Uto lix. itnflkg JI. V mm, « iHM 8. ipHIl 1926. Ceno Din 1*50 lt*«fa vsak **■ pgj»«l«a«t timail MM|t ta praaaika. — Iasaratf: do 30 petit a 2 D, do 100 vrit U 50 p, večji ioseratl petit roti 4 D; notice, pcelaao, izjave, reklama, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — „Slovaaaki Kara«1' velja letno v Jugoslaviji 2W D, sa inozemstvo 420 D i : Kaallsva allaa star. 9, prltUCje. — Tale!aa itav. 304. KaaĐara allea at 9, I. aadatrcpjt. — Ttlelon »ter. 34* Poštnina platana v gotovini. Kriza in korupcija Ceščc se v javnosti navaja korupcija kot glavni in celo kot edini vzrok aedanje vladne krize. Temu pa daleko ni tako. Afera Rade Pašić-Stojadinović je le povod za to krizo, povod, ki je prišel do veljave šele potem, ko so trotov? pclirični kroj?i dobili prepričanje, da so sploš. politične razmere dozorele «a atako na vlado RR ter še posebej sa naskok na njenega šefa g. Nikolo Parića. G. Radić je še pred kratkim poveličeval g. PaŠiča v deveta nebesa, in to tudi še potem, ko se je začelo pred beograjskim sodiščem ter pred beograjsko javnostio prati umazano penio Rade Pasiča ter Dragiše Stoiadinovića. zeta g. Ljube Jovanovića, Šele. 5co je dobil g. Radić migljai. da bi s< moglo z uspehom naskočiti g. Nikolo Pašića, sta *e vzbudila v njem čut in potrebi za 'ProtikoTupctjsko akero«. Ko je celokupna opozicija vlagala interpelacije v Narodni skupščini ter zahtevala pojasnila ter razčiščenie afere Rade Pašić-Sto-jadinovič pred parlamentom sta jr. Radić in ves njegov klub z g. Pucljem vred molčala kakor riba. in šele ko *c «?. Ljuba Jovanović predložil g. Radiću seznam svojih pristašev iz radikalskega kluba ter mu razložil možnost nove kombinaeje. se je g. Radić aktivno začel udeleževati familiiarnega boja med Pašićevo in Jovanovićevo deco. ki je med tem dobila že izrazit značej osebnega boja med Nikolo Pašićem in Ljubo Jovanovićem. Kakor žal že toliko kriz v naši državi, je tudi sedanja, kakor se vedno boli kale. pred vsem posledica zakulisnih in osebnih vplivov in interesov, katerih c?l*' in pomen so za navadnega državljana docela nept znani. Zato rudi vidimo, kako se z naglico umikajo vsa principijelna in stvarna vprašanja in na i So za narod še take življenjske važnosti. Kadar gre za to. da zleze kdo na ministrski stolček in čini pride do pre-rričanja. da se je prikopal <:o večje moči, postane miren in ga tudi korupcija ne razburja. To dokazujejo dejanja onih, ki se baš sedaj trkajo na prsa kot nekaki jugoslovenski Aristidi Ni še pozabljeno, da je posl. Krem žar naperil proti radi-ćevcem :n še posebej proti ministru dr. Nikiću interpelacijo, v kateri je izrekel obdolžitve korupcije radi dveh in pol milijona Din. k? so jih rad čevci prejeli od Trboveljske premogokepn^ družbe. Od radičevcev se radi te interpelacije nihče ni razburjal in niti g. Ste-pan Radić ni zahteval od svojega pristaša, da razčisti to afero pred Narodno skupščino. Po več mesecih radičevski minister na to interpelacijo še niti odgovora ni dal in klerikalci ga tudi niso urgirali Pač pa smo v proračunski debatt doživeli razočaranje, da je posl. Krem-žar kot govornik SLS z rokavicami obiavnaval minisra dr. Nikića radi na-T> proti delavstvu. Znano Je _ so med pristaši g. Ljube Jo- ^^iJ^ića baš tudi taki, ki so bili že venkokrat označeni kot nosilci korupcije v NRS. Samo demagogija je torej, če se na* vaja, da je vzrok današnji krizi !;orup* cija ali pa da je med borci za novo vla* do na eni strani sama korupcija, na druai pa angelska čistost, poštenost in nedolžnost. Pravilno stališče v tej vlad= ni krizi zavzemajo samostojni demo* krati, ki nočejo reševati osebe gosp. Pašića. a tudi nočejo pomagati osebi g. Ljube Jovanovića. Korupcije v naši državi ni mogoče odpraviti « tem, da se izmenja v državni upravi par oseb, tem manj, ako pridejo na njihovo mr* sto drugi z enakimi instinkti. Problem korupcije je pri nas mnogo globlji in se da izlečiti samo, ako sc združijo na podlagi poštenega in moralnega pro* grama vsi pošteni in moralni ljudje od ^seh strank ter potem kot moralična in politična velesila v kali zaduše vs* to, kar v državi ne služi v dobrobit in nas predek naroda. Verski boji v Indiji 350 oseb ubitih, 400 ranjenih. — London, 7. aprila. Iz Kalkulc prih** jajo nova poročila, da »e versk: boji med Hindi in Mohamedanci nadaljujejo z vfi> ostrostjo. Izgredi trajajo dalje. Doslej je bilo po najnovejših poročilih ubitih ^seb in 40 težko ranjenih. Reuter javlja, da je včeraj cio 4. popoldne vladal pop«>Kii mir. Ob 4. popoldne pa jc v enem predmestju nastal velik nemir, spopadli so sc zopet Hindi in mohamedanci. Z največjo iež*vo so vojaške čete in policij- r.adaljno preli* vanje krvi preprečile. Po nekaterih dru^h ! krazjih pa se nadaljujejo krvavi boj^ ■ M? Senzacijonalnt avdijenci gg. Pašića in Stjepana lladića. — Radie demantira svoje sušaške izjave. — Pripravljen je zopet sodelovati tudi s Pašićem. — Beograd, 7. aprila. Politični ha* rometer se spreminja vsak hip. Dočim se je zdela včeraj dopoldne obnovitev še g. Nikoia Pašić m g. Stepan Radič, ki se je zjutraj zopet vmiS iz Zagreba v Beograd. G. Pašić ie bil pri kralju od vlade RR šc nemožna, govori danes vse , 16.30 do IS., nakar je prišel v Narodno o njej in so stopite vse druge kombinat cije v ozadje. Srdita borba med Paši* tem in Radičem se je vidno omilila in oba politika popuščata v Svojih zahte* vah. Sodi se. da bo prišlo do kompromisa. Pa~>ič bo pristal na to, da se se« stane Narodna skupščina med katoli* ško in pravoslavno Veliko nočjo na par dnevno zasedanje. Fadič pa bo po* pustil od svojih drugih zahtev. Politične kroge so potrdili o tej do* ranevi dogodki, ki so se vrstili včeraj popoldne in dant.s dopoldne. Včeraj sta bila gg. Radič in Pašić v daljšfh av* dijencah na dvoru, danes dopoldne pa sta imela sestanek med štirim očmi. nakar jc g. Radić zopet odšel na dvor. Tudi dobro informirana »Politika* smatra obnovitev vlade RR kot naires* nejšo in najverjetnejšo kombinacijo. — Beograd. 7. aorila. Včeraj je bilo končano konzultiranje naeelnikov parlamentanvh skupin na dvoru. Popoldne sta bili na dvoru še dve važni avdijenci. ki ste orinesli nekaj luči v še vedno nejasno situacijo. Po avdijenci .skupščinskega predsednika Marka Tri!-kovica, glede katerega so se raznesle govorice, da je dobil maniat za sestavo vlade, kar pa se je izkazao za netočno, sta bila namreč popoldne na dvoru skupščino, kjer je konferiral s predsednikom radikalnega kluba Ljubo 2ivko-vičem in z Mark&in Trifkovičem. Pozneje sta se Pašić ri Trifkovič skupno odpeljala na Pašičev dom. Po 18. je bil na dvo~u sprejet S'epan Radič. Njegova avdijenca je trajala rnčetrt ure. Pj avdijenci ie Radič izjavil novinarjem: >Vse je dobro. Položaj se razvija normalno. Odvisno je vse od g. Pašića. O. Pašić nai sprejme nase zahteve, ki so že znane, in zlasti to. da se skliče Narodna skupščina čimprej, morda okoli 15. aprila. Zahtevamo, da pridejo znane interpelacije n? dnevni red. Mandata za sestavo vlade Se n? dobil nihče, verjetno je da ga kdo dobi jutru« Današnji beogad-ski listi oriobčuiejo obširna poročila o včerajšnjih avdijen-cah ter beležijo najrazličnejše kombinacije. Lisi, tako »Politika«, ugotavljajo značilne diference v izjavah, ki jih je dal Stepan Radič na zadriem shodu na Sušaku in včeraj Po končani avdijenci. Na Sušaku je Radič trdil, da je pripravljen sestaviti vlado z vsemi strankami, razen s Pašićevimi korupcijonisti, v Beogradu pa je izjavljal, da se vrne zopet tudi v Pašićevo vlado, ako ta vsaj deloma ugodi njegovim zahtevam. Sestanek med Pašićem In Radićem Dopoldne sta se gg« Pašić in Rad ić sestala k daljšemu razgovoru. — Po sestanku je odšel g. Radi ć v avdijenco, — Odločitev pade popol dne« — Beograd, 7. aprila. Danes ob 10. dopoldne je prispel g. Nikola Pašić v ministrsko predsedstvo. Na hodniku so ga obkolili mnogi novinarji ter ga spraševali: . Prodana 2 vagona suhega vdanega oslja, tco. meja 90 Din. Žitni trg: Malo ponudb in malo po vpraševanja. Efekti. 2'A% drž. renta za vojno škodo 2S9—293: 1% invest. pos. iz leta 192L 75—76.50; Celjska posojilnica dd. 300—204: Lubljanska kreditna banka 190; Merkarjtilna banka 100—102; Prva hrvatska štedionica S6S—874; Kreditni zavor 165—175; Slavenska banka 49; Strojne tovarne in livarne 94 —99; Trboveljska premogokopna družba 366—370; Združene papirnice 100; Sešir dd. 109—115; 4X'% kom. zad. dež. bke. 20—22? A%% zast. 1. kr. dež. bke. 20—22. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Curfh 10.93547—10.9754 h Pariz 198.37—200.37. Praga 168.15—109.15. Newyork 56.696—56.996, London 276.115-+ 277.315, Trst 228.14—22934, Berlin 13.525 -13.565, Dunaj 801.19—805.19. Efekti: 7% invest. pos. 1921 76, 75š —76, 2%% drž. rente za ratnu Stetu 292-2?3, 292—293, Ljubljanska kreditna 19>^ Hrv. eskomptna banka 118—118.50, Kreditna ban-fa Zgb. 114—116, Hipotekarm banka 60—61, Jugobanka 98—99, PraStediona 870 —75, Slavenska banka 49—50, Eksploatacija 24—25, Drava dd. Osijek 130—95, Šećerana Osijek 362^—370. Isis dd. 60-62. Nihag 34, Gurman 270—275, Slaveks 150. Trbovelj^ ska 3675»—370, Unkm paromlin 380, Vevčo 100, Agraria 44—443-». INOZEMSKE BORZE. CurBi: Beograd 9.1375, Pariz 18.012* London 25.21, Newyork 518, Milan 30.855. Praga 15.375, Dunaj 73.20. Trst: Beograd 43.72—43.775, Para 86.4a —«6.70, London 120.925—120.975. Newyork: 24.72—24^4, Praga 73^0—73.90, Cur& 479-f 480, Dima! 349—362» , * 0281 tSCOVENSKI NAROD, dne 8. aprila 1926. Stev. 78. Aretacije rodi napada v Prestanku FaiMi nadaljujejo s preganjanje« slovenskega prebivalstva. — Sodu obdukcija je ugotovila, da so Italijani masakriraK mrtvi trupli vbitih hajdukov. — Eden napadalcev aretiran v V postojnskem okraju se nadaljujejo z *jo mrzlico poizvedovanja za uberrlhTii napaodicL doslej iu brez pozirivnejia BMpcha. Tržaški »II Piceolo della sera« trdi, da le bi na Rakeku aretira n neki V poodeiici se je izvršil zdr :uškt ©*egled irtev. Dva postojnska zdravnila sta ugotovila na ubitih napadalcih V^barju In Molku. Č3 bili znatno pomnoženi s vozovi tako. da je bil vsak dan omogočen transort oseb. ki so odhajale za velikonočne praznike k sorodnikom odnosno k svojcem v razne kraje. Železniška uprava doslej ni prejela njkakih pritožb da bj se potnikom 4'težkocalo to potovanje, nasprotno oprava »e skrbela, da so vlaki točno prihajali ifl odhajali. Ulede odprave Pot-Viikov in izletnikov smo se informirali j>ri vodstvu glavnega kolodvora ter MiKJ prejeH nekatere zanimive podatke. Načelnistvo glav ne g kolodvora ie preskrbelo, da su K vsi vlaki z vozovi znatno pomnožili. Na Gorenjsko je v ponedeljek vozil še poseben vlak do Medvod, vlak ie bil natrpan z izletniki na šmarno goro in na Sv. Katarino. Isti posebni vlas. je s večer V02il iz K ran a proti Ljubljani. Da se čim boli olajša kupovanje voznih listov pri velikem navalu občinstva, je na kolodvor, funk-c^kmiralo po pet blagajn. V soboto ie bilo pri blagajnah izdanih foflO voznih listkov. V nedeljo razmeroma zelo malo, nekaj nad 2UUU. čemur je bik) krivo deloma tudi mrzlo vreme in so večinoma ljudje ostajali doma. Ogromen pa je bil naval ljubljanskega občinstva na velikonočni ponedeljek. Zjutraj so hitek v, e \r-ie i/.Lirikov k vsem vlakom, zlasti pa k onim na Gorenjsko in proti Kamniku. Samo v ponedeljek ie bilo izdanih okoli 12.000 voznih listkov. Največ na Gorenjsko namreč nai ćuoO. Na Dolenjsko, na Notranjsko in proti Štajerskemu se ie inud prazniki vozilo- razmeroma malo ljudi. Naravno ie. da so vsi vlaki po ve-liki noči pripeljali tudi v Ljubljane« velike množice dijakov, izletnikom- in drugih oseb. Vlaki so vozili brez večjih zamud. Transport oseb se je vršil brez Vsakega incidenta. Smrt dr, Frana Kleina Na Dunaiu je včeraj G. t. m. umrl bivši pravosodni minister dr. Fr. Klein, rodom Dunajčan. Dr. Klein je že delj časa bolehal in se je nahajal v oskrbi svojega prijateja senatnega predsednika dr. Friedlanderia. Fran Klein je bil 24. aprila 1. 1S54 rojen na Dunaju. Po končanih pravniških študijah se ie nai-preje posvetil advokaturi ter se ie leta l*S5 habilitira! na dunajski univerzi, kier ie predaval o civilnem procesu in rimskem pravu Opustil je advokaturo in se docela posvetil akademski karijeri. Ostal je profesor in si med turisti pridobil velik ugled. Pozneje je bil dr. Klein pozvan v pravosodno ministrstvo, kier mu je bila poverjena naloga izdelati nov civilno-pravdiii red. Tej nalogi se je posvetil z največjim navdušenjem ifl z največjo požrtvovalnostjo. Ko ie bil civiino-pravdni red izdelan, ie postal dr. Klein sekcijski načelnik in leta 1897 tajni svetnik. Leta 1905 ie postal pravosodni minister v kabinetu Bienerth. Pokojnik si je pridobil, kakor omenjeno največ zaslug za reorganizacijo civiino-pravdnega procesa s tem, da ie strokovno sodeloval pri sestavi novega pravdnega reda. Pokojnika pokopljejo jutri v četrtek na stroške dunajske mestne občine. Protest državnik uradnikov Upravni odbor saveza državnih u-novnikov in ostalih službe ni ko v je izdal po svoji zadnii seji koncem preteklega tedna sledeči komunike: 1. Savez državnih čarovnikov in ostalih službenikov najenergičneje protestira noti odpuščanju kvalificiranih či-novnikov iz državne službe in proti pezijoniranju mlajših čmovnikov po 10 in 15 letih službe. 2. Savez državnih činovtukov posebno protestira proti nekulturnemu načinu odpuščanja z službe, brez predhodne odpovedi in odškodnine m se radi tega mnogi čmovnikt med katerimi je tudi veliko število fakultetski na-obraženih ljudi, s svojimi družinami nahajajo od 1. aprila naprej na ulici, brez dohodkov in brez dela._ Obznana v Rusiji Iz Moskve poročajo, da je sovjet ljudskih komisarjev sprejel osnutek zakona o zaščiti države, ki ga je izdelala prrscfcna komisija in ki pride kmalu na sejo central, "lega izvršilnega odbora. Sovjetska vlada, ki je tako obsojala zapadne države in njene zakone, je torej sama uvedla zakon o zaščiti države. Prvi odstavek novega zakona govori o protirevo4ucijorareiiih zločinih. Pod tem zločinom se razume v^alc čin. ki je naperjen pTOti delavsko kmečki vlad j odnosno njeni politiki. Sovjetski zakonodajalec gre celo tako daleč, da govori o protirevolu-cijonarnih činih tudi takrat, kadar gre za kako drugo državo delovnega ljudstva. Smrtna kazen je d•.■ Lojena za oborožena vstajo, za vpad oborožene tolpe na sovjetsko ozemlje, za podpiranje tujih držav, ki se bore proti sovjetski Rusiji, za Lzpodfco-pavanje državne industrije, prometa, denarnega obrata in celo zadružništva. Smrtna kazen je določena tudi za vsako poškodovanje cest, železnic vodovodov, javnih skladišč in drugih državnih poslopij. Kdor izrablja državne ustanove ali podjenja v to, da koristi bivšim častnikom ali iniere-si ranim kapitalističnim organizacijam, ga zadene smrtna kazen. Vse to se liče bodočnosti. Osnutek sovjetskega zakona o zaščiti države pa sega tudi nazaj v preteklost. Smrtna kazen je določena za vise tiste, ki so se afravno udeleževal: borbe proti delavskemu stanu in fevoi*ucijonarnemu pokretu v carskem aparatu ali pod protirevoIucjcnarTrani vladami za časa državljanske vojne. Smrtna kazen je določena tudi za podpiranje sov« jerskl vladi sovražne mednarodne buržua-zije. Pretežni večini ruskih emigrantov preti torej po tem zakonu smrtna kazen, če bi se vrnili v Rusijo. Drugi del osnutka govori o zločinih* proti upravnemu sistemu, za katere je večinoma določena smrtna kazen. Sploh so boljševfki s eonrtno kaznijo zelo radodarni. Edino za manjSe po'greške je določena minimalna kazen 3 leta težke ječe, drugače pa pozna osnutek samo smrtno kazen. Gustav Geffrov umri Na veiikoThočno nedeljo je umrl v Parizu predsednik akademije Ooncour-tov, pisatelj in kritik Gustav Geffrov, ki zavzema v sodobni francoski literaturi kot dosledni propagator socijalnih reform odlično mesto. Socijalna propaganda mu je bila vedno merilo pri oceni lastnih in tujih del. S svojim glasom ie 1. 1921 kot (predsednik akademije Goucourtov odločil, da je bila priznana nagrada omenjene akademije Marano-vemu romanu »Baruala^, ki razpravlja o socijalnih problemih črncev. Med pokojnikovimi deli je posvečena knjiga ».leča« življenjepisu slavnega revoluci-jonarja in kopiiniista r3Ianquiiu. ki je preživel 37 let v ječi. BIanqui je bil vodja komune iz !. 1870. V delu »Mladenka« te opisat Geffrov življenje poštene devojke znanega pariškega revo-lucijonarnega okraja Belleville za časa vojne 1. 1870. kakor tudi zgodovino komune in prvih let francoske republike. Njegovo delo »Naša doba« obsega vse važnejše dogodke koncem 19. stoletja. Izmed njegovih kritičnih del je najbolj znana monografija o Monetu. Po poklicu je bil Geffroy ravnatelj državne šole za gobeline. Umrl je v starosti 71 let. Korupcijski škandal v Nemčiji Nemške oblasti so prišle na sled ogromni korupciji in velikim poneverigam, ki so jih že par let uganjali nemški železniški in carinski uradniki ob poljski meji V afero je zapletenih okrog 60 višjih in srednjih uradnikov državne železnice in carinske uprave. Mnogi med njimi so bili tik pred velikonočjo aretiram, drugi so bili suspendirani, nekateri pa so ostali začasno še v službi. Obdolženi so vseh mogočih deliktov. s katerimi so si služili denar. Železniški uradniki so se dali podkupiti od različnih firm, ki so dobavljale železnici gradbeni in prometni material. Sprejemali so proti mastnim provizijam manj vredno blago za polnovredno, a nakazovali tudi izplačila za blago, ki sploh ni bilo dostavljeno. Sodelovali so tudi drugače pri raznih golutfijah in poneverbah. Skupna škoda, ki jo trpi država, /naša kakih 20 milijonov zlatih mark (260 milijonov Din). Preiskavo proti obtožencem vodi poseben oddelek berlinskega državnega pravdnistva. Oddelek šteje 20 ljudi, pravnikov, železniških in carinskih strokovnjakov. da eden par nogavic x žigom ta znamko (rdečo, modro alf zlato) - V? »ključ« traja kakor Štirje pari drugih? Kupite eden par, pa boste ve« rovali. Nogavice brez žiga •ključ* to ponarejene, Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama. Sreda. 7. aprila: Pvgmalion. B. Četrtek, 8. aprila: Deseti brat*. A. Petek. 9. aprila: John Gabrijel Borkman. F. SobfK.j. 10. aprila: Scaimpolo. V korist udruženja gledaliski.li tgrakerv. Irv. Nedeija. 11. aprila ob 15.: Ce »pride čaro- de?. Otroška predstava društva A:ena. izv. Ob 20. John Gabrijel Borkman. Ljudska predstava «po znižanih cenah. Izv. Ponedeljek, 12. aprila: Ana Christie, r3. Ope ra. Sreda, 7- aprila: «2ongler Naše Ljube Co* spe». C. Četrtek. 8. aprila: «Bohcmc». E. Petek, 9. aprila: «\Ya!Iy». D. Srobota. 10. aprila: Zaprto. Nedelja. 11. ob 15. «GTofica Marica». Izven. Ponedeljek. 12. aprila; Zaprto. Ako ni drugače označeno, se začno predstave v drami ob 20., v operi pa ob pol 20. Sprememba opernega repertoarja. Zaradi nenadne obolelosti sdčne. Thalerjev e se deloma spremeni objavljeni repertoar, na kar opozarjamo občinstvo. Turneja Imblajnske opere. Liublvan-ska opera se odpelje 16. t. m. na turnejo v Sarajevo, Dubrovnik in Split in se vrne okrog 10. maja nazaj v Ljubljano. Operne predstave v Ljubljani v tem in začetku prihodnjega tedna so zadnje pred odhodom na turnejo. Po vrnitvi traja letošnja sezona do zaključka ljubljanskega velesejma, to je 5. julna. V tem času bodo odigrane vse predstave, ki spadajo v letošnji operni abonna. Glavni premijeri bosta tekom maja in junija Mozartova »Figarova svatba« in Wagner-jev »Tannhauser«. Koncert učiteljskega pevskega zbora. V soboto dne 10. t. m. m v nedeljo 11. t. m. nastopi prvikrat na koncertnem odru novi slovenski pevski zbor, kojega članstvo tvori izključno le naše učiteljstvo. Slovenski učiteliski pevski zbor delirie v okviru Društva učiteljev glasbe, vodi pa sa zborovodja g. Srečko Kumar. Za svoj prvi koncert si je izbral večinoma skladbe p. Hug. Sattncr-ja, katerega /Sletnico hoče s tem koncertom počastili. Poleg pevskega zbora slovenskih učiteljev nastopi tudi ljubljanski srednješolski zbor pod vodstvom prot. Brnobi-ča. Na oba koncerta, tako na sobotnega, ki se začne ob 8., in pa na neaebskega, ki se vrši kot ljudski koncert popoldne ob a., opozarjamo naše občinstvo. Oba koncerta se vršita v veliki dvorani hotela Union; vstopnice so v predprodan v Matični knjigarni !ia Kongresnem trgu. Zunanji udeleženci naročijo lahko vstopnice z dopisnico na naslov Matične knjigarne. Cene v soboto običajne, koncertne, v nedelo pa znižane ljudske. železnica KOIČDA R. Danes: Sreda, 7. aprila 1^26; katoličani: Hegerij, Radivoj: pravoslavni: 25. marcu. Radivoj, Hvalislava; muslimani: 24., rama« zana 1344; Žid je: 23. nišana 5686. Jutri: Četrtek. 8. aprila 192o: katoličani: Albert, Viljenica; pravoslavni: 26. marca, Gavrila; muslimani: 25. ramazana 1344; žid» je: 24. nišana 56P6. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: opera «2on$cr naše ljube Gospe»; drama aPy^malion>». Kino Matica: *Lov za zTatom«; Ljub* Ijanski dver: «Marko»; Kino Idcel: «N"ezver stoba brez posledic*. JUTRIŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: opera <*Bohemci»; dram* «Deseti brat». DEŽURNE LEKARNE. Sreda: Trnkoczv, Mestni trg; Kamor, Miklošičeva cesta. Četrfek: Bohinc, Rimska cesta, Levstcl^ Rcsljeva cesta. Sclnce zaide danes ob 18.54, vzide ju* tii ob 5.30 in zaide ob 18.36. Mesec vzide jutri ob 3.35 in zaide ot 13.32. Fenomenalna brzina na našit) železnicah Na račun Ivrdke Georg Schicht v» Osijeku so bili poslani tvrdkama Man kovic in Udovičić v U žicah iz Beogra* da v decembru 1924 trije zaboji mila. U žiška postaja je prejela te zaboje dne 31. decembra 1926. To je gotovo re* kord v brzini železniškega prometa. Kot rečeno, sta naročili omenjeni tvrd-ki milo koncem decembra 1924. Začel* kom januarja 1925 sta dobila Marko* vid in Udovičić obvestilo, da je milo že v U žicah. Ko pa sta hotela blago dvig* niti, se je izkazalo, da ga na postaji ni. Čakala sta zaman dva meseca, nakar sta vložila prošnjo na direkcijo, naj želez* niška uprava blago pošlje ali pa povrne škodo. Potrpežljivo sta čakala še eno leto. Letos v februarju sta se ponovno obrnila na železniško direkcijo in tako sta dobila po 15 mesecih obvestilo, da je blago srečno prispelo v LTžice. Pa tudi s tem še ni bilo konec njunih kri* žev in težav. Mila nista mogla dvigniti, ker en zaboj ne odgovarja tovornemu listu. Okrog 25 kg mila se je med voi-njo «posušilo». Zaboji so potovali torej od Beogra* da do Užic 455 dni. Ta čas bi lahko prepotovali šestkrat okrog s\-eta aH šestdesetkrat iz Soluna v Ameriko. Pa se še najdejo ljudje, ki bi radi tudi železniške direkcije reducirali in uvedli V drugih krajih enako prometno brzino. Vivian Gibson Erich Kaiser-Titz Bruno Kastner Hans Mierendorf Olaf Fjord Helga Molander Vsi v uspelem filmu iz veliko mestnega življenja Človek, ki se prodaja. PRIDE! ELITNI KINO MATICA .lack London: 78 Roman treh src Svečenik soinca je padel k ničnim no^am. LTjet-tiiki so staL. samo Torres je upv/gnil koleno in pokazal da bi bil on pni, če bi hoteii d nisi posne-aiiati svečenika. Vendar se je pa njegovo koleno znova iztegnilo m inož je ohranil svoje dostojanstva, všdeć da trtdi Leoni ce in oba Mor^ana niso pokleknili. Spočetka je gledala Tista, kj sanja, samo Leon-cio. Ko si jo je ogledala .*! nog do glave, je energično prikimala v znak, naj se ji približa^ Leoncii &e je zde! ta migljaj pregrob. 1 .tr •<.. bil v popi/incm nasprotju a njeno nepopisno lepoto. Takoj je začutila, da irna pred seboj lepšo in mogočnejšo žensko, s katero se bo morala boriti za prvenstvo. In ni se samla dotlej, dokler ni svečenrk sobica osorno za-irrrmraJ, da se mora pokoriti. PribHzala se ji ie. ne da bi se zmenHa za orjaškega psa. Pogumno jc sla jnimo rrjega m rrorno trinožnikov ter se ustavila sele takrat, ko ie krasoti ca drugič samozavestno prikimala. Dolgo sta si gledali obe ženski v oči iti Leoncie je v*a srečna opazila, da je Tista, ki sanja naposled povesila oči. Toda njenega zmagoslavja je bilo kmahi konec, zakao Leoncie se je prepričala, da je krasoti ca povesta oci samo zato. da si ogleda rijeno obleko. Ondna lerotfc* ie oeJo tete^nrla svojo tenko bledo ruko in potipala blago ta4ro nežno, kakor znajo samo ženske. — Svečenik! — .^e dejala reano. — Danes je tretji dan lune. 2e davno sem ti nekaj govorila o tem dnevu. Govori! Svečenik soinca se je v nerodnih pok Ionih ves sključil in zamrmral: — Prorokovala si. da nam prinese ta dan čudne dogodke. In res Se je zgodilo tako, o carica! Toda carica jc v tem že pozabSa na svoje vprašanje Še vedno 5e sladila Leonciino blago in gledala mladenkj naravnost v oci. — Zeto si srečna, — je spregovorila naposled in namignila Leoncii, naj se vrne k ostalim ujetnikom. — Moški te zelo ljubijo. Nj mi sicer vse jasno, \ c dar pa čutim, da te moški preveč ljubilo. Njen tihi in čisti glas je bil kakor dataje zvone, nje, ki kliče vernike k molitvi Toda Leoncie ni n*>-gla oceniti divne melodije tega čudovitega glasu. V svojem srcu je čutila samo srd, kl i je poganjal vso kri v glavo. — Videla sem te že poprej Id sicer večkrat, — ie nadaljevala carica. ■— Se nikoli! — je zakričala Leoncie. — Molči! — je zarentačil svečenik soinca. ;— I'oglejte to^le! — je dejala carica in ji pokazala velik zlat kelih. V tem kelihu sem vas le večkrat videla. — Tudj tebe sem videla v njem — se je obrnila k Henrvju. — In tebe tudi, — je dejala Francisu in njene velike plave oči so se še bolj razširile, ko mu je pogledala naravnost v obraz. Gledala ga je dolgo, tako dolgo, da se je oglasila v Leoncimem srcu prava ženska ljubosumnost. Caričine oči so se zasvetile, ko Je pogledala Torresa. — Kdo si pa ti. neznanec, v tako čudni obleki, z viteško čelado na glavi in suženjskimi sandali na nogah? — Jaz sem kapitan Da Vasco, — je odgovoril Torres ponosno. — Ime disi res po starodavnih časih, — se je nasmehnila. — Saj tudi sem starodavni Da Vasco, — Je dejal in se ji brez vabila približal. Smejala se je njegovi predrznosti, vendar ga pa ni zapodila, — To Čelado sem nosil pred štiridesetimi stoletji, ko sem pripeljal pradede Izgubljenih duš v to dolino. Carica se je se vedno smejala m videti je bHo. da mu ne verjame. — Rojen si bil torej pred štiristo leti? ^- Da in — nikoli. Rojen nisem bil nikoli. Jaz sem Da Vasco. Živel sem vedno.. Moja domovina je solnce. Njene tenke obrvi so se vprašujoče stisnile, vendar ie pa molčala. Iz zlatega zabojoka, ki je stal kraj nje na divanti. je vzela ščipec nekega praška. Njene divne, tenke ustnice so se strnile v prijazen smehljaj, ko je vrgla prašek V velik zlat kelih na trinožku. Naenkrat se je dvignil iz keliha oblak dima. ki je takoj zopet izginil. ■— Poglej v kelih! — mu je zapovedala. Torres se ie približal kelihu in pogledal van;, Nobeden izmed njegovih spremljevalcev ni ni. koli izvedel kaj je videl. Toda carica, ki se je nagnila obenem z njim in pogledala v kebh, je videla isto, kar je videl on. Na njenem obrazu je zaigral prijazen smehljaj sočutja. Zakaj Torres je zagledal spalnico v domu, ki mu ga je zapustil oče v Bocasu del Toro. Videl jc prizor svojega rojstva. Bilo je kravrno rojstvo, kakor je bila klavrna tudi njegova tajna, ki jo ie carica tako hitro odkrila. Torres je zagledal šc nekaj, kar je vedno slutil in kar se je moralo zgoditi. — Morda hočeš še gledati? — je vprašala carica ironično. — Pokazala sem ti samo tvoje rojstvo. Poglej Še enkrat in videl boš svojo smrt. Toda Torresa je prizor v zlatem kelihu tako pretresel, da je ves prestrašen odskoČil. — Oprosti, prekrasna carica! — je zaječi jal. — Dovoli mi oditi. Pozabi* kar je bilo. kakor bom skušal tudi jaz pozabiti za vse svoje življenje, da sem lagal. 5tev. 78. SLOVENSKI VAROD» dne 8. aprila 1926. Stran 3. Dnevne vesti. * UubuaaL dnt 7. aprtaz /926 — Iz odvetnice zbornice. Dr. Alojzij Kraut, odvetnik v Kamniku, se e odpovedal izvrševanju odvetniSrva. Dr. Kraut ie ie deli ča^-a boleha! na očeh ter je zadnji čas popolnoma oslepel. — Redukcija v ministrstvu narodnega zdravja. V ministrstvu narodnega zdravja je rt J jciranih rrad polovico uradnikov. Do 1. aprila je bilo v ministrstvu 107 uradnikov in drjcvrricarjev, zdaj jih je ostalo samo 47. — Delavski delegati v Beogradu. \' r:; polico so dopotovaii delegati amsterdamske internacijonale, ki sc sestane jo z na&mi delegati, da skupno odpotujejo na balkanski sindikalni kongres v Sofijo. — Reorganizacija poštnih hranilnic. V 7^-ezr s predstoječo organizacijo poštnih I '?n:!m'c je odpotoval na inšpekcijsko potovanje v Zagreb m Ljubljano dr. Milorad Ne-deliković. generalni direktor poštne hranilne e. Pri tej priliki bo imel konierence s strokovnjaki, nakar se vr-i v Beogradu skupni sestanek. — Pocenitev soli. Finančni minister je podpisal včeraj rešitev, glasom katere bo vtna soli s 1. majem tega. leta znižana za v^i par pri kilogramu. — Naši dijaki v Franciji. V Franciji študira mnogo Jugoslovenov. ki dobivajo od francoske viade li^cćno 600 irankov podpore. Ker je pa ta podpora za življenje v Parizu premajhna, so se obrnili naši dijaki potom prosvetnega oddelka v Parizu na prosvetno ministrstvo s prošnjo, naj jim do-%-oli iz svojega proračuna se po 400 frankov riesečno, ker bi morala v nasprotnem slučaja veČina študentov zapustiti Francijo, življenje v Parizu se je zadnje čase zelo podražilo. Stanovanja so se podražila za 50 odstotkov. V juni.u 1925 se je dobilo dobro stanovanje >e za 2 <0 frankov meseno, 7dai pa stane 300 do 320 frankov. Hr2na sc je podražila za 30%. Za kosilo in večerjo je treba plačati 13 do 14 frankov. — Novi parobrod »Kraljica Marija«. Direkcija rečne plovitbe jc prejela popravljeni Parobrod Kraljica Marija«, ki se je prej imenoval Ljubljana^. Parobrod ima povsem nove stroje, nove salone prvega in drugega razreda ter udobne spaine kabine. »Kralijca Marija« bo vozila med Bcogra-d-m, Vukovarjem in Osijekom. — .Naši študenti v Carigradu. Skupina r-udentov beogradske filozofske fakultete priredi za pravoslavne velikonočne praznike naučno potovanje v Carigrad, da pro-tči tamošnje zgodovinske zanimivosti. Študente bo vodil prof. dr. Stanojević. — Izpiti postajnih načelnikov. General-rta direkcija državnih železnic je sklenila, «ia morajo vsi postajni načelniki v roku Šestih mesecev položiti izpit o svoji sposobnosti, brez ozira na to. ali so tak izpit že potožil . — Tridnevni dopust je ministrstvo sa-T -aja dovolilo vsem udeležencem skupščine Udruženja iugoslovenskih železničarjev, ki se vrši 17. in 18. aprila v Zagrebu. — Brezplačna vožnja za u bo ž no deco. Ministrstvo saobraćaja je ugodiio prošnji r a rodne zaščite Saveza dobrotvornih dru-Mev v Zagrebu za brezplačen prevoz de-ce. Ki o bo gornji savez nameščal v poedi-cih obrtih. trgovinah ali drugih zavodih. — Županstvo občino £l Ropert pri Mokronogu razglaša, da vpelje oziroma oži-\i stare živinjske sejme za govedo, konje in prašiče. Prvi tak sejem v tekočem letu se vrši v Št. Rupertu v soboto po Beli nedelji, to je 17. t. m. — Zakup bogatega lovišča. Dne 21. aprila 1926 s priče tkom ob 10. uri se potom javne dražbe odda v zjkup pri sreskem po-U jvarju v Brežicah lovišče občine Kapele in sicer za dobo od 1. maja t. 1. do 31. ma-a V lovišču sc nahajajo zajci. srne. icre-N^e. kliunači in race vseh vrst. Točneje pogoje se zamore dobiti pri navedenem s reškem poglavarju. — Kolonizacija Belia. Finančno mlnistr-ttro m pooblaščeno, da jjddeli od državnega posestva Belje 800© jih rov zemlje za kolonizacijo optantov in beguncev iz Madžarske in drugI i: ..-„tu rnili interesentov. V fi-r.-ncnein ministrstvu izdelujejo zdaj pravilnik o razdelitvi te zemlje. — Zveza s Crikvenica, Od 29. marca dalje čaka na postaji Plase avtobus in osebni vlak, ki prfhaja iz Zagreba' ob 6. zjutraj. in na brzoviak ob 12.45. Vožnja t a\tobusom stane od Plase do Crikvenice f » — .v od osebe. Vožnja iraja eno uro. — Začetek sezone v Splitu. V Split so le prispeli prvi tuci. večinoma Angleži in Remci. — Tekmovanje slovenskih deklet v re- rli. Poreča jo nam: Slovenska moderna rc-vra. k: prične v apriln iztrajatj v Pragi, na-■lerara že v svoji prvi Številki prirediti po vzorcu velfkih inozemskih revij nagradno tekmovanje naših dek'et. LVedništvo vabi te.n potom vice pose5tnice lepih, umetniško šavtim i avtoportretov, da jih pošljejo redakciji, ki jih bo potem po 90 v eni številki priobčevala. Vsaka fotografija mora irreti Raz* g : , Praha, IV., Strahov 126. — Olajšave za potovanja po železnici ene udeležencem sledečih kongre- . Owiosr;o zborov: udeleimkom proslave -tnice delovanja JugosJov. akad. giasbe-* cga društva v Zagrebu, ki se bo vršila v ZagTCbu sredi apria t. L Popust znaša 50% in velja za dobo od 14. do 21. aprila t. 1. — Za člane Splošne Delavske Zveze Jugoslavije za kongres v Zagrebu in sicer od 1. do 9. aprila t. I. — Za člane Zveze kovinskih ivcev v Jugoslaviji, ki žele posetlti kon-'..-es v Beogradu. Popust ravnotako 503» ter velja od 1. do 9. aprila. — Za udeleženke •bčnega zbora Udruženja diplomiranih ba- bic ki se vrši sredi aprila v Ljubljani. Popust znaša 5^**» ter velja o-d 11. do 15. aprila t. L Popust za polovično vožnjo uživajo tudi udeleženci kongresa Zveze državnih policijskih nameščencev, ki se vrši v Splitu. Povlastica velja od 4. do 10. aprila pri vožnji tja in od 10. do 16. aprila pri vožnji nazaj. — Posetniki velesejma v Milanu imajo po naših progah tudi 50% popust in sicer za vožnjo tja od 8. do 30. aprila, za povratek pa od 20. aprila do 2. maja, — Samovoljnost italijanskih obmejnih organov. Neki potnik, ki se je vozil v ponedeljek v Trst, nam poroča, da le imel s seboj več slovenskih dnevnikov. Pri obrre.inl kontroli v Postojni mu je službujoči uradnik druge liste pustil, -Slovenski Narod* pa mu je odvzel. Ker naš list v Julijski Krajini ni prepovedan, gre za drzno samovoljnost italijanskega obmejnega organa, ki jo moramo najostreje obsojati. — Stalni volilni imenik za mestno občino mariborsko jc od včeraj naprej stalno razgrnjen na mestnem magistratu, soba št. 4 (konskrrpcijski urad), kjer ga lahko med uradnimi uradi a sak pregleda. Zahteve po popravkih volilnega imenika se sprejemajo htotam. Pri morebitnih volitvah imajo glasovalno pravico samo oni, ki so vpisani v volilni imenik. — Olajšave za obisk velesejma v MIlanu. Irali anski generalni konzulat v Ljubljani' nam sporoča: Italijanska vlada je odredila za tuje državljane, ki žele obiskati milanski velesejem, sledeče olajšave: 1.) Taksa za vidiranie potnih listov so zniža od 75 Din na 30 Din. Popusta so lahko deležni oni, ki se izkažejo pri generalnem konzu'atu z \ oznim listom Ljubljana - Milano, ki se dobi v ljubljanski poslovalnici »Putnika«. 2.) 50% popust na železnici za vožnjo tja in nazaj. Vožnja se lahko nastopi v času od 7. do 27. aprila; vozni listek ie veljaven 30 dni. Pred povratkom iz Milana ga je treba predložiti velesejemskemu odboru, da ga žigosa. Nadaljna pojasnila 0 olajšavah i a gg- razstav i jaice in za prevoz tozadevnega blaga se dobe vsak dan. izven praznikov od 9. do 12. v pisarni kr. italijanskega generalnega konzulata v LjubijanL — V zdravilišču »Terma v Laškem razpisuje Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani za dobo od 15. maja do 15. junija t. I. za dva zasebna nameščenca — svoja zavarovanca — za vsakega za pol meseca prosti mesti s prvovrstno preskrbo in sicer s prosto sobo, vso prehrano, zdravniško pomočjo in kopanjem, toda brez potnih stroškov. Kolka proste prošnje se vlagajo pri zavodu do dne 1. maja t. I. opoldne in morajo biti opremljene z uradnim spričevalom, da prosilec nima premoženja, ra s potrdilom zdravnikovim, da prosilec boleha za protioskim ali revmatičnim obolenjem Iažre vrste, da bi bilo zdravljenje v termalnem kopališču potrebno, da je od 15dnevne-ga zdravljenja pričakovati zboljšanja in da prosilec lahko potuje brez spremstva. — Smrtna kosa. Danes zjutraj ie umrla v Ljubljani gostilničarka in posestmea gospa Lucija Bizjak. Biia je blaga in dobra žena. Pogreb bo v petek ob pol 3. popoldne iz Bolroričeve ulice 16. Blag ji spomin. Žalujoči rodbini naše iskreno sožaljc. — II. pedagoški teden priredi rPedago-Škodidaktični krožek« v Mariboru od 12. do 17. maja. Predavali bodo sledeči pedagoški strokovn:aki: dr. Fran Toplak o dojenčku, dr. Karel Ozvald o predšolski dobi, dr. Fran ŽgeČ o šolski dobi. Gustav Šilih o mladeni-ški dobi. Anten Skala o duševno zaostali deci, dr. Ramino Bujas z zagrebške univerze, o poklicni izbiri. Pri tej priliki priredi mariborski pedagoški krožek pokrajinski tečaj za učitelje in učiteljice mariborske oblasti. — Razpisane stalne službe na meščanskih šolah v mariborski oblasti. V mariborski oblasti je razni.vanih 16 mest na meščanskih šolah raznih skupin. Zadevne prošnje jc treba vlagati pri pristojnem ravnatelju ali šolskem upravitelju najkasneje do 1. maja 1925. Velikemu lupanu se prošnje predlože 10. maja L I. — Letošnji redni občni zbor Trgovskega društva Merkur v Ljubljani, ki bo zajedno proslava 251etnice obstoja društva, se vrši v soboto dne 17. aprila 1926 ob 8. zvečer v veliki dvorani Kazine v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Po občnem zboru se vrši v istih prostorih takoj Merkurjev jo ur f i x, pri katerem sodelujeta društveni pevski zbor fn salonski orkester. 400 Da najboljši je to znaj, Colombo CeyIon čaj! Iz Ljubljane —lj Častni večer dr. Vidmarju. Suoči so prirediH prijatelji in častilci našega šahovskega velemojstra dr. Mrlana Vidmarja časten večer slaviiencu, ki se je vrnil s semmerinškega turnirja. Proslave so se udeležili med drusfrrri veliki župan dr. Baitič. gerent dr. Puc, univ. prof. dr. Plemelj in še več drugih cdlfčnih oseb, skoro korporativno pa vsi ljubljanski šahisti. Dr. Vidmarja, ki jc bil pri svojem vstopu viharno akla-miran. ie pozdravil podpredsednik šahovskega kluba ing. V. Zupane ki je poudarjal, da ie dr. Vidmar na Scmmeringu moralično zmagal in je danes poleg Capabiance in dr. Laskerja najjačji pretedent za naslov svetovnega prvaka. Govoril ie nato še zastopnik akademike mladine, nakar *e je dr. Vidmar iskreno zahvalil za častitke in pozdrave, številni šahisti ter drugi znanci in prijatelji dr. Vidmarja so poslali pismene ali brzojavne čestitke. Zbrana družba ie ostala par ur v živahnem, prijetnem razgovoru. —lj Odborova seja ljubljanske sekcije JNU bo jutri, v četrtek popoldne ob 3. v uredniških prostorih »Srlov. Naroda' —Ij V ih natru »Soča« predava v soboto 10. t. m. v salonu pri Levu univ. prof. g. dr. Rado K u š e j o zelo interesantni temi. ki se glasa": »Cesaropaprzem na vzhodu in njegove zapadne oblike«. Vabljeni Sočan} in vsi prijatelji društva. Začetek ob pol 21. zvečer. Vstop vsem prost. —lj Kolo jugoslovenskih sester bo imelo v petek 9. aprila ob 16. redno odborovo sejo. LMeležba odbornic dolžnost. 39S —lj PodoHcirsko podporno društvo ljubljanske gamizlje priredi v soboto lo. t. in. v veliki dvoran: Mednega doma ^Družabni večer« s plesom, šaljivo pošto in prosto zabavo. Občinstvo se n3juljudneje vabi, da se omenjenega družabnega večera v čim večjem številu udeleži. Vstopnine ni, posebnih vabil tudi ne. 392 —i j Klub esperaatistov v Ljubljani otvori v petek dne 9 t. m. tečaj za začetnike. Interesenti naj se priglasijo navedenega dne ob 19.30 v šentjakobski šoli. Učnina 15 du-arjev mesečno, za dijake 10 Din. 397 —Ij Našla se je manjša vsota denarja na Dunajski cesti v nedeljo. Lastnik dobi denar pri ge. Mariji Mali, Dunajska c. 64. —Ij Pevke in pevci »Ljubljanskega Zvona«! V sredo, 7. t. m. ob pol 8. zvečer skupna vaja. Važno! 399 —I; Napredno pnlitično in gospodarsko društvo za kolodvorski in šenpeterski okraj ima svoj letošnji občni zbor z običajnim dnevnim redom v četrtek dne S. aprila t. 1. v gostilni pri Bončarju na Sv. Petra cest: štev. 41. Začetek ob P. uri zvečer. Člani, udeležite so občnega zbora polnoštcvilno! —Ij Sokol I. na Taboru priredi na Belo nedeljo 11. aprila popoMan društveni peš-izlet v ljubljansko okolico. Iziet se vrši v civilu ćas in kraj izleta naznanimo jutri, ko se tozadevno pogovorimo z našo godbo, ki se tudi udeleži izleta. Bratsko članstvo opozarjamo na ta prijetni pomladanski izlet. Zdravo! — Prednjački zbor. 401 —t Došla krasna izbira otroških obleke in plaščkov. Kristoiič-Bučar, Lhibljana. 5* —i j Radi bolezni v smrt. Nekako pred tremi tedni ponoči je odšla od doma 261etna Baldi Kazafura, stanujoča v Trnovem pri svoii sestri. Dekle je imelo že deli časa hudo živčno bolezen, na zadnje pa je obolelo na španski. Kritično noč in dan popreje je imela Kazafurova hudo vročino. Ko je drugi dan domači niso našli do.na, so naznanili slučaj policiji. Vsa poizvedovanja policije.kakor sorodnikov dekleta, pa so ostala brezuspešna. Usoda nesrečnega dekleta se je o \ eliki noči nagloma pojasnila. V Ljubljanici je tik ob Trnovskem pristanu neki ribič na velik nočni ponedeliek opazil, da leži neko truplo v vodi. Slučaj je bil prijavljen policiji, ta pa je obvestila rešilno postajo. Truplo, v katerem so spoznali nesrečno Baidi Kazaturovo, je bilo še isto dopoldne potegnjeno iz vode ter nato prepeljano v mrtvašnico na viško pokopališče. Zdi se, da je dekle skočilo že omenjeno noč, ko je izsinilo cd doma, v vodo, zakaj kakor se Je ugotovilo, je truplo ležalo že najmanj tri tedne v vodi. 118-a pomladansko obleko ■udi najceneje M K9J1HI LjuMjžM. JMgitsaediafa L 3. iz Celja —c Prva javna produkcija gojencev Glasbene Matice v Celju se vrši dne 1. maj-nika t. 1. kakor običajno v mestnem gledališču. —c Iz demokratskih organizacij. Redni tedenski sestanek mestne organizacije danes v sredo odpade. — Istoiako odpade jutri v četrtek redni tedenski sestanek članov organizacije v celjski okolici. Prihodnji sestanek se pravočasno objavi. —c Poškodba pri streljanju. V nedeljo 4. t. m. so na Bregu pri Celju streljali z možnarji. Pri tem si je 261etni zidar Jelen Pudolj poškodoval desno nogo In so ga morali spraviti v celjsko bolnico. Nesreče v gorah Velikonočne praznike so kakor pri nas tudi na Dunaju ter drujrie izrabili ljudje za izlete na deželo iti na planine. Zlasti ogromen je bil naval Dunajčanov na krasno planino Rax. Koča na Raxu je bila že v soboto skoraj prenapolnjena in rrrnogo turistov je moralo prenočiti na prostem. 2aL ie Rax zahteval polejr manjših nezgod tudi tri človeške žrtve. V ponedeljek zjutraj je na tako-zvanem Roten Krdsteijru treščil v prepad uradnik Johan Molz. Pozvana rešilna postaja ponesrečenemu ni mojcla nuditi nobene uomoči več. Molz je med transportom v bolnico umrl. Druga nesreča se je primerila na Preinu. kjer je istotako treščil neki turist v globino, njegovega imena pa dosedai še niso mogli ugotoviti. Ko ga je našla rešilna ekspedicija, je še živel, med transportom v bolnico pa ie umrl. Pod kočo Karla Ludvika na Raxu se je smrtno ponesrečil neki Dunajčan tx> imenu Taulik. Zlomil si je roko in nogo. poleg tega Da pretresel možgane. . Dve uri kasneje ie umrl. Baje se ie v Mižim neke druge koče na Raxu istotako smrtno ponesrečil Še en turist, niegove* ga trupla pa še niso našli. Na Oloererju sta v tirolsko-bavar-skih Alpah v nedeljo smrtno ponesrečila se turisti liauser fn Am>el iz Monako vega. Njiju trupli so našli ob vznožju ledenika na Olpererju. Nesreče sta kriva turista sama, ker nista bila zadostno opremljena. Dunajski turisti so po neprevidnosti zanetili ogenj na Knaopenbergu v gorovju Raxa. Vnelo se je drevje in pogo-reloje nad četrt orala lepega, mladega Iz kronike naših hraleu Zadoščenje po nedolžnem na smrt obsojenemu. — Samomor h strahu pred nesrečnim zakonom. — Smrtna nesreča na Po horju. — Zasačeni tihotapci. — Zagrebška kronika- — Radi umora trgovca Roscnfelda v Podvincih pri Ptuju je bil aretiran steklar Anton Polak in na podlagi indic1. ki so pričale proti njemu, obsojen od porote na smrt na vešalili. V zadnjem hipu je bila kazen spremenjena v dosmrtno ječo. Polak je bil takrat tudi obsojen radi dveh tatvin, ki jih je uriznal. Polak ie vedno zatrjeval, da je nedolžen in da ni umoril Rosenfolda. Njegova nedolžnost se jc končno res izkazala. Čič. ki je bil nedavno skupno z Žlaluičem justificiran. je pred justifika-cijo priznal, da je on skupno z nekim Kajičem umoril Roscnfelda in ga oropal. Načrt za umor je napravil Zlahtič. Dne I. aprila se je vršila se.ia sodišnega senata v Mariboru .na kateri ic bila obsodba Polaka razveljavljena, obenem pa jc bil Polak radi tatvin obsojen na pet let ječe. Kazen bo prestal šele v maju 19i7. V Varaždinu si je na veliki petek končal svoje mlado življenje trr^vec Giuro Filipovič. Bil je zaročen z neko mladenko iz meščanskih krogov. Ker pa je bil ctfilentičen. ni hotel biti v breme svoji bodoči ženi in sklenil je, da izvrši samomor Skočil ic z mosta v Dravo. Mrzli valovi so ^a zakrili za vedno. V ^martnem na Pohorju se je te dni primerila smrtna nesreča Dvanajstletni posestnikov sin Fran Kapun ie v gozdu sekal drevje. Pri delu sc je zrušilo eno drevo na dečka. Udarec je bil tako silen, da jc Kapun obležal mrtev na licu mesta. V St IIju so bili te dni zasačeni štirje avstrijski železničarji, ki so hoteli vtihotapiti razno blago. Železničarn so se na postaji vedli zelo sumljivo in so takoj po prihodu vlaka krenili v najbližjo gostilno. Carinski organi so jim sledili v gostilno in jih preiskali. Uspeh je bil po- zitiven. Vsi štirje Železničarji so imeh okoli života ovito vtihotapljeno svilo ter čipke. Tudi v vagonu sc je našel kovčeg, napolnjen s svilo. Blago je bilo namenjeno neki modistki v Št. IlJu. Tihotapce so prepeljali v Maribor, kjer so jim naložili veliko denarno globo. Eden jc globo plačal takoj, ostali trije pa so bili pridržani v zaporu. V Zagrebu so našli včeraj mrtvega v stanovanju na Ilici 11 32 letnega Iva Srama. Vzrok smrti še ni ugotovljen. Sram je zadnje čase tožil, da ga je nekdo v prepiru udaril močno po glavi. Mogoče je, 1052 iz najboljšt ga domačega in Češkega platna, posteljne mreže, otomane in tapetniške zdeike nudi najceneje Kudolf Radovan, tapetnik, Ljubi ana, Krekov trg 7. 1102 • It Vsemogočni je poklical k sebi našo nad vse ljubljeno soprogo, zlato In nena domestljivo mamo, staro mamo, teto, taščo, gospa Lucijo Bizjak gostiSničarko in posestnico danes ob 4. uri zjutraj, previđeno s svetota stvi za umraioče. Pogreb predrage nepozabne £• vrši v petek, dne 9 t m. ob pol 3 uri popoldne iz Ponor čeve ulice 16. na pokopališče k Sv. Kri u. Sv. maše za dušo blagopokojne se bodo brale v več cerkvah. V Ljubljani, dne 7. aprila 1926. lisjak, posesinik in gostilničar, Alojz, Josip, Anton la soprog. i« sorodniki. o rod. Zahvala. 1103 Za izraženo nam sožalje povodom smrti našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda hrana Premelča za poklonjene prekrasne vence in cvetje ter za mnogoštevilno časteče spremstvo pri pogreba se tem potom vsem najprisrč-neje zahvaljujemo. Sv. rekvijem se bo daroval v soboto, dne 10. t. m. ob 7. v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. V Ljubljeni, dne 7. aprila 1926. Globoko žalujoča rodbina PfgtnaK. r ii ■ i m ■ ■ 11 ii ■ i ■ o mu i a ■ ■ i ■ ■juultji ■ i cm ■ ■ Radi otkaza lokala prodaju se veoma jeftino dvije K Pojedine maline kao Peliaaeeine, Selfaktori, FlortoUari prodaja se takodjer i svaka za se. Julija Wienerf Zagreb Marticera lil Tel. 3-SS. Llillll jujljluljljl jl1 ju ODG 3X3 ■ ■ ■ ■ JUUUUUUULlL Prava francoska krema ■a četlfe. Elane zastopstvo D. Pethmajou, Zemun-Zagreb Malt oglasi, kt sfužijo v posredovalne m socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—. Sttali ogtasi Zenitve, dopisovanje ter ogtasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din V—. Sajmanjši znesek Dtn 10"—. Službe Ubog invalid sprejme mesto sluge ali nočnega čuvaja, — Pl* smene ponudbe pod «In* vali d 1098» na upravo *Sk>v. Naroda*. « Elegance*, oblačilna družba z o. z., Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 — sprejme prvo« vrstne krojaške pomoč* rike za velike kose. 1101 ki zna samostojno kuha* ti in bi pomagala gospej pri gospodinjstvu — se sprejme k majhni ugled« ni obitelji. — Osebe, ve* šče nemškega jezika, ima« jo prednost. — Ponudbe s sliko na na:.lov: Eben* spanger Rudolf, Belovar 1099 StenograHnja in strojepiska, zmožna tudi drugih pisarniških del. vešča slovenskega, srbohrvatskega in nem* škega jezika — išče primerno službo v pisarni ali trgovini. — Ponudbe pod «Vešča/1095» na up*. «Slov. Naroda*. starejša moč — išče stal« no mesto pri večjem podjetju v mestu ali na deželi. — Ponudbe pod Skladiščnik/1065 na upravo *Slov. Naroda*. Prodam Lokali Trgi p vina v večjem prometnem kra ju se vzame v najem. — Ponudbe pod ^Prometni kraj 1071» na upravo «S1. Naroda*. 1071 Pisalni stroj dobro ohranjen — se ta* koj kupi. — Ponudbe na upravo cSlov. Naroda* pod »Pisalni stroj /1097*>. Nepremičnine Enodružinska hiša v dobrem stanju, velik vrt in travnik, ne daleč od železniške post%je — ugodno naprodaj. — Po« nudbe pod «Hiša/1096?» na upravo «S1. Naroda*. Salonska omara za perilo iz hrastovega lesa, nova, naprodaj. — Naslov pove uprava «S1. Naroda*. Stanovanja Kupim Lepa zračna soba ▼ bližini glavne pošte, z električno razsvetljavo — se odda takoj gospodu. — Naslov pove uprava «Slov. Naroda*. Kupujem po ljubitelj kih cenah an« tikvaritete, kot tabernak* [je, sekretarje, garniture, lesene lestence, kozarec, srebro, porcelan itd. — Ponudbe na: Julij pl. Huebmershofen * Silber* nagi, Zagreb, Ilica 131 a. 1094 Drž. uradnik išče stanovanje, obstoječe iz dveh sob in kuhinje. — Ponudbe pod «Maj 1070» na upravo «Sloven» skega Naroda*. 1070 Stanovanje, ohstojece iz 3—4 sob in kuhinje — iščem v star! ali novi hiši. Plačam dobro. — Ponudbe pod «