— 98 — Ljubezcn in sovraštvo. (Povest. — Piše Josip Bekš.) X. i Veliko in kot navadno svetlo solnce je vstajalo drugo jutro tam daleč iznad snežnih Oorjancev. A to solnce ni bilo vei ono poletno solnce, ki je klicalo škrjančka k petju, ki je odpiralo očesca zaspanim rožam: ne, bilo je brez dobrodejne gorkote, to solnce je bilo mrtvo in mrzlo jesensko solnce. Ojuro se je zbudil ter stopil pred kočo, ne da bi sc ozrl na poleg sebc spečega Marka. Skoro stresel se je ter siknil: ,,Zima-----------. Alah, kjer se je rodil tvoj prerok, cvete večna pomlad. A tu nad gjavri visi tvoje prokletstvo. Alah, ne pusti svojega sina umirati mraza in lakote! Hranim jih svetle in suhe zlatnike. toda ti zlatniki mi ne dad6 gorkote in hranc. Alah!" Tam nad horizomom pa se je pojavilo iroje jezdecev, ki so v lahnein diru jezdili proti Ojurovi koLi. ^Oredč, ha. gredfi. Marko Se smrfi kot medved. Prav tako!" Zado-voljno si je mil roki. Jezdeci so za trenutek postali. Dva sta ostala na mestu, tretji pa je dirjal proti koči. ,Alah naj ti da dve življenji tvojega otca — ali si prišel na kupčijo z vinom?" S hropcčcga belca, ki je bila kaj lcpa in iskra žival, je stopil z zado-voljnim nasmehom Brtoncelj. ,,Gjuro, težko je šlo, toda vjel sem ju." Molčč sta si podala roki. Ta Brtoncelj ni bil več oni Brtoncelj z Gričevja. Za pasom se mu je svetlikal handžar in dva samokresa. Ogrnjen je bil v dolgo dopetačo suknjo — le klobuk je bil še starega kranjskega pokoljcnja. Privezal je belca h kotu tfer potrkal Gjuru na ramo. nOgnjin prijezdi za nami. Zdi se mu, tako mi je rekel v Lešicah, da so nam na slcdu. Pa nič hudega! Kje imaš Marka? Kako — ali si ga pri-dobil?" nGovori tišje! Marko je moj — v koči leži in spi." .Dobro, kaj pa vino? Vse vredil;'' ^Bodi brez skrbi! Alah je siccr prepovedal vsako dotiko z vinom. toda v tem slučaju ga bodeta pila samo onadva — hahaha." Brtoncelj je pomignil Gjuru, dejal oba kazalca med zobe in zabrlizgnil. Jezdeca, ki sta stala nepremično v precejžnji daljavi ter čakala na zna-menje, se spusiita v dir. Iz Gjurove koče pa je pomolii kodrasto glavico Marko, katerega je vzbudil Brtoncljev žvižg, ter vprašal: ,Gospod, kaj pomeni to?" — gg — flH Brtoncelj in Ojuro se okreneta. ,Marko. prišli so — pobratim in sovražnikal Glej, to je moj pobratim, hudodelca pa prihajata ravnokar." ,,To je tvoj pobratim? Kako se zove, kako naj ga kličem!" vpraSa Marko in poda roko Brtonclju. nDa, moj prijatelj in pobratim Miloš", odgovori Ojuro, med tem, ko so se vjele njegove oči z Brtoncljevimi. nln Miloševa sovražnika prihajata šele zdaj? Oospod, zakaj niso došli vsi skupaj?" ..Kar moraS zvedeti, si zvedel. Miloševa sovražnika sta ob enem tudi moja in tvoja sovražnika. Pomni to, a ne kaži jima mržnje", je bil kratek in nekoliko trd odgovor Ojura. Oslala dva jezdeca se približata koči ter ostaneta kakih trideset korakov na mestu. ,,BHže, bliže, prijatelja!" jiraa zakliče Ojuro v slovenskem jeziku, da ga ni zlahka utnel Marko. Približala sta se — Kovačck in Blažev Tine. Oba sta bila izmučena _ od dolgotrajne ježe, saj nista poprej le nikdar jezdarila. I Posehno Kovaček je zelo upadel, a tudi Tinetu so se poznali sledovi I prestanega truda in težav. Kovaček je z jeznim pogledotn meril Brtonclja: ¦ spoznati je bilo na prvi pogled, da je moral preslišati marsikatero trdo ¦ besedo od njega. Tine pa je stal mirno in ponižno pred njima ter čakal, I kdo začne. 1 ,Kam naju 5e dovedeš, stcpar", je sikni! Kovaček skozi zobc, ,ali bova s Tinetom v tej bajti služila denar? Mar bi bil jaz, tepec, ostal doma za pečjo pa krpal škarpe, kakor pa tu zmrzoval in gladoval." ,Vrnita se, ako rnoreta — pot vama jc odprta, ako nočeta potrpeli, da pridemo do pravega kupca". odgovori Brtoncelj tcr pogladi tja v en M dan belca. I Marko sicer ni natanko vedcl, kaj obravnavajo. pač pa je spoznal iz vedenja in ostrih besedi, da je storil Brtoncelj tovarišema vcliko krivico. ,Obljubil je sicer Gjuru svojo pomoč, a le zato, da ga ni dalje mučil. ¦ Če sta pa v resnici sovažnika njegove domovine in Miloševa, pobratima I Ojura — o tem se hoče prepričati. I „Ali gremo takoj?" vpraša Brtoncelj O,ura, ki si jc vihal brke in gladil I dolgo svojo brado. U nOgnjin mora priti v kratkem; počakajmo še nekoliko." 9 Kovačka je vnovič razgrelo. V ,Vidiš Brtoncelj, ti si slepar! Povej, kaj nameravaš z nama? Kaj sem I ti storil jaz, kaj ti je storil Tine, da se znašai nad nama? Zakaj ne govoriš ¦ s tem človekom", pri teh besedah pokaže na Ojura, nv jeziku, katerega govorim jaz? Ti si izdajalec!" ^Kaj vpije ta človek?" popraša Marko Ojura, ki je sme\i posluša! Kovačka. ,BIede se mu; pravi, da je nedolžen, da nismo vjeli pravih ptičkov", se zlaže Ojuro. 7- — 100 — Brtoncelj se ni zmenil za vpiije Kovačkovo, segel v torbo po stekle-nico ter pridno namakal suho grlo. .,Bodita uverjena", tako ju je nagovarjal Gjuro, ,,da vaju nikdo ni osle-paril, temveč da gotovo in sicer v kratkem zaslužita, kakor vama je bilo obljubljeno. Brtoncelj je stari kupčevalec z mojim bratom, ki ima posestvo v bližnjem selu in vinograde krog cvetočih vrtov. Pri meni ste se oglasili lc radi tega, da vas popeljem na njegov dom. Za zdaj ste moji gostje, Alah naj vam odpre duri, vstopite!" Kovaček in Tine nista biia kar nič prepričana o resnici Ojurovih besed, le lakota jima je velevala, da sta vstopila v brlog navidezno sicer mirna, a z gnjevom v duši. Čez pol ure je na ognjišču zaplapolal plamen, po koči pa se je jel Siriti prijeten vonj po pečenki. »Kdaj pride Ognjin? Rekel si, da nas zasledujejo; Brtoncelj, kaj mislij s tem ? Pa ne da bi razblebetal celo stvar po svetu, kakor običavajo v tvoji domovini stare ženske", povzame Gjuro in odtrga z močnimi zobmi dobršen kos slastne pečenke. Marko je pogledal z osupnjcnostjo, kakor da bi mu prečital ravnokar spisano smrtno obsodbo — da ga varajo, o tem je bil zdaj zagotovljen. Gjuru je bil v odgovor le Brtoncljev hipni pogled in pomenljivi utrip z očmi. Potem se pa nista menila več za ostalo druščino, temveč zleknila sta sc po medvedji koži (er zasmrčala. Ogenj je na ognjišču počasi praskelal, sicer pa je bilo v koči mirno in tiho kakor v grobu. Od dolgotrajne ježe utrujcna sta se naša ujctnika stisnila drug k dru-gemu in hotela zaspati. Toda skrbi so ju mučile in jima branile, da kar nista mogla zaspati. ..Kovačck, moliva še par očenašev za srečno vrnitev v domovino; verjemi mi, Brtoncelj ima hude nakane, moliva. molitev pomaga. Ah. moja uboga mati. da bi vi vedeli-------", tako je šepetal Tine in dregal s komolcem Kovačka, ki je po končani večerni molitvi padel takoi v neko omotico, a zaspal ni. .,Kaj hočeš, daj mi mir in pazi, da te ne zasači ta črni ropar ali pa satan Brtoncelj!" ga je svaril Kovaček, ko se je na lahno dvignil in pogledal po spečih. Korak od njcga je bil zavit v prcprogo Marko; tudi (a ni zaspal — današnji dogodki so uplivali prevcč živo na njegovo domišljijo. Nekako potajil se je. tako da je imet prosto utio in za dihanje dovolj svežega zraka. Marko sicer ni bil kos slovenščini, a ker so si vsi južno-slovanski jcziki zq\6 sorodni, torej tudi slovenščina in bolgarščina, je vjel marsikako besedo, ki je bila zanj te važnosti, da si je razvozlaval, kar je imel Se zamo-tanega glede razmerja med njegovim gospodom in nenavadnimi gosti. ,Jaz ne morcm spati, preveč sem truden", je tožil Tine, hoteč raz-plesti pogovor med Kovačkom. ,,Daj, moliva!" in izvlekel je rožni venec, ki mu ga je bila dala na pot Ijubeča mati. — ioi — ^^^^^^^H ..Pozneje, če hočeš! zdaj je treba misliti na rešitev. Pa ko bi človek ^| vedel, kaj namerava z nama ta vražji Brtoncclj? Ali naju hoče prodati v ^| sužnost, ko naju je pripeljal k temu Crncu? Meni se zdi. da je Turek — ^J pa vendar menda ne, ko tako gladko govori naš jezik. O Turkih sem že ^J marsikaj čul od starih Ijudi, ki ne lažejo — Bog se usmili ! Saj pravim, ^M Igličar je poznal Brtonclja, kakor nikdo — zato sta si bila tudi vedno ^| navskriž. ^| Ali se spominjaš, Tine, tislega večera, ko smo sedeli v Brtoncljevi ^t hiši in pili za slovo, kako sta se sporekla? — Le vrzi me pod kap, samo ^| toliko pazi, da ti ne odpade umazana roka! — tako mu je rekel Igličar, ^| Brtoncelj pa jc stal sredi sobe bled kakor kreda in niti z očmi si tii upal ^| treniti. Tine, lgličar je vedel, zakaj je tako govoril, pa tudi Brtoncelj je ^B vedel. zakaj mu ni odgovarjal. Ali misliš, da ne?" Tako je govoril boječe in komaj slišno, Tine pa je bil zatoptjen v molitev. „— za sovražnike, ki nas zalezujejo, hoteči nam škoditi na duši in telesu; češčena si Marija ..." Na Tinetovem rožnem vencu so padale jagode, z njegovih lic pa so kapale solze . . . Mladenič mcnda še nikdar ni občutil teh besedi, ki jih je pogosto pridevala njegova mati dokončanemu rožnemu vencu, tako globoko v srce ^t segajoče, kakor baš sedaj, ko jc bil vjet — v roparskem brlogu. Prcd ^H očrni so mu vstajali spomini na zadnje ure, katere je preživel pri bolni ^H materi, in težke misli so mu vznemirjale dušo: morda vzdihuje po njem, ^M ki jo je pustil samo v revščini in skrbeh, in se morebiti ne vrne nikdar več; ^M morda trepeta v zadnjih trenotkih, morda pa leži bleda na mrtvaškem odru, ^| ljudje pa prihajajo, po prstih in natihoma pa si šepečejo o njem, o hudobnem ^| sinu, ki jo je pustil, da pogine v gladu in bolezni . . . Ljudje so trdi, a H on ve, da se mu ni nikdar vrivala z!a misel, šel je v svet. da ji pomaga, ^M ker jo Ijubi, kakor Ijubi vsak dober sin dobro mater. ^M Lunini žarki so polzeii po sliki njegove matere, ki jo je poljuboval ^M in močil s solzami. H