pridobi stanovanjsko pravico na solidarnostnem stanovanju zaradi smrti zakonca ali pa razvezi zakonske zveze in v primeru, če imetnik stanovanjske pravice (zakonec) trajno neha uporabljati stanovanje;
—	upravičenec, ki se preseli v manjše oz..manjvredno stanovanje
14.	člen
Za lastno udeležbo pri pridobitvi stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju se štejejo lastna sredstva in namensko posojilo na vezana ali privarčevana sredstva občana v banki
15.	člen
Lastna udeležba se izračuna v odstotku od pogodbene vrednosti oz. končne gradbene cene za novo stanovanje oziroma revalorizirane na podlagi sodne cenitve
16.	člen
Pri izračunu lastne udeležbe ob pridobitvi stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju se upošteva naslednja tabela:
Skupni poprečni mesečni dohodek na družinskega člana izražen v odstotku na poprečni mesečni osebni dohodek po dogovoru v SRS v preteklem letu
% udeležba občana na nabav, vred, stanovanja
Za družine z dvema in več člani %	Za samske občane %	%
do 20	do 35	brez udeležbe
■ nad 20 do 25	nad 35 do 40	1
nad 25 do 30	nad 40 do 45	2
nad 30 do 35	nad 45 do 50	3
nad 35 do 40	nad 50 do 55	4
nad 40 do 45	nad 55 do 60	5
nad 45 do 50	nad 60 do 65	6
nad 50 do 55	nad 65 do 70	7
nad 55 do 60	nad 70 do 75	8
nad 60 do 65	nad 75 do 80	9
nad 65 do 70	nad 80 do 85	10
nad 70 do 75	nad 85 do 90	11
nad 75 do 80	nad 90 do 95	12
nad 80 do 85	nad 95 do 100	13
nad 85 do 90	nad 100 do 105	14
nad 90 do 95	nad 105 do 110	16
nad 95 do 100	nad 110 do 115	18
nad 100	nad 115	20
	17. člen	
V osnovo za izračun skupnega poprečnega mesečnega dohodka na člana družine štejejo vsi dohodki določeni z družbenim dogovorom.
18.	člen
V posebnih primerih, ko upravičenec ali družina živi v težjih materialnih razmerah kot to izkazujejo dokazila o dohodku družinskih članov, se na osnovi vloge upravičenca ali na predlog občinske skupnosti socialnega skrbstva oziroma stanovanjske skupnosti pridobi mnenje oziroma oceno centra za socialno delo v občini.
Skladno s tem mnenjem lahko stanovanjska skupnost upravičenca, ki mu je dodeljeno solidarnostno stanovanje popolnoma ali delno oprosti plačila lastne udeležbe oz. mu plačilo lastne udeležbe odloži, vendar največ za 2 leti od vselitve v stanovanje. V primeru odložitve plačila lastne udeležbe se mora občan — upravičenec do solidarnostnega stanovanja zavezati, da bo namensko varčeval pri banki za lastno udeležbo, za kar dovoli tudi administrativno prepoved na osebni dohodek. V takem primeru se višina lastne udeležbe določi v znesku in kriterijih, ki veljajo na dan, ko nastopi obveznost vplačila.
Šteje se, da so materialne razmere upravičenca oz. njegove družine težje v naslednjih primerih:
—	upravičenost do stalne družbene denarne pomoči;
—	daljša bolezen;
—	telesna ali duševna prizadetost;
—	nezaposlenost zaradi delovne nezmožnosti;
—	ogroženost zaradi pojavov, ki spremljajo staranje in je zato potrebna stalna tuja pomoč in nega;
—	mlade družine, ki ne morejo vplačati lastne udeležbe pred vselitvijo, itd.
Za mlado družino se po tem pravilniku šteje družina z vsaj enim otrokom, v katerih nobeden od staršev nima več kot 30 let.
19.	člen
Lastno udeležbo mora upravičenec do solidarnostnega stanovanja vplačati pred vselitvijo oz. preselitvijo.
20.	člen
Lastna udeležba za pridobitev stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju je vračljiva in se vrne po 10 letih v enkratnem znesku s 3 % letno obrestno mero.
21.	člen
Lastno udeležbo za posameznega upravičenca za dodelitev solidarnostnega stanovanja izračuna skupna strokovna služba SIS materialnih dejavnosti občine Gornja Radgona. Izračun potrdi odbor za solidarnost, ki v odločbi o dodelitvi solidarnostnega stanovanja določi procent lastne udeležbe upravičenca ter višino lastne udeležbe.
22.	člen
Na podlagi odločbe o dodelitvi solidarnostnega stanovanja sklene stanovanjska skupnost z vplačnikom lastne udeležbe posebno pogodbo o vplačilu lastne udeležbe.
Denarna sredstva lastne udeležbe za solidarnostna stanovanja po tem pravilniku se vplačujejo na žiro račun stanovanjske skupnosti — sredstva družbene pomoči.
23.	člen
Vlogo za delno ali popolno oprostitev lastne udeležbe vloži upravičenec po prejemu odločbe o dodelitvi solidarnostnega stanovanja in obvestila o višini lastne udeležbe na odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti oziroma pred izdajo odločbe, ko je seznanjen z višino lastne udeležbe.
24.	člen
Kdor se izseli iz stanovanja pred iztekom dobe za vračilo lastne udeležbe je upravičen dd povrnitve sredstev lastne udeležbe v 30 dneh od
STRAN 20 VESTNIK, 23. AVGUST 1984
dneva izročitve praznega solidarnostnega stanovanja.
Kolikor so bile v zapisniku o prevzemu stanovanja ugotovljene pomanjkljivosti, ki jih je dolžan odpraviti vplačnik — imetnik stanovanjske pravice, začne 30-dnevni rok teči od dneva, ko je vplačnik imetnik stanovanjske pravice odpravil ugotovljene pomanjkljivosti.
vm. SPLOŠNI POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI VSI UPRAVIČENCI ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
25.	člen
Vsi upravičenci za dodelitev solidarnostnih stanovanj morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
—	da upravičenec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju ali lastnik primernega vseljivega stanovanja, prav tako pa tudi ne osebe, ki z njim stalno stanujejo, upoštevaje 9. člen tega pravilnika;
	__da ima upravičenec za stanovanje stalno bivališče na območju občine;
—	da upravičenec oz. njegova družina doslej še niso ustrezno rešili stanovanjskega vprašanja;
—	da upravičenec za stanovanje ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja pri svojih bližnjih sorodnikih (zakonec, starši oz. otroci), ki so lastniki večje stanovanjske hiše, več stanovanj ah stanovanja, ki. presega stanovanjske standarde na območju občine;
—	da upravičenec oz. kdo od članov njegove družine ni lastnik počitniške hiše;
—	da se upošteva socialno stanje upravičenca oz. članov njegove družine po merilih, ki veljajo za vse druge oblike pomoči, upoštevanje stališča, da naj vrednost premoženja ne presega 20 % vrednosti standardnega stanovanja, ki bi mu šlo po merilih družbenega dogovora (Ur. 1. SRS, št. 15/81);
—	da upravičenec ali za delo sposoben član družine ni neopravičeno nezaposlen.
IX. POSEBNI POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI POSAMEZNE KATEGORIJE UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
26.	člen
a)	Delovni ljudje, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih so upravičeni do pridobitve solidarnostnega stanovanja, kolikor izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da znesek skupnega poprečnega mesečnega dohodka na člana družine ne presega 55 % povprečnih mesečnih čistih OD delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu pred razpisom natečaja za solidarnostna stanovanja;
—	da samski upravičenec s skupnim povprečnim mesečnim dohodkom ne presega 65 % povprečnih mesečnih čistih OD delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu pred razpisom natečaja za solidarnostna stanovanja;
—	da upravičenec — samohranilec s skupnim mesečnim dohodkom na člana ne presega 65 % poprečnih mesečnih čistih OD delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu pred razpisom natečaja za solidarnostna stanovanja.
b)	Za občane in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih veljajo enaki pogoji kot za delavce pod točko a) tega člena;
c)	Za upokojence, invalide in borce NOV, kmete-borce NOV. vdove in pridobitno nesposobne otroke padlih in po vojni umrlih borcev ter za starejše in za delo nesposobne občane ne veljajo omejitve pri višini dohodka kot poseben pogoj za dodelitev solidarnostnega stanovanja, kolikor pridobivajo iz sredstev Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, namenjenih za stanovanjsko gradnjo.
č) Za borce NOV in kmete borce NOV ter vdove in za delo nesposobne otroke padlih in po vojni umrlih borcev NOV ne veljajo omejitve pri višini dohodka kot poseben pogoj za dodelitev solidarnostnega stanovanja tudi kolikor pridobivajo stanovanja iz sredstev dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnostih ter sredstev odplačanih anuitet od kreditov, ki so bili dani za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV, kolikor izpolnjujejo pogoje za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem stanovanju.
Za upravičence iz točke c in č ne veljajo določila zadnjih dveh alinei 25. člena
X.	OBLIKOVANJE PREDNOSTNE LISTE ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
27.	člen
Na podlagi sprejetega samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti ter tega pravilnika, stanovanjska skupnost obvesti upravičence za dodelitev solidarnostnih stanovanj z natečajem, katerega povzetek objavi v ,,POMURSKEM VESTNIKU”. Besedilo natečaja, ki ga ga oblikuje odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti, seznani udeležence natečaja predvsem:
—	s pogoji, ki jih morajo izpolnjevati posamezne kategorije upravičencev za pridobitev solidarnostnega stanovanja;
—	z osnovnimi podatki, ki jih morajo posamezni upravičenci navesti v vlogi;
—	z zadnjim dnem za zbiranje vlog od dneva objave natečaja;
—	z rokom za odstop vlog stanovanjski skupnosti;
—	s potrdili, ki jih morajo upravičenci priložiti vlogi;
—	z merili za sestavo prednostne liste.
Za oddajo stanovanj, ki so namenjena izključno za upokojence in borce NOV lahko komisiji za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev in borcev NOV oblikujeta po potrebi samostojna razpisa.
28.	člen
Udeleženci natečaja, ki želijo pridobiti stanovanjsko pravico na solidarnostnem stanovanju, morajo vložiti v odprtem natečajnem roku vlogo, opremljeno s potrebnimi potrdili, na skupno strokovno službo SIS materialnih dejavnosti občine Gornja Radgona, in sicer:
—	delovni ljudje, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih preko svoje organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti;
—	delavci zaposleni pri občanih, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov preko združenja obrtnikov;
—	upokojenci preko društva upokojencev;
—	invalidi vseh stopenj preko društva invalidov;
—	prejemniki stalne družbene denarne pomoči preko Občinskega centra za socialno delo;
—	ostali občani preko krajevne skupnosti, v kateri stalno prebivajo.
Organizacije združenega dela in druge organizacije oz. skupnosti odstopijo v roku, navedenem v natečaju, vloge udeležencev natečaja, odboru za solidarnost stanovanjske skupnosti. Organizacije iz prvega odstavka tega člena morajo predhodno ugotoviti upravičenost delavca oz. občana za dodelitev solidarnostnega stanovanja ter potrditi navedbe v vlogi.
29.	člen
Borci NOV, kmetje-borci NOV in vojaški mirovni invalidi vložijo v odprtem natečajnem roku vlogo za dodelitev stanovanja na Občinski odbor ZZB NOV.
Odbor ZZB NOV posreduje vloge, dopolnjene s 'stališčem odbora, komisiji za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV.
30.	člen
Skupna strokovna služba SIS materialnih dejavnosti občine Gornja Radgona prouči utemeljenost vlog, opremljenost z obveznimi potrdili ter razvrsti vloge po kategorijah upravičencev.
31.	člen
Udeleženci natečaja dokažejo upravičenost z naslednjimi dokumenti:
1.	Upravičenci iz 1. točke 8. člena:
—	vloga za dodelitev solidarnostnega stanovanja;
—	s potrdilom o številu članov družinskega gospodinjstva (izda upravni organ občine);
—	s potrdilom o dobi bivanja na območju občine in v stanovanju (izda upravni organ občine);
—	s potrdilom o letnem dohodku vseh družinskih članov;
—	s potrdilom o premoženjskem stanju oz. dohodku od tega premoženja (izda upravni organ občine);
—	z zdravniškim potrdilom o nosečnosti nad 4 mesece oz. o zdravstvenem stanju.
2.	Upravičenci iz 2. in 3. točke 8. člena:
—	vloga za dodelitev solidarnostnega stanovanja;
—	s potrdilom o številu članov družinskega gospodinjstva (izda upravni organ občine);
—	s potrdilom o letnih dohodkih vseh družinskih članov za preteklo leto;
—	s potrdilom o priznanju udeležbe v NOV (za udeležence NOV izda OO ZZB NOV Gornja Radgona);
—	z dokazilom o stopnji invalidnosti.
Predložitev morebitnih dodatnih dokazil se lahko določi z razpisom.
32.	člen
Odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti imenuje komisijo za ogled stanovanjskih in drugih razmer vseh udeležencev natečaja, ki so vložili pravilno izpolnjene in dokumentirane vloge.
Komisijo sestavljajo:
—	en član, delegat v zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti, predvsem član odbora za solidarnost;
—	en član, predstavnik občinskega centra za socialno delo in predstavnik krajevne skupnosti, na območju katere se vrši ogled.
Za oglede razmer upokojencev in borcev NOV, ki ne izpolnjujejo pogoje za dodelitev solidarnostnega stanovanja se določi komisija izmed članov pristojne komisije bz. KO ZZB in društva upokojencev.
Komisija sestavi o svojih ugotovitvah zapisnik v dveh izvodih. Zapisnik podpišejo vsi člani komisije, en izvod se po opravljenjem ogledu izroči udeležencu natečaja. Pri delu komisije sodeluje strokovna služba SIS materialnih dejavnosti občine Gornja Radgona.
33.	člen
V primeru, če komisija v sodelovanju s krajevno skupnostjo, kjer prosilec živi, da si je prosilec v času 2 let pred razpisom z namenom, da bi mu bilo stanovanje dodeljeno, namerno poslabšal stanovanjske razmere lahko odloči in predlaga zboru uporabnikov, da se pri točkovanju stanovanjskih razmer teh prosilcev upoštevajo njegove predhodne stanovanjske razmere.
34.	člen
Po opravljenem komisijskem ogledu stanovanjskih in drugih razmer odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV in upokojencev (v nadaljnjem besedilu: odbor) proučijo vloge vseh udeležencev natečaja in mnenja organizacij iz 26. člena tega pravilnika k posameznim vlogam ter komisijske zapisnike s točkovanjem stanovanjskih in drugih razmer udeležencev natečaja.
Odbor zavrne tiste vloge, ki niso opremljene z ustreznimi potrdili, kakor tudi vloge, ki so glede na določila natečaja pomanjkljive, kolikor so bili udeleženci po natečajnem roku, vendar pred objavo prednostnih list pismeno pozvani, da jih ustrezno dopolnijo, pa tega niso storili, kakor tudi vloge, ki so dospele po natečajnem roku.
Odbor pri tem delu sodeluje z Občinsko skupnostjo socialnega varstva, organizacijami združenega dela in drugimi organizacijami in skupnostmi ter občinskim centrom za socialno delo.
35.	člen
Odbor najkasneje v roku 60 dni po končanem natečaju sestavi predlog prednostne liste za pridobitev solidarnostnega stanovanja in ga posreduje v javno razpravo vsem OZD in delovnim in krajevnim skupnostim, društvom upokojencev in invalidom, združenju obrtnikov. Prav tako komisiji sestavita še ločena predloga prednostne liste upravičencev izmed upokojencev in borcev NOV za stanovanja, ki so namenjena izključno za upokojence in borce NOV in ju posreduje v javno razpravo vsem KO ZZB NOV, občinskemu odboru ZZB NOV ter KS.
36.	člen
Po končani javni razpravi, o prednostni listi oblikujejo odbor in komisija predloge prednostne liste, upoštevaje sprejete pripombe iz javne razprave in jo posredujejo v obravnavo in potrditev zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti.
Odbor posebej seznani zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti tudi z listo udeležencev natečaja, katerih vloge so zavrnjene kot neupravičene in z razlogi za zavrnitev vlog.
37.	člen
Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti lahko pred dokončno potrditvijo prednostne liste na podlagi dokumentiranega predloga odbora posamezne udeležence vključi ali izključi iz prednostne liste.
38.	člen
Po potrditvi dokončnega predloga prednostne liste na zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti se le-ta objavi na oglasni deski stanovanjske skupnosti, KS, posreduje pa se jo tudi delovnim skupnostim, društvom invalidov ter organizacijam ZZB NOV.
39.	člen
Odbor za solidarnost oz. pristojne komisije po sprejemu prednostne liste določijo konkretno dodelitev razpoložljivih solidarnostnih stanovanj upravičenem po prednostni listi.
40.	člen
O uvrstitvi upravičencev v prednostni listi ter zavrnitvi vlog kot neupravičenih, kakor tudi o razporeditvi razpoložljivih stanovanj izda strokovna služba individualne sklepč na podlagi sklepov zbora uporabnikov ter odbora za solidarnost oz. pristojne komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV in komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev. Zoper sklepe lahko vloži ugovor vsak udeleženec natečaja, ki meni, daje kršena njegova pravica v roku 15 dni od vročitve na zbor uporabnikov.
41.	člen
Prednostna lista, potrjena na seji zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti se lahko spremeni izjemoma v primeru, ko se pogoji, ki so bili odločilni za uvrstitev na prednostno listo, bistveno spremenijo v času do vselitve. V takem primeru pripravi odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti nov predlog, o katerem dokončno odloči zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti.
42.	člen
Prednostna lista se praviloma sprejema za eno leto in velja do sprejema naslednje prednostne liste. Po sklepu zbora uporabnikov pa se natečaj lahko razpiše tudi za daljše obdobje.
XI. MERILA ZA SESTAVO PREDNOSTNE LISTE ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
43.	člen
Stanovanjska skupnost upošteva pri merilih za sestavo enotne prednostne liste za dodelitev solidarnostnih stanovanj zlasti naslednje osnove in merila:
—	oceno stanovanjskih razmer, v katerih živi občan in njegova družina kot prevladujoč kriterij;
—	socialno-materialni položaj občana in njegove družine;
—	skupni dohodek občana in njegove družine.
44.	člen
Stanovanjska skupnost uporablja za vrednotenje osnov in meril iz prejšnjega člena tega pravilnika sistem točkovanja, ki je priloga tega pravilnika.
XII. POSTOPEK ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJA
45.	člen
Upravičenec do solidarnostnega stanovanja pridobi na podlagi
potrjene prednostne liste in na podlagi pravnomočne odločbe o dodelitvi stanovanja, ki jo izda skupna strokovna služba SIS materialnih dejavnosti občine Gornja Radgona, stanovanjsko pravico na solidarnostnem stanovanju.
46.	člen
Pri dodelitvi solidarnostnega stanovanja se upošteva:
—	vrstni red upravičenca;
—	število članov družine;
—	struktura razpoložljivih stanovanj.
Zoper odločbo o dodelitvi stanovanja lahko vloži v 15 dneh od dneva, ko je bila vročena odločba o dodelitvi stanovanja ugovor na zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti tisti, ki je z odločbo določen za imetnika stanovanjske pravice ter vsak, kdor meni, da je kršen njegov interes.
XIII. DODELITEV STAREJŠIH IZPRAZNJENIH STANOVANJ
47.	člen
Stanovanjska skupnost dodeljuje upravičencem po prednostni listi tudi stanovanja, ki se izpraznijo v času veljavnosti prednostne liste in nad katerimi ima razpolagalno pravico stanovanjska skupnost, v kolikor se ne dodeljujejo po drugem splošnem aktu.
XIV. ZAMENJAVA SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
48.	člen
Odbor za solidarnost skupščine stanovanjske skupnosti lahko odobri zamenjavo solidarnostnih stanovanj naslednjim upravičencem:
—	ostarelim in bolnim občanom in njihovim družinam iz zdravstvenih razlogov;
—	občanom in družinam, ki živijo v izredno težkih materialnih razmerah z namenom, da se jim omogoči pridobitev starejšega standardnega stanovanja z nižjo stanarino in obratovalnimi stroški;
—	občanom, ki imajo nadstandardno stanovanje za manjše solidarnostno stanovanje.
Vse zamenjave morajo biti izvedene po postopku, določenem z zakonom o stanovanjskih razmerjih.
XV. IZJEMNO REŠEVANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ
49.	člen
V primeru reševanja izredno perečega stanovanjskega vprašanja, nastalega v primeru požara, povodnji in drugih elementarnih in podobnih nesreč lahko odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti dodeli prizadetemu delavcu oz. občanu solidarnostno stanovanje s tem, da se o dodelitvi solidarnostnega stanovanja takoj obvesti zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti. Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti sprejme dokončno stališče glede izjemnega reševanja stanovanjskega vprašanja, upoštevaje tudi stališča zainteresiranih organizacij in skupnosti.
XVI. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
50.	člen
Solidarnostna stanovanja, ki se dodeljujejo upravičencem na podlagi tega pravilnika, se smejo tudi po izpraznitvi dodeliti le upravičencem do solidarnostnih stanovanj. Postopki začeti pred sprejemom tega pravilnika se končajo po doslej veljavnih določilih. Isto velja za izvrševanje sprejetih Klepov.	ji £len
Solidarnostno stanovanje dodeljeno na podlagi tega pravilnika sme uporabljati le imetnik stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju skupaj s člani družine.
Imetnik stanovanjske pravice ne sme stanovanja zamenjati ali kako drugače z njim razpolagati brez poprejšnjega soglasja stanovanjske skupnosti.
52.	člen
Obveznosti imetnika stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju so določene z zakonom o stanovanjskih razmerjih in drugih veljavnih predpisih.
53.	člen
Za mlade družine, ki so pridobile solidarnostno stanovanje za določen čas, ostanejo v veljavi določila odločbe, s katero so pridobile stanovanjsko pravico za določen čas in določila stanovanjske pogodbe za določen čas.
Te mlade družine so dolžne po preteku roka izprazniti solidarnostno stanovanje.
OZD oz. delovne skupnosti, ki so prevzele obveznost reševanja stanovanjskih vprašanj teh družin lahko izjemno stanovanjsko skupnosti nadomestijo to stanovanje z drugim enakovrednim stanovanjem.
54.	člen
Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti razpravlja in sklepa o primeru vsake mlade družine, ki do roka ne izprazni solidarnostnega stanovanja.
Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti lahko mladi družini podaljša rok izselitve do največ 6 mesecev.
55.	člen
Stanovanjska skupnost upošteva pri natečaju za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj skupno evidenco o prejemkih socialno varstvenih pomoči.
56.	člen
Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti, uporabljati pa se začne osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
Štev.: 025—9/84	PREDSEDNIK ZBORA UPORABNIKOV
Gornja Radgona, avgust 1984	VUNJAK mg. Bogdan s. r.
Radijski in televizijski spored od 24. do 29. avgusta
PETEK
SOBOTA
NEDELJA PONEDELJEK TOREK
SREDA
ČETRTEK
-
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO	’ RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
16.00 — Glasbena oddaja, 16.30 — Aktualno v petek, 24. avgusta, Sejemska kronika, mladinska oddaja, Kam konec tedna) 17.30 — Slovenska narodna pesem, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
18.05 Poročila. 18.10 Rock portet: »Leb i sol«. 18.40 Trnov grad, madžarska otroška nadaljevanka (čb).' 19.10Risanka. 19.20čikcak.
19.24Tv in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik L 19.55 Vreme.
19.57 Propagandna oddaja.
20.00 Modrost telesa; angleška dokumentarna serija.
20.50 Propagandna oddaja. 20.55 Ne prezrite. 21.10 B.
Binns: Proti vetru — Divje gosi, avstralska nadaljevanka. 22.00 Tv dnevnik. 22.15
M. Dolenc: Gorenčev Tv nadaljevanka.
ODDAJNIKI II.
MREŽE:
18.00 Tv dnevnik.
vrag,
18.15
Avtogrami, otroška serija Tv Skopje. 18.45 Večer z orkestrom — 2. del. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Okno v glasbeno delavnico. 20.45 Poročila. 20.50 Vidiki, dokumentarna oddaja. 21.40 Sovjetska znanstvena fantastika: Molk dr. Ivensa, sovjetski film (do 23.20).
TV ZAGREB
Prvi program
16.00 Poletno popoldne, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Avtogrami, 18.45 Večer z orkestrom, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Derrick, 21.05 Zabavna oddaja, 21.50 Dnevnik, 22.05 Gost urednik.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli, 10.30 Igralka (filma), 11.35 Risanka, 11.45 Usmeritev, 12.15 Magazin Alpe — Jadran, 13.00 Poročila, 15.00 Počitniški spored, 17.00 Poročila, 17.30 Risanka, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Pan-optikum, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Primer za dva, 21.15 Modna revija, 21.20 Ponovno se nasmej (burke in skeči), 22.20 Šport,
TV MADŽARSKA
10.00 Ponovitve: Telovadba; Pirxove dogodivščine; V zadnji klopi. 16.50 Paličnjaki, kratki film. 17.10 Le za otroke: Po sledeh živali; Nekje in nekoč. 17.55 Panonska kronika, spored Studia Pecs. 18.30 Okno, reportaže. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Muhasti letni časi, zabavni magazin. 21.45 Črnoborzijanci, L del TV filma.
23.15 TV dnevnik.
TV KOPER
17.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks.
17.30 Basket — Tv film iz serije Salut Champion. 18.25 Yagua — dokumentarec iz serije Čudeži narave. 19.00 Risanke. 19.30 TVD Stičišče.
19.50 Aktualna tema. 20.20 Film — Volk samotar — Igrajo: Slavko Štimac, Edo Peročevič, Dragomir Felba — režija: Obrad Gluševič.
21.40 TVD vse danes. 21.50 Srečanje pri »Valentinu)* s slovensko rock glasbo — 1. del. 22.20 Zeit im Bild — Čas v sliki.
16.00 — Glasbena paleta po vašem izboru, 16.30 — Aktualno v soboto, 25. avgusta (Sobotna reportaža, Iz društvene dejavnosti), 17.30 — Glasbena oddaja, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
15.45 Poročila. 15.50 Ciciban, dober dan: Mali ribiči. 16.05 F. Milčinski: Butalci, 2. del lutkovne nadaljevanke.
16.35 Zgodbe iz Nepričave, otroška serija TV Beograd Lj. 17.05 Modrost telesa; angleška dokumentarna serija. 17.55 Ženska za pultom, češkoslovaška nadaljevanka. 18.45 Čudeži narave, kanadska poljudnoznanstvena serija. 19.10 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 Tv in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik L 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Dogodivščine pametnejšega brata Sherlocka Holmesa, (delovni nasl.) ameriški film. 21.30 Propagandna oddaja. 21.35 Zrcalo tedna. 21.55 G. Puccini: Manon Lescaut, opera. 00.20 Poročila.
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
16.45 Kupil sem očka, sovjetski film. 18.05 Festival otroka Šibenik 84: Pihalni orekster. iz Milj. 19.00 Narodna glasba. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Tv kaseta. 20.30 Feljton. 21.15 Poročila. 21.20 Športna sobota. 21.45 Cervantes, španska nadaljevanka. 22.40 TV Galerija, oddaja iz kulture (do 23.10).
TV ZAGREB
Prvi program
15.25 Poletno popoldne, 17.30 Sedem TV dni, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Glasbena akademija predstavlja, 18.30 To je to, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Pandora in zakleti Holandec (film), 22.00 Dnevnik, 22.15 Program ob koncu tedna.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.35 Buck Rogers (film). 12.00 Nočni studio, 13.05 Poročila, 15.00 Počitniški spored, 17.00 Poročila, 17.05 Vesela škatlja (risanke), 17.30 Flipper, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Tedenski TV spored, 18.30 Cirkus, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Na: Zdaj, gremo, 22.00 Šport, 23.00 Rock festival
TV MADŽARSKA
8.00 Ponovitve. 8.25 Za otroke. 10.20 Fantomas proti Scotland Yardu, pon. 15.15 Lej! 15.40 Ključ do skrivnosti. 16.30 Sotrpini. 16.50 Dežela blagostanja; Zapad-na Avstralija. 17.35 Kviz. 18.05 Parabola. 18.50 Nogomet: Madžarska—Mehika 20.45 TV dnevnik. 21.20 Revija 83, iz Berlina. 22.20 Črnoborzijanci, 2. del TV filma. 23.50 TV dnevnik.
TV KOPER
17,30 Film — »Volk Samotar« — Igrajo :Slavko Štimac, Edo Peročevič, Dragomir Felba. Režija: Obrad Gluščevič. 18.50 Risanke. 19.30 TVD Stičišče. 19 50 Dario Diviacchi predstavila . glasbena oddaja. 20.20 Saraievo: atletika. 21.50 TVD vse danes. 22.00 Nočni film: Veseljaška hiša. 23.30 Zeit im bild-čas v sliki
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (zadnji dan 22. mednarodnega kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni, zaključek republiških MDA Goričko in Ljutomer 84, kmetijska oddaja, humo-ristično-satirična priloga), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
8.55 Poročila, 9.00 Živ, žav, otroka matineja, 9.50 Trnov grad, ponovitev madžarske otroške nadaljevanke, 10.20 M. Smoje: Veliko mesto, nadaljevanka TV Zagreb, 11,45 625-napoved tedenskega sporeda, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Poročila (do 13.05), 15.50 Poročila, 15.55 Alpe-jadran, informativni magazin, 16.40 Tv teka, Zabavnoglasbene oddaje 1960-1964, 17.45 Zvezda v prahu, ameriški film, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Ž. Senečič.5E. Tomičič: Gabrijel, nadaljevanka Tv Zagreb, 20.50 Propagandna oddaja, 20.55 Hodoljubje: Vukovar, reportaža TV Sarajevo, 21.25 Športni pregled,, 21.55 Poročila,
Oddajniki II. TV mreže:
Sarajevo:
16.45/17.00
Državno prvenstvo v atletiki za posameznike, prenos (slov, kom), 19.10 Turistični vodič, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Mesta: Sydney, kanadska dokumentarna seri-
ja, 20.50 24 Ur, 21.00 Kino-To sem jaz, venezuelski film (do 22.30)
TV ZAGREB
Prvi Program 11.50 Poročila,
12.00
Kmetijska oddaja, 13.00 Kapitan Mikula Mali, 14.30 Glasbeno popoldne, 15.55 Jack Holborn (film), 16.45 Narodna glasba, 17.15 Indija. 17.45 Ločitev (film), 18.55 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Gabriel, 20.55 Potovanja, 21.25 Športni pregled, 21.55 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
11.00 Šport, 12.00 Tiskovna ura, 15.00 Nebeški
16 25 Risanke,
16.35 TVigra, 17.05 Risanka
17.35 Celadek, 17.45 Klub’ seniorjev, 18.30 Živalski svet, 19.00 Avstrija v sliki
19.30 Čas v sliki, 20.15 Itali-
i janska legenda, 21.15 Kot-tan raziskuje, 22.15 Nočni
L studio______________________
TV MADŽARSKA
8.25 Za otroke: Filmi za cicibane; Lej!; Winnetou; Kviz. 10.55 Ribji orel, dokumentarni film. 14.50 Gledališki direktor, filmska opera. 16.00 Narodne za mladino. 16.25 Serija K. Tolnay: Ljubezen ni sramota ' madžarski čb film.. 17.50 Spored prihodnjega tedna. 18.20 Možgansko prvenstvo. 19.05 Delta. 20.00 Teden. 21.00 Kraj zločina, kriminalka.
TV KOPER
17,30 Sarajevo: atletika. 19.00 Risanke. 19.30 Dolgo iskanje — dokumentarec. 20.20 Zandvord: Grand Prix: Formula 1. 22.00 Plavaš lahko še preden shodiš — dokumentarec. 22.30 Zeit im bild — čas v sliki.
16.00 — Po domače, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 27. avgusta (šport, Najbolj iskane plošče preteklega tedna), 17.30 — Glasbeni utrinki, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA j Tv LJUBLJANA
18.05 Poročila, 18.10 Zgodbe iz nepričave, otroška serija TV Beograd, 18.40 Pet minut za rekreacijo, 18.45 Video šola — za mlade, 19.15 Risanka, 19.20Cikcak, 19,24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 A. Šalinskij: Šofer za eno vožnjo, 2. del sovjetske drame, 21.10 Glasbeni magazin: nocoj o glasbi in morju, 22.10 Tv dnevnik II.
Oddajniki II. TV mreže:
17.55 Tv dnevnik, 18.15 Zgodba o pradeklici, otroška serija, 18.30 Pravljice narodov in narodnosti, 18.45 Jesenska serenada: Giulio Chiadetti-kitara (samo za LJ 2), 19.00 Indirekt, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Znanost, 20.50 Poročila, 20.55 Hit meseca, zabavnoglasbena oddaja, 21.45 Dinastija, ameriška nadaljevanka (do 22.45)
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
Prvi program
18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Zgodba o pradeklici, 18.30 Pravljice narodov, 18.45 Videošola, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Pričetek (TV drama). 21.30 Izbrani trenutek, 21.35 Svet danes, 22.05 En avtor, en film, 22.25 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Mali ljudje — tokrat na veliko (film), 12.05
Dok. 15.00 17.00
film, 13.05 Poročila, Počitniški spored, Poročila, 17.05 Eqi,
peci, pec, 17.30 Kremen-čkovi, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Živalski svet, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport v ponedeljek, 21.15 Ceste San Frančiška, 22.05 Neznana Rivera,
Drugi program
17.30 Vodne poti v svobodo, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Vesoljska ladja Enterprise, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Peklenski načrt, 21.15 Čas v sliki, 21.45 Schilling, 22.05 Balada o Gregoriu Cortezu (film),
TV MADŽARSKA
Ni sporeda.
TVKOPER
14.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 17.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 17.30 Film. 18.40 Nova Zelandija — dokumentarec. 1930 TVD stičišče. 19.50 Živčni sistem — dokumentarec iz serije Človeško telo. 20.20 Kolesarstvo — TV film iz serije Salut champion. 21.15 Plesni korak: škatlica vžigalic. 21.45 TVD vse danes. 21.55 Nočni film: Veseljaška hiša. 23.35 Zeit im Bild —čas v sliki.
16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno v torek, 28. avgusta (Iz krajevnih skupnosti], 17.30 — Operne arije, 18.00 — So-točje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
17.45 Poročila, 17.50 Jek-lenec, otroška serija TV Zagreb, 18.10 Koprska srečanja — otroške folklorna skupine, 1. oddaja, 18.40 Pisani svet: Morje, 19.10 Risanka, 10.20 Cik cak, 18.24 Tvinradio,nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik I, 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 H. Robbins: Park avenija 79, ameriška nadaljevanka, 21.30 Propagandna oddaja, 21.35 Čudež življenja, švedska dokumentarna oddaja, 22.30 Tv dnevnik II.
Oddajniki II. TV mreže: 17.55TV dnevnik, 18.15 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju, otroška dokumentarna oddaja, 18.45 Francija skozi šanson, glasbena oddaja TV Ljubljana, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Narodna glasba, 20.45 Žrebanje lota, 20.50 Spomini: Vis-baza in trdnjava Jugoslavije, 1. del dokumentarne oddaje
21.35 Poročila, 21.40 Jazz na ekranu, 22.30 Branje (do 23.00)
TV ZAGREB
Prvi program
18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Kaj otroci vedo o domu, 18.45 Francija skozi šanson, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dialogi, 20.55 Na temni strani Meseca (film), 22.30 Dnevnik.	_________
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 15.00 Počitniški spored, 17.00 Poročila, 17.05 Eci, peci, pec, 17.30 Oddaja z miško, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Holmes in Yoyo, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Argumenti, 21.45 Umreti za domovino (film), Drugi program
17.30 Usmeritev, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Vse o vesoljski ladji Enterprisel, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dallas, 21.15 Čas v sliki . 21.45 Klub 2
TV MADŽARSKA
10.00 Ponovitve: Telovadba; Poštar Labuš; Ključar, poljski film. 17.00 Kultiviranje govora, pon. 17.20 Kapetan Tenkes, pon. 9. dela. 17.45 Rallye-prvaki, 2. del. 18.15 Spored za upokojence. 18.55 Tovariš umetnik, spored študia Szeged. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Rdeče znamenje angleški TV film. 21.20 Študio 84, kulturni tednik. 22.30 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 17.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 17.30 Kolesarstvo — TV film iz serije Salut champion. 18.25 Od ene do druge vojne — dokumentarec iz serije Zgodovina aviacije. 19.00 Risanke. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Obzorja: Kruh skozi stoletja — »Kruh je življenje« dokumentarec. 20.20 Film — »Klicali so ga King« — Igrajo: Richard Harrison. Klaus Kinski. Režija. Don Reynolds. 21.30 TVD VSE DANES. 21.40 »La venexiana« — komedija. 22.45 Zeit im Bild — čas v sliki + kviz.
Iz domačega
16.00
glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno v sredo, 28. avgusta (pogovor v živo, Iz delovnih kolektivov), 17.30 — Minute s slovenskimi pevci zabavne glasbe, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
18.10 Poročila, 18.15 Ciciban, dober dan: Morski zakladi, 18.30 Čez atlantski ocean, potopisna reportaža TV Zagreb, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Film tedna: Marnie, ameriški film, 22.10 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.55 Tv dnevnik, 18.15 Mornar James, angleška otroška drama, 18.45Glas-
19.30 Tv
bena oddaja,
dnevnik, 20.00 Estradna sreda: Festival dalmatinskih klap - OMIŠ 84, 21.05 Po-rčila, 21.10 Iz koncertnih dvoran: J. Sibelius: Simfonija št. 2 V D-Duru OP. 43 Opomba:
16.40—18.00 Mednarodni rokometni turnir prvakov »Doboj 84« Borac (Banja Luka: Steaua (Bukarešta)
ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
Prvi program
18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Mornar Janes (TV film), 18.45 Zabavnoglasbena oddaja, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Filmski večer: Plačanec (film), 22.30 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.05 Poročila, 15.00 Počitniški spored, 17.00 Poročila, 17.05 Lutke, 17.30 Čebelica Maja, 17.55 Spanček Zas-panček, 18.00 Pisarniške zgodbe, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zakonska postelja na preizkušnji (film), 22.00 Lovec na podgane (film),
Drugi program
17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Waltonovi, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Neznani Chaplin, 21.08 Novo v kinu, 21.15 Čas v sliki, 21.45 Kulturni žurnal, 22.30 Umetnine
TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
10.00 Ponovitve: Telovadba; Poštar Labuš; Delta; Potovanje v Alcarrio. 17.20 Kultiviranje govora, pon. 17.45 Novosti v šoli, 2. del. 18.30 V družbeni razpravi. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Zapoznela ljubezen, sovjetski film. 21.55 Madžarski antifašisti v Evropi, dokumentarni film: Borili so se za Francijo. 22.50 Umetnina tedna. 22.55 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 17.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 17.30 Film — »Klicali so ga King« — Igrajo: Richard Harrison, Klaus Kinski. Režija: Don Reynolds. 18.40 Toronto — dokumentarec. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Spol in živali — dokumentarec. 20.20 Spletka — TV film iz serije Ryan. 21.10 Tallen culub — dokumentarec. 21.40 TVD vse danes; 21.50 Dario Diviacchi predstavlja ... glasbena oddaja. 22.20 Zeit im bild— čas v sliki
16.00 — Glasbena oddaja, 16.30 — Aktualno v četrtek, 29. avgusta (kultura), 17.30 — S pesmijo po Jugoslaviji, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
18.00 Poročila, 18.05 Tra-pollo HH 33: Vojvoda, mlad, nadaljevanka, 18.40 Želeli ste — poglejte, poučnoza-bavna oddaja, 19.10 Risanka, 19.20Cikcak, 19.24TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Tednik, 21.00 Propagandna oddaja, 21.05 R. častellani: Življenje Verdija, nadaljevanje in konec, 22.15 Tv dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17.55 Tv dnevnik, 18.15 Zajec s petimi nogami, otrška serija, 18.45 Zabava vas Bogdan DimitrijeviČ, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Umetniški večer — Kirk Douglas, Šampion, ameriški film, 22.30 Poročila ( do 22.35)
Opomba:
16.40—	18.00 Mednarodni rokometni turnir prvakov »Doboj 84« Sloga—Bosna prevoz: Cska (Moskva)
TV ZAGREB
Prvi program
18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Zajec z petimi nogami, Zabava vas..., 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Refleksi. 2I.O5 Na krilih pesmi, 22.05 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Sadež tropskega drevesa (film), 12.15 Klub seniorjev, 13.05 Poročila, 15.00 Počitniški spored, 17.00 Poročila, 17.05 Eci peci, pec, 17.30 Levo od pingvinov, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 TV kuhinja. 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Bali (film) 21.45 Reportaža
Drugi program
17.30 Vstran od klišejev, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Waltonovi, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Avstrijski kviz, 21.15 Čas v sliki, 21.45 Klub 2
10.00 Ponovitve: Telovadba; Poštar Labuš; Ra-paccinijeva hči, ameriški film. 17.50 Kultiviranje govora, pon. 18.15 Kapetan Tenkes, pon. 10. dela. 18.45 TV borza. 18.55 Novi vetrovi; razvijanje reforme vodenja gospodarstva. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Klic po svobodi: Čoln je poln, švi-carsko-nemško-avstrijski film. 22.15 Ozadje vesti.
23.05 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 17.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 17.30 Srečanje pri »Valentinu« s slovensko rock glasbo — II del. 18.00 Spletka — TV film iz serije yan. 18.50 Risanke. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Umik Turkov — 1 del — dokumentarec. 20.20 Motor — TV film iz serije Salut champion. 21.10 Naš vsakdanji ciklus — dokumentarec iz serije Tretje stoletje. 21.30 TVD vse danes. 21.40 Glasbena oddaja. 23.40 Zeit im Bild — čas v sliki
Ed o
VESTNIK, 23. AVGUST 1984
STRAN 21
tedenski koledar
a	-
PETEK, 24. avgust — Jernej
SOBOTA, 25. avgust — Ludvik NEDELJA, 26. avgust — Aleksander
PONDELJEK, 27. avgust -Monika
TOREK, 28. avgust — Avguštin
SREDA, 29. avgust — Sabina
ČETRTEK, 30. avgust — Feliks
kino
»PARK« MURSKA SOBOTA
24.	avgusta ob 18. uri ameriški film: SHARKYJEV STROJ in ob 20. uri jugoslovanski film: MEDENI MESEC; ogled filma mladini do 16. leta starosti ne priporočamo.
26.	avgusta ob 16. in 18. uri ameriški film: SHARKYJEV STROJ in 20. uri jugoslovanski film: MEDENI MESEC; ogled filma mladini do 16. leta starosti ne priporočamo.
27.	in 28. avgusta ob 18. in 20. uri ameriški film: BOKSAR ZA DOLARJE;
29.	in 30. avgusta ob 18. in 20. uri kanadski film: SREČEN MI ROJSTNI DAN.
prodam
STANOVANJSKO HIŠO NA RELACIJI G. RADGONA — M. Sobota, takoj vseljivo prodam. Ogled: Petanjci št. 76. M-3999 GOLF JL, letnik 1979. prodam. Murski Črnci 2/B. M-4000 ZASTAVO 750 z dodatno opremo, ugodno prodam. Telefon 78-602. M-4001
VOLKSWAGEN - po delih in zastavo 750, poceni prodam. Zvonko Lovrenčič, Filovci 103, p. Bogojina. M-4003
ZASTAVO 750. letnik 1976, v voznem stanju! prodam. Beltinci, Panonska 117. M4004
DIANO, letnik 1980. ugodno prodam. Informacije po telefonu 21-000. M4006
ŠPORTNI FIAT 128, registrirani do februarja 1985, prodam. Murski Črnci 18. M-4008
TRI VODNE ČRPALKE (trifazni tok: 4 KW. 0,8 KW, 0,16 KW) in tri črpalke za centralno kurjavo po 0,55 KW. prodamo na licitaciji, v torek, 28. avgusta ob 8. uri pri OŠ Branko Bernot-Aljaž, Križevci pri Ljutomeru. M-MM PUJSKE, stare devet tednov, prodam. Rakičan, Tomšičeva 16. M-4009
LADO 1200 KARAVAN PRODAM. Naslov v upravi lista. M4010
POHIŠTVO ZA SPALNICI (eno staro dve leti, drugo novo), prodam. Naslov v upravi lista. M -4011
125 P KARAVAN, primeren za kmetovalce in vrtnarje, registriran do 17. avgusta 1985, star štiri leta, prodam. Ogled možen vsak dan do 7. ure. Jože Oprešnik, Dražen vrh 76. p. Zg. Velka. M-OP SADOVNJAK, 30 arov, možna tudi gradnja hiše, prodam. Lipovci 228. M-4012
OPEL( 1965 — po delih), prodam. Murska Sobota, Kraška 19. M-4013
ZASTAVO 750, registrirano do oktobra 1984, prodam. Vaneča 23, p. Puconci. M4014 TRANSPORTER-ELEVATOR za silažo, z elektromotorjem, nerabljen, ugodno prodam. Murski Petrovci 15. M4015 GUMI VOZ, primeren za prevoz lesa, z vrtljivim kolesom, 16-colni, prodam. Murski Petrovci 15. M4015a
GOVORILNI APARAT PRODAM. Sep. Domanjševci 20, p. Križevci v Prekmurju. M-4016 BETONSKO ŽELEZO (6, 10 in 12), prodam. Naslov v upravi lista.
M4017
SPAČEK, letnik 1974, prodam za 70.000 din. Telefon: 24-046. M4018
GLASBENI CENTER (2x25 W), prodam. Strukovci 50. M-4019 KUNCE, večje število, zajčji
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 19/1 — Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože
Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gonter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232,21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo' 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 700,00 din, polletna 350,00 din, letna naročnina za inozemstvo 1.500,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 900,00 din. Takoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-304-01176. Cena posamezne številke 20,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
križanci — belgijski orjak in nemški Šarci — lisci, sposobne za takojšnji pripust ali mlade breje, po želji tudi samce, prodam. Tone Brus. Gornja Radgona, Trubarjeva 3. telefon 06974-260. M-MM DVOSOBNO STANOVANJE V BLOKU, centralno ogrevano, prodam najboljšemu ponudniku. Naslov v upravi lista. M-3933 CITROEN GS, letos prenovljen, ugodno prodam. Informacije po 20. uri. Telefon 75-460. M-3965 BREJO TELICO in 10 tednov stare pujske prodam. Križevci 18, v Prekmurju. M-3966 KRAVO, brejo devet mesecev, prodam. Smej. Beltinci, Gubčeva 18. M-3967
FIAT 125 PZ, registriran do januarja 1985 in 4 blatnike prodam. Sodišinci 55. M-3968 KRAVE in traktor IMT 577 prodam. Domajinci 42, p. Cankova. M-3969
MALE PSE »VOLČJAKE« PRODAM. Domajinci 26, p. Cankova. M-3971
SEJALNIK ZA PŠENICO, 17-redni (avstrijski) in slamoreznico na puhalnik prodam. Naslov v upravi lista. M-3971 a
SILAŽNI KOMBAJN PRODAM za 40.000 din. Gančani 117. M-3972
TELEVIZOR, črno-beli, prodam. Zach, Titova 14/III-23 (nad Blagovnico). M-3973
TELEVIZOR RIZ, črno-beli in pralni stroj, 10-programski, prodam. M. Sobota, Ulica 17. oktobra 11. M-3975
TRAKTOR TORPEDO 6006 s kabino, nov, prodam. Gradišče 45, p. Tišina. M-3977
NSU 1200 C, letnik 1971 (tudi po delih), prodam. Naslov v upravi lista. M-3978
BARVNI TELEVIZOR POCENI PRODAM. Gyorfi, M. Sobota — nasproti avtobusne postaje. M-3979
GUMI VOZ, 16-colni, prodam. Bodonci 20. M-OP
ZASTAVO 101 SC, letnik 1979, ugodno prodam. Alojz Mauko, Mala ulica 1, Gornja Radgona. Informacije ob delavnikih od 6, do 14. ure po telefonu 79-020. M-1931 SVINJO ZA ZAKOL (130 kg) in novo koso za ferguson prodam. Polana 20, p. Puconci. M-1932
MERCEDES 11-13, prekucnik, ZA FAP — 18 DIFERENCIAL, komplet z vzmetmi, kardan, kompletni prednji most in ,,kompletno kareto” prodam. Hozjan, Trnje 111, p. Črenšovci. M-1936 STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem (telefon), z vrtom, sadovnjakom in 2 ha zemlje v Moravskih Toplicah 83, prodam. Jože Kular, Martjanci n. h. — pri igrišču. Informacije v večernih urah. M-1938
VW PASSAT KARAVAN, dobro ohranjen, prodam. Ogled od 11. do 14. ure ali po 19. uri. Juša Kramarja 19. M-1939
KRAVO, kontrola A, brejo štiri mesece, prodam. Bakovci, Poljska 9. M-1941
GOLF, diesel, letnik 1979, prodam. Telefon dopoldne (069) 74-831, interna 307 ali popoldne 74-256. M-1942
TRAKTOR URSUS 360 prodam ali zamenjam za manjšega. Štefan Maučec, Krapje 24/A, p; Veržej. In-475
NJIVO (21,14 arov) in travnik, (26,89 arov), prodam. Dušan Horvat, Lipovci 9. M-1943
KAVČ, malo rabljen, prodam. Telefon 24-479. M-1944
TRAKTOR FERGUSON 533, dobro ohranjen, prodam. Jože Zajc, Apače 289, Lovrenc na Dravskem polju. M-1948
MALE PUJSKE PRODAM. Šalamenci 83. M-1949
KRAVO, staro šest let, brejo sedem mesecev, prodam. Pordašinci 19. M-1950
HIŠO z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje prodam. Naslov v upravi lista. M-1951
DVE ŠTIRIDELNI OKNI IN TRIDELNO OKNO z roletami prodam. Štefana Kuzmiča 7. M-1952
ČISTOKRVNEGA NEMŠKEGA OVČARJA, starega devet tednov, prodam. Naslov v upravi lista. M-1953
GOLF, letnik 1978, prodam. Pintarič, Murska Sobota, Kajuhova 46. M-1955
DVOSTANOVANJSKO visoko-pritlično hišo, še nedograjeno, na 15.76 arski parceli v Črenšovcih, prodam ali menjam. Informacije v Črenšovcih 153. M-1958
ZASTAVO 750, v odličnem stanju, registrirano, prodam. Došen, G. Petrovci, telefon 78-011. M-1960 ZASTAVO 101, letnik 1981, prodam. Lebar, M. Sobota, Cankarjeva 66. M-1961
LES ZA OSTREŠJE UGODNO PRODAM. Murska Sobota, Štefana Kovača 29/1. L nadstropje, 4. stanovanje. M-1962 MOTOKULTIVATOR GORENJE MUTA PRODAM. Naslov v upravi lista. M-1963
DOMAČO SLIVOVKO, večjo količino, prodam. Kličite po telefonu 75-460 od 7. do 8. ure ali po 20. uri. M-1964
AVTOKLEPARSKO DELAVNICO V G. LAKOŠU 33/B, prodam. Cena po dogovoru Le-303
GRADBENOPARCELOZVSO DOKUMENTACIJO ZA TAKOJŠNJO GRADNJO PRODAM. G. Lakoš 33/B. Le-303 a ZASTAVO 750 s temeljito obnovljeno karoserijo, registrirano do julija 1985, prodam. Bošnjak.
Lendava, Tomšičeva 3. Le-302 TRAKTOR URSUS 355 s priključki, prodam. Stanko Heric, Radoslavci 36, p. Bučkovci.
In477
DVE KRAVI, kontrola A, prodam. Turnišče, Obrtniška L M-3980
FIAT 126 P PRODAM. Marija Branšberger, Puconci 98/C. M-3981
FORD ESCORD 1100 PRODAM. Avgust Bukovec, Kobilje 215. M-3982
LADO STANDARD, letnik 1975, ugodno prodam. Hotiza 166. M-3983
APARAT ZA STRELJANJE ŽEBLJEV V BETON ali kunce-ovnjače, prodam. Kapca 43, p. Lendava. M-3984
Dragi mami w	in stari ma-
y	I	™	mi HELE-
iX	Ž	NI GAŠ-
K	PARizŠuli-
nec št. 6. za dvojni praznik iskreno čestita ter želi še veliko praznovanj, predvsem pa trdnega zdravja — sin Milan z družino, posebno pa Tatjana in Damjan s poljubi
SLIVE, jabolka in hruške (rane in zimske), prodam. Šandor Kerčmar, št., Vučja gomila 43. M-3985
RENAULTA letnik 1981, prodam. Bagar, M. Sobota, Miklošičeva 55. M-3986
BARVNI TELEVIZOR GORENJE, starejši, poceni prodam. Ogled po 19. uri. Milan Kranjec, Trate 21, blok III. M-3988 PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE MANJŠEGA STANOVANJA PRODAM. Murska Sobota, Zorana Velnarja 23. M M-3989
POČITNIŠKO HIŠICO, 200 m od morja v Savudriji, prodam. Cveto Štunberger, Rošpoh 12, p. Maribor, telefon 29-223. M-3990 KOMBAJN KODEL BOHM, brez motorja, ostalo brezhibno (po delih ali komplet za 100.000,00 din) in motor za traktor Varšalovski 25, generalno obnovljen, prodam. Alojz Škrlec, Ivanjševci 15. M-3852 »ŠTAFLNE«, 70 kom. 16 x 8 cm, dolžina 5 m in 40 kom. 16x5 cm, dolžina 4 m, prodam. Informacije po telefonu 81-141. In-479 KRAVO s teletom, kontrola A, staro 11 let, prodam. Pečarovci 101, p. Mačkovci. M-3911 IMV KOMBI RENAULT (potniški), prodam ali zamenjam za manjšega, 850, letnik 1982 ali 1983. Murska Sobota, Kidričeva 31. M-3992
MERCEDES 220 D, letnik 1972, prodam. Murska Sobota. Kidričeva 1. M-3993
FREZO ZA VINOGRAD (3.5 KW). skoraj novo, kosilnico ALPINA. motor diesel 8 KS, motor lorbandini, 8 KS, benzinar, novi, stiskalnico za grozdje, 250 1, varilni aparat forland. 250 AMP. kolesa z gumami (16 x 600 in 14 x 175) za gumi voz, rabljeno, prodam. Murska Sobota. Kidričeva 31. M-3994
HI-FI CENTER NIKKO NHS-50 z močjo 2 x 30 W s carinsko deklaracijo prodam. Informacije po telefonu 069 24-750. M-3994
KOTNO KLOP, kopalno kad, vodovodne mešalne baterije, vratna krila (200 x 80 x 60 cm), zasteklena okna (100 x 90 x 60 x 50 cm), peči na olje in emajlirane dimne cevi, vse rabljeno, prodam. Murska Sobota. Šercerjevo naselje 2, telefon 23-504. M-3998
PLUG IMT, 12-colniintrosilecza umetno gnojilo VICON, nov, prodam. Erhatič, Boreči 19, p. Križevci pri Ljutomeru. In-470 ZIDNO IN STREŠNO OPEKO Z OSTREŠJEM, rabljeno, prodam. Informacije: Maks Klemenčič. Noršinci 45, p. Ljutomer, telefon (069)81419. In-469 ZASTAVO 101, letnik 1973, prodam. Pristava 3, p. Ljutomer. In471
LITOŽELEZNO KOPALNO KAD, JERMENICO ZA TRAKTOR Steyr, 18 KS in plug BATUJE, enobrazdni, 12-colni, prodam. Ogled možen po 19. uri. Mirko Dajčar, Kamenščak 20, 69240 Ljutomer. In-468 TRAKTOR STEYR, 24 KS z nakladalko za gnoj in gramoz — komplet, ATLAS, prodam. Ignac Stojko,Hlapičina 195,p.Martinna Muri. In466
ROTACIJSKO KOSO, 135 RK; prodam. Feliks Ivanjšič, Kokoriči št. 7, p. Križevci pri Ljutomeru. In465
MANJŠE POSESTVO S HIŠO IN OSTALIM POSLOPJEM med Ormožem in Ljutomerom, v Cerovcu št. 18, primerno za kmetijstvo, prodam. Ogled možen od 24. do 31. avgusta 1984. Pavlič. M-3887
TRAVNIK, 12 arov, primeren za vinograd in 17 arov mešanega gozda, prodam. Naslov v upravi lista. M-3896
LADO 1600, letnik 1980, prodam. Murska Sobota, Mladinska 58. M-3897
MLADO KRAVO, visoko brejo, prodam. Filovci 29. M-3898 TRAKTOR STEYR, 30 KS, prodam. Krajna 32. M-3899
GOLF J, letnik 1979, prevoženih 50.000 km, prodam. Silvo Bračko, Spodnji Ivanjci 24. M-3901 BARVNI TELEVIZOR GORE-NJE PRODAM. Informacije po telefonu: 81-425. M-3902
ŠKODO 110 L, po delih in 5 gum prodam. Tropovci 48. M-3903 FORD TAUNUS, starejši letnik, ugodno prodam. Vučja gomila 23, p. Fokovci. M-3904
TRAKTOR STEYR, tip 180 A, prodam. Franc Makovec, Sotina 21, p. Rogašovci. M-3905 ŽELEZNO BALKONSKO OGRAJO; 10 m, prodam. Gostilna Benko, G. Črnci. M-3906 MOPED AVTOMATIK MS A 3. še z garancijo, ugodno prodam. Telefon po 16. uri: (069) 74-249. M-3907
SKORAJ DOGRAJENO HIŠO v Stročji vasi pri Ljutomeru, centralno ogrevano, prodam. Možna tudi zamenjava hiše ali s 34 sobnim stanovanjem, razlika po dogovoru. Zupanec, Radomerščak 12. Ponudbe pod Ljubljana, Celje, Maribor. In-440
HIŠO s 3 ha posestva ali brez, v Mačkovcih št. 53, pri glavni cesti, prodam. Aleksander Sileš, Mačkovci 53. M-3908
REGAL ZA DNEVNO SOBO, 2 kavča in 2 fotelja prodam. Stanko Vršič, Alija Kardoša 8, blok. M-3911
HIŠO z gospodarskim poslopjem in 1.80 a ohišnice (v hiši je vodovod in centralno ogrevanje) ter vinograd v Gornjih Petrovcih (pri »Nedeli«), zaradi selitve prodam. Adolf Barber, Šulinci 4. M-3912
AVTOMATSKI SADILEC ZA KROMPIR, dvoredni, sam vstavlja, prodam. Vinko Virag, Odranci 22. M-3913
PRALNI STROJ PRODAM.
Naslov v upravi lista. M-3914 126 P, letnik 1978, registriran do avgusta 1985, ugodno prodam. Informacije in ogled možen vsak dan. M. Sobota, Tomšičeva 22. M-3915
MERCEDES 200 D, letnik 1973. prodam. Telefon 24-845. M-3917 MALE PUJSKE PRODAM. Šalamenci 3. M-3918
PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO, doma izdelano, poceni prodam. Informacije dopoldne po telefonu 23-122. M-1919 AVTOMATIC 3 PRODAM. Murska Sobota, Lendavska 25. M-1920
GOLF DIESEL, letnik november 1982, visokotlačno stiskalnico, malo rabljeno in visoko brejo kravo, kontrola A, prodam. Naslov v upravi lista. M-1921 PUJSKE, stare osem tednov, prodam. Farkaš, Rakičan, Zvezna 15. M-1922
FIAT 750. tudi po delih, prodam. Večeslavci 4. M-1924
MALE PUJSKE PRODAM, Rakičan, Panonska 37, telefon 24-052. M-1925
ZASTAVO 101, motor MZ 250 TS 1 in prikolico za prevoz živine prodam. Spodnji Ivanjci 24. M-1926
AVTOMOBILSKO PRIKOLICO PANONIJA, skoraj novo, prodam. Jože Čuk, Hrastje Mota 70. p. Radenci. M-1927
MALE , PUJSKE PRODAM. Murski Črnci 17. M-1929
FIAT 850 PRODAM. Vanča vas 5 a, p. Tišina. M-1930
Na podlagi 8. člena Zakona o prometu z nepremičninami (Ur. list SRS, št. 19/76)
razpisuje
občina Murska Sobota v petek, 7. septembra 1984, ob 10. uri v Moščancih na kraju samem
JAVNO DRAŽBO
za prodajo poslovno-stanovanjske zgradbe v Moščancih št. 27, zgrajeno na zemljišču pare. št. 854 in 853/2, v skupni izmeri 2.522 m2, vpisano v vi. št. 181 k. d. Moščanci z 210 m2 neto površine poslovnih in stanovanjskih prostorov, za izklicno ceno din
3,841.757,- din za vse navedene nepremičnine.
Splošni pogoji dražbe so:
1.	Varščina je 384.000.- din in jo je treba plačati na žiro račun občine Murska Sobota št. 51900-697-45015 do začetka dražbe.
2.	Izdraženo ceno za zgradbo z zemljiščem je treba plačati: 1/2 v roku 15 dni od dražbe, preostalo 1/2 pa ob prevzemu oz. nastopu posesti.
3.	Prevzem predmetne nepremičnine oz. nastop posesti je možen s 15. 11. 1984.
4.	Objekt je primeren za opravljanje obrtne in gostinske dejavnosti in ima možnost priključka na telefonsko omrežje.
5.	Kupec je dolžan plačati prometni davek od izklicane cene. Vse informacije lahko dobite pri pravni službi občine Murska Sobota, v sobi št. 24/III.
Možen je tudi ogled po predhodnem dogovoru.
Hpmi nsolo
Maribor
IMP - PMI MARIBOR
TOZD BLISK
MURSKA SOBOTA
Bjedičeva 3
RAZPISUJE
kadrovske štipendije za poklice:
1.	rezkalec — ena štipendija,
2.	strugar — dve štipendiji,
3.	livar — dve štipendiji.
Zainteresirani lahko vložijo vlogo pri zgornjem naslovu na obrazcu ,,Vloga za uveljavljanje socialno varstvenih pravic" — Obr. 48, kateremu je potrebno priložiti zadnje šolsko spričevalo, v roku 15 dni od dneva objave.
Štipendija se bo dodelila v skladu s Samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini Murska Sobota.
Oh ti smrt nemila, kaj si storila, da edinega sina si nam vzela.
N SPOMIN
Beleku Krenosu
iz Bodonec
22. avgusta je minilo deset let, odkar si nas za vedno zapustil. Naš dom je ostal prazen, pust in poln žalosti. Iskrena hvala vsem, ki se ga še spominjate, njegov dom krasite s cvetjem in na njem prižigate sveče.
Žalujoči: oče, mama in stara mama
V gomili tihi mirno spiš, v naših srcih pa živiš.
V SPOMIN
24. avgusta se bosta iztekli dve žalostni leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari oče in brat
Karel Savel
iz Martjanec
Odšel si, a med nami boš živel do konca naših dni. Hvala vsem, ki.se ga še spominjate in obiskujete njegov grob.
Neutolažljivi: TVOJI NAJDRAŽJI
kupim
ZAMRZOVALNO SKRINJO (do 300 1), kupim. Naslov v upravi lista. M-3970
ZASTAVO 101, staro do tri leta, karambolirano, kupim. Informacije po telefonu 74-576. M-3987 NOVEJŠO MANJŠO STANOVANJSKO HIŠO V MURSKI SOBOTI KUPI ZDOMEC. Informacije po telefonu (069) 24-750. M-3993
sobe
PRAZNO SOBO s souporabo kopalnice v Murski Soboti išče avstrijska upokojenka-zdomka. Plača leto dni vnaprej. Informacije: Lesar, Arh. Novaka 19. M4002
blisk
montaža ‘in obdelava kovin
Temeljna organizacija, n. sol. o.
STRAN 22
VESTNIK, 23. AVGUST 1984
razno
OBRTNIKOM VODIM KNJIGOVODSTVO. Telefon 23-408. M-3743
INŠTRUKTORJA ANGLEŠČINE ZA ODRASLEGA ZAČETNIKA IŠČEM. Informacije po telefonu 21-234. M-3900 OBDELOVALNO ZEMLJO VZAME,M V NAJEM. Ponudbe na upravo lista pod šifro »kmetijstvo«. M-3916 OPOZORILO!
Opozarjam vsakogar, ki bi kaj kupil od mojega brata Miroslava Mariniča iz Pogleda št. 4, p. Apače, da ga bom sodno preganjala, ker brat nima nobene lastnine. Prepovedujem tudi uporabo privatne poti za prevoz s traktorji. Miroslava Vogrinec, Pogled 4, začasno na delu v ZRN.M-1923 ODKUPUJEM AVTOMOBILE — KARAMBOLIRANE ALI DELNO VOZNE ter raznovrstne kmetijske stroje. Ponudbo s primemo ceno pošljite na naslov: Janko Antolič. Žerovinci 24, 62259 Ivanjkovci. Delovni čas od 11.do 16. ure, telefon 062 714-113.
M-1935
ZNANA GOSTILNA NA GORENJSKEM SPREJME V REDNO DELOVNO RAZMERJE KV oz. PK KUHARICO. Stanovanje in hrana v hiši. OD dober. Podrobnejše informacije dobite pri Novaku, Murska Sobota, Tomšičeva 14, ali po telefonu (069) 24-364. M-3940 KOVINOSTRUGARJA ZAPOSLIM TAKOJ. OD in drugo po dogovoru. Marjan Žvegla. Trubarjeva 8, 61293 Šmarje — SAP, telefon 061-772-660. M-3945
DEKLE ZA POMOČ V KUHINJI IŠČEM. Hrana in stanovanje v hiši. GostilnaPristavec, Polje 18, Bohinjska Bistrica. M-3947
Pse človek rad pozabi. v življenju lahko tudi vse zgubi, le materin nauk in očetovo svarilo mu ostaneta do konca dni.
V SPOMIN 28. avgusta minevata dve leti, polni žalosti, odkar nas je za vedno zapustila naša draga hčerka, sestra, svakinja in teta
zaposlitve
NATAKARICO z delnim znanjem kuhe zaposlim Naslov v upravi lista. M-3909
ŽENSKO za varstvo štiriletne deklice v popoldanskem času, vsak drugi teden, v okolici Vrtne ulice, iščem. Šafarič. Murska Sobota, Vrtna 6. M-3910
ŽENSKO za pomoč starejši ženski. vsaj nekaj ur dnevno, iščem. Nudim stanovanje. Černeka, Murska Sobota, Kajuhova 14, telefon 21-908. M-3957
STRUGARJA ZAPOSLIM. Informacije: Mota št. 30, pri Ljutomeru. In-467
STAREJŠI UPOKOJENEC -INVALID, išče dobrosrčno gospodinjo — upokojenko, za pomoč v gospodinjstvu. Plačam po dogovoru. Stanovanje in hrana zagotovljena. Naslov v upravi lista. M-OP
DELAVKO (-ca) za cvetličarsko stroko, po možnosti kvalificirano, zaposlimo. Gybrfi, cvetličarstvo M. Sobota. M-3979 .
Rozika Dominko
iz Beltinec
Težkoje doumeti resnico, da nisi več med nami, ki smo te imeli tako radi, a v naših srcih še živiš in boš živela, dokler bomo živeli mi.
Hvala vsem, ki seje še spominjate, obiskujete njen prerani grob, ga krasite s cvetjem in na njem prižigate svečke.
Žalujoči: VSI NJENI
Minilo žalostno je leto dni, zapustila dom in svoje drage si. Na tvojem grobu rožce le cvetijo, ki grenka solza jo rosi.
V SPOMIN
20. avgusta je minilo leto dni, odkar je ’kruta usoda prekinila utrip zlatega srca in iztrgala iz našega doma našo drago mamo in omamo
Vero Kuzmič
iz M. Sobote
Ne čas ne solze ne morejo ublažiti bolečine in žalosti za teboj. Tebe ni, a tvoj lik, tvoja dobrota in plemenitost bodo za vedno ostali v naših srcih.
Zahvaljujemo se vsem tistim, ki se je še spominjate, ji poslednji dom krasite s cvetjem in na njem prižigate sveče.
VSI TVOJI
V
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne vgasne, resnice sonce ne stemni.
S. Gregorčič
SPOMIN
28. avgusta bodo minila štiri leta, polna žalosti, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama in sestra
Irena Benko
iz Gorice
Tvoje življenje je za vedno ugasnilo. Ostala sta praznina in spomin nate. V naših srcih še živiš in boš živela do konca naših dni.
Hvala vsem, ki obiskujete njen prerani grob, prinašate cvetje in na njem prižigate sveče.
ŽALUJOČI: VSI NJENI
ZAHVALA
] 4. avgusta nas je po težki in kratkotrajni bolezni v 77 letu starosti zapustil naš dragi mož. oče. stari oče in stric
Koloman Šeruga
iz M. Sobote
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, darovali vence inevetje. sočustvovali z nami in nam izrekali Posebna zahvala dr. Norčiču, dr. Sepešiju in celotnemu osebju kirurškega oddelka. Lepa zahvala dr. Farkaševi, ki nam je bila v veliko pomoč.
Hvala g. duhovniku, pevskemu zboru, gasilskemu društvu in društvu invalidov. 6	upokojencem in godbi na pihala.
Vsem še enkrat — iskrena zahvala!
Žaluioči- žena Jolanka sinovi Janez, Ludvik, Koloman in Jože z družinami, hčerke Marija, Helena, Olga, Jolanka in Marjetka z družinam., 14 vnukov in ostalo sorodstvo
male oglase in zahvale za naslednji četrtek oddajte do sobote
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 54. letu starosti za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama
Marija Magdič
roj. Čiček iz Renkovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, drago pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Iskrena zahvala mag. dr. Zadravcu za zdravniško pomoč, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Ferčaku, SPIZ-ODE M. Sobota, NK Renkovci in vsem ostalim, ki ste jo imeli radi.
Žalujoči: mož Franc, hčerka Angela z družino, sin Jože, mama, sestra z družino in ostalo sorodstvo
Čeprav tvoj glas se več ne sliši beseda tvoja v nas živi, povsod čutimo te mi vsi, med nami si.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dragega očeta, starega očeta in brata
Jožeta Sreša
iz Bakovec
ki nas j e v 63. letu starosti, tiho in mirno, kot j e živel, za vedno zapustil, se ob boleči izgubi iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste sočustvovali z nami v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS tov. Pertociju za poslovilne besede in gasilcem za vso pomoč. Zahvala tudi kolektivoma
IMP Blisk-Panonije in OZD Mura ter društvu upokojencev.
Žalujoči: sin Vinko, ter hčerki Hedvika in Milena z družinami
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, šopek rož.mi prinesite in večni mir mi zaželite
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mame, babice in prababice
Marije Piškur
se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremljali na zadnji poti, nam izrekli sožalje in darovali toliko cvetja.
Hvala vsem sosedom za nesebično pomoč doma, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KO ZB tov. Koscu za poslovilne besede, kolektivu OZD Mura TOZD Perilo ter gasilcem iz Mačkovec.
Hvala vsem, ki ste jo spoštovali in imeli radi.
Mačkovci, 11. avgusta 1984
VSI NJENI
Če bi solza mrtvega zbudila, ne bi tebe dragi mož in oče črna zemlja krila.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in strica
Jožeta Dremlja-Peruna
iz Plitvice
borca NOB in nosilca partizanske spomenice 1941
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, mu poklonili vence in šopke ter vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti.
Zahvali uierno se tudi družbenopolitičnim organizacijam SO in izvršnemu svetu SO G. Radgona.
Posebna zahvala dr. Radošinu za dolgoletno pomoč, zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, tov. Žagarju, ŽB Apače, KS Apače, ZB občine Šentivid pri Stični, pevcem in godbi, JLA iz Maribora in družini Urbančič.
Plitvica. Nemčija. Kanada, Petrušnja vas, Kočevje. Ljubljana.
Žalujoči: žena Tončka, sinova Jože in Vili ter hčerki Tončka in Amalija z družinami ter ostalo sorodstvo
VESTNIK, 23. AVGUST 1984
STRAN 23
v besedi in sliki
IZ GASILSKIH DRUŠTEV
VELIKA POLANA
NOV GASILSKI AVTO
TRETJE PRAZNOVANJE V RAKIČANU
Prisrčno - po domače
7. PARADA KMEČKIH OBIČAJEV IN NAVAD
V nedeljo je bila v Veliki Polani slovesnost ob prevzemu gasilskega avta IMV. Zanj so tretjino sredstev zbrali gasilci oziroma krajevna skupnost, dve tretjini pa je prispevala občinska skupnost za varstvo pred požarom. Z novo, pridobitvijo se je tudi velikopo-lanskim gasilcem uresničila dolgoletna želja po sodobnem vozilu, s tem pa ni rečeno, da ne bodo prizadevni tudi v prihodnje. Na slovesnosti so poudarili, da se gasilci tudi v prihodnje ne
odpovedujejo mobilizacijski vlogi (le-ta je bila zelo pomembna v preteklih letih), seveda tokrat v okviru Socialistične zveze.
Na nedeljski slovesnosti se je zvrstilo več govornikov, nastopili so učenci osnovne šole, zaplesala je domača folklorna skupina, močan vtis pa je na številne udeležence slovesnosti naredil tudi mimohod enot domačega in sosednjih gasilskih društev.
Š. S.
Tudi na praznovanje tretjega krajevnega praznika so se v Rakičanu skrbno pripravili. Zanimive, sproščene in domiselne vaške igre, na katerih so merile moči ekipe štirih krajevnih skupnosti, so na nogometno igrišče pritegnile
Otvoritvena slovesnost bo nekoliko pozneje, za zdaj pa pomeni veliko že to, da je po tej veliki vasi položenih okrog šest kilometrov vodovodnih cevi. Plod združevanja sredstev in prostovoljnega dela.
Ulični etnografski muzej
Tudi gasilci v Veliki Polani imajo sodobno gasilsko vozilo. Foto: Š. S.
Ena od domiselnih točk z nedeljskih vaških iger v Rakičanu — ples z banano. Plesalca imata sadež vsak na svojem koncu v ustih, vmes pa ga morata pojesti. Hitrejši par seveda zmaguje.
GD TROPOVCI
Nova motorna brizgalna
Gasilsko društvo Tropovci, ki sodi med zelo aktivna društva v soboški občinije zlasti doseglo pomembne uspehe v zadnjih desetih letih. Društvo razpolaga z gasilskim domom, avtomobilom in ostalo potrebno gasilsko opremo. TokVat pa so na slovesen način prevzeli še 800 litersko motorno brizgalno ter tako zaokrožilo z najpotrebnejšo opremljenostjo. Zato bodo razpoložljiva sredstva v prihodnje vlagali le v dopolnjevanje opreme. Na slavnosti so pripravili kulturni program, o vlogi gasilskega društva pa sta govorila predsednik KS Tišina Alojz Flegar in predstavnik občinske gasilske zveze Murska Sobota Jože Pintarič.	fm
veliko domačinov in drugih, ki so hoteli preživeti prijetno nedeljsko dopoldne. Tudi popoldanska osrednja slovesnost, na kateri je govoril predsednik skupščine krajevne skupnosti Franc Kuzmič, je bila skrbno pripravljena. Za to se je posebej potrudilo KUD z najmlajšimi vaščani. Zvoki harmonike, ples, recitacije.
Vzdušje na nedeljskem praznovanju v Rakičanu bi bilo zagotovo še bolj svečano, če bi bi bil dograjen vaški vodovod. Zataknilo se je pri izvajalcih. Pa nič zato.
Na osrednji slovesnosti so podelili priznanja za prizadevno delo na družbeno političnem in društvenem področju Štefanu Mariču mlajšemu, Karlu Šišku, Francu Olaju in Francu Forjanu, več vaščanov pa je prejelo značke za delo v civilni zaščiti. Pa še rezultati vaških iger: največ točk so zbrale ekipe, krajevne skupnosti Lipovci in s tem osvojile prehodni pokal, drugo mesto je osvojila KS Nor-šinci, tretje domačini in četrto KS Partizan.
J. Stolnik
GD DOLINA
Dobili gasilski avtomobil
Gasilsko društvo Dolina je pripravilo slovesnost ob prevzemu gasilskega avtomobila, za katerega so v glavnem prispevali sredstva sami. Gasilsko vozilo je za kraj Dolino, kije nekoliko odrezan od ostalih krajev pomembna pridobitev pri nadaljnjem razvoju požarnega varstva. Odslej pa bodo gasilci Doline tudi lahko pravočasno prihajali na po-žarišče v sosednje kraje. Slavnostnemu prevzemu avtomobila je prisostvovalo precej gasilcev in krajanov, ob tej priliki pa je k pomembni pridobitvi tudi čestital predsednik občinske gasilske zveze Murska Sobota Ernest Ori.	fm
Sezonsko znižanje letos manj odmevno
Spet je napočil čas razprodaje blaga v trgovinah v Murski Soboti, Gomji Radgoni, Ljutomeru in v Lendavi. Znižanje v glavnem tekstil, in sicer od 30 do 40 odstotkov. Znižanje traja letos le dva tedna v avgustu z izjemo trgovine Mura v Murski Soboti, ki bo imela razprodajo kar cel mesec. Znižani so letošnji modeli, nekaj pa je tudi tovarniških znižanj. Če ne bo dovolj kupcev, bo večina trgovin podaljšala znižanje še za en teden. Kljub znižanju so cene še zmeraj precej visoke in tako je letošnje znižanje med kupci manj odmevno. Kljub temu prodajalci upajo na uspešno razprodajo, k čemur naj bi pripomoglo tudi enotedensko podaljšanje razprodaje z dodatno znižanimi cenami.
I. T.
BOREČA
VOZILO IN GARAŽA
V tej gorički vasi že lep čas na različne načine, posebno še s prirejanjem veselic, zbirajo denar za gasilsko vozilo, hkrati pa načrtujejo gradnjo garaže. Vozilo ne bo novo, bo pa, po preureditvi, primemo za ta hribovski predel. Organizirati bodo morali še zbiralno akcijo v vasi in okoliških krajih, saj porabijo vsako leto precej denarja tudi za vzdrževanje sedem kilometrov krajevnih cest.	‘Js‘
IZ GASILSKIH DRUŠTEV
Starejši mladinci pred startom na Kapeli na letošnji 26. cestno-kolesarski dirki Po Pomurju. V ospredju trije pomurski kolesarji: Čeh, Berden in Titan.	Foto: F. Maučec
Višek prvih dni letošnjega radgonskega sejma je bila gotovo nedeljska dopoldanska parada kmečkih običajev in navad. Sedme živopisane povorke po radgonskih ulicah se je udeležilo čez 1.200 nastopajočih iz raznih predelov severovzhodne Slovenije. Parada, v kateri so ponovno oživeli stari kmečki običaji in opravila — bila pa je tudi polna duhovitosti — je trajala skoraj polno uro.
Bila pa ni le izjemno številna in dobro pripravljena, ampak — kot so kasneje ocenjevali člani posebne komisije — tudi bogata z etnografske plati. Večina se jih je potrudila, da so svoj »vložek« izvedli na čim bolj izviren način, tako da smo lahko videli pravi živi poulični etnografski muzej.
Zato je imela ocenjevalna komisija — sestavljena iz predstavnikov ljubljanske filozofske fakultete — oddelka za etnografijo, Višje agronomske šole iz Maribora, odbora za strokovne prireditve kmetijsko-živilskega sejma ter Zveže kulturnih organizacij in kulturne skupnosti občine Gornja Radgona — težko delo, ko se je morala odločati za nagrajence. Prvo nagrado in zlato plaketo sejma je dodelila skupini iz Cerkvenjaka, srebrno plaketo kmetom kooperantom VG Kapela in bronasto zadružnikom in zadružnicam iz Spodnjih Ivanjec.	V. Paveo
Madžarski kegljači v Ljutomeru
Kegljači Epitoka iz Szombat-' helya iz Madžarske so gostovali v Ljutomeru in se pomerili z moštvom Radenske. Zmagali so domačimi za 252 podrtimi keglji. Najboljši je bil Miro Steržaj ki je podrl 921 kegljev pred Smodišem 888, Horvatom 859, Kocuvanom 857, Drvaričem 827 in Prelogom 776 podrtih kegljev. Povratno srečanje bo 29. septembra letos v Szombathelyu.	fm
GOSTILNA SINIC iz ZEN-KOVEC, vabi v nedeljo, 26. avgusta ob 14. uri na tekmovanje
V JEDI KNEDLOV
Za prijetno razpoloženje bo skrbel ANSAMBEL VIHAR.
VABLJENI!
Dorica MS z lastnikom in vozačem Markom Slavičem starejšim iz Ključarovec po zmagi med triletnimi » kasači za prvenstvo Slovenije v Gornji Radgoni.	Foto: Feri Maučec |
TUDI TAKO SE DA
Mreža zbiralnic mleka se v soboški občini počasi širi. Za to, poleg krajanov, z zagotavljanjem sodobne opreme, predvsem hladilnih naprav, skrbi tudi Tovarna mlečnega prahu Murska Sobota.
Mnogokje, posebno na Goričkem, bi lahko vsak dan zbrali mnogo več mleka, če ne bi bile zbiralnice tako oddaljene od hribovskih domačij. Za del Dolenec in Budinec so po dogovorih problem rešili dokaj enostavno. Karel Bedič je s pomočjo okoličanov zgradil zbiralnico, v kateri zdaj, ko imajo tudi hladilnik, zberejo okrog 400.litrov mleka od jutranje in večerne molže.	—js—