14 - GRAFI ČAR 14 - GRAFI ČAR Digitalni projektorji Čeprav je digitalna projekcija že nekaj časa uveljavljena metoda predstavitve in se še krepi, je podro čje pravilnega barv- nega prikazovanja razmeroma neraziska- no. Izkušnje kažejo, da se barve prika- zujejo nepravilno oz. nenatan čno, virov, ki bi navajali, kako (ne)natan čno, pa ni naj ti ni ti pri uveljavljenih ins ti tucijah, kot je UGRA. Nepravilno projiciranje barv je še posebej kri ti čno v izobraževanju, ka- dar je tako ali druga če govor o barvah, v oglaševanju pri predstavitvi zasnovanih ti skovin, televizijskih ali spletnih oglasov in ne nazadnje v umetnos ti pri predstavi- ti umetniških del (slik). Pravilno prikazo- vanje barv pri digitalni projekciji je glede na trenutno znane vire bolj umetnost kot znanost, temelji na izkušnjah, hipotezah in ugibanju. Kalibriranje, profi liranje in cer ti fi ciranje ra čunalniških zaslonov so znanstveno zelo dobro obdelana, o digitalni projekci- ji pa je objavljenega le malo. Številne raz- iskave se nanašajo na geometri čno kali- bracijo (tj. ro čno nastavljanje kontrasta, svetlos ti , vzajemne barvne temperature) digitalnih projektorjev. Projektorji imajo že zelo dolgo zgodo- vino in so v zadnjih le ti h postali sestavni del vsake resnejše predstavitve. Na za- četku so bili namenjeni le predvajanju diapozi ti vov, fi lmskih posnetkov, projici- ranju prosojnic z grafoskopi in slik z epi- skopi na steno ali oddaljen projekcijski zaslon oziroma platno. To so bili analo- & & KALIBRIRANJ Iva MOLEK Srednja medijska in grafi čna šola Ljubljana S: h tt p://www.smgs.si gni projektorji. Uporaba prvih analognih projektorjev sega v 4. stoletje, z uporabo prvih kamer so se menda za čeli upora- blja ti tudi projektorji. Danes uporabljamo ve činoma digital- ne projektorje za projiciranje sta ti čnih in tudi dinami čnih vsebin, delujejo pa s pomo čjo širokega spektra razli čnih pro- jekcijskih tehnologij. Z moduli digitalne- ga projektorja lahko nastavljamo razli čne prednastavljene opcije, nekatere pro- jektorje lahko geometri čno kalibriramo (ročno nastavljanje kontrasta, svetlos ti , vzajemne barvne temperature) in pro- fi liramo (karakteriziramo). Z njimi pro- jiciramo na zaslon oziroma platno, belo steno ali kako drugo belo podlago sliko z ra čunalnika, videorekorderja, DVD-pred- vajalnika ali katerega drugega vira, ki ima s projektorjem združljive priklju čke. Ko na digitalni projektor priklju čimo vir sve- tlobe (ra čunalnik ali video), elektronsko vezje v notranjos ti projektorja obdela si- gnal, da lahko prikaže sliko. Prikazovalni sklop temelji na razli čnih tehnologijah. Uporabljamo digitalne projektorje, ki te- meljijo na tehnologiji s teko čimi kristali – LCD (angl. Liquid Crystal Display ali Liguid Crystal Diode). Delujejo zelo podobno kot LCD-ra čunalniški zasloni in vklju čujejo tri lo čene steklene LCD-panele za rde čo (R), zeleno (G) in modro (B) komponento si- gnala slike, ki se projicira na projekcijsko površino. Drugi so projektorji, ki deluje- jo po tehnologiji DLP (angl. Digital Light Processing); osnova delovanja DLP te- melji na usmerjanju svetlobe s pomo čjo Žlebljenje z giljotinskimi rezalniki Podjetje Polar Mohr iz Hofheima je patentiralo koncept enostavne predelave giljotinskih rezalnikov v stroj za žle- bljenje z rešitvijo Guillo-Crease. Žlebilno orodje je sestavljeno iz žlebilne utorne letve in žlebilne pre čke, ki jo enostavno namestimo na stiskalno le- tev rezalnega stroja. Pri tem nož odstranimo, v utor klasi č- ne letve za rezanje pa namestimo žlebilno utorno letev. Koncept se je pojavil leta 2011 kot ideja ob rezanju pa- pirja, zmogljivosti giljotinskih rezalnikov pa so take, da s tovrstno nadgradnjo omogo čajo žlebljenje materialov od 200 do 2000 g/m². Ve č informacij na www.polar-mohr.com. Enostavna namestitev žlebilnih komponent rezalnik v trenut- ku spremeni v sistem za žlebljenje. Na voljo so štiri razli čice žlebilnih orodij. GRAFIČAR - 15 TEHNOLOGIJA & & & NJE PROFILIRANJE drobnih mikrozrcal (DLP™). Vsako mikro- zrcalo predstavlja eno slikovno to čko ali piksel, stranica zrcalca meri 16 mikronov. Projektorji s teko čimi kristali na osnovi si- licija LCoS (angl. Liquid Crystal on Silicon) pa združujejo tehnologijo LCD in DLP . Kalibriranje in profi liranje Kalibracija in profi liranje digitalnega projektorja je v nekaterih segmen ti h zelo podobna umerjanju monitorja oz. ra ču- nalniškega zaslona. Za izvedbo potrebu- jemo digitalni projektor, instrumente za profi liranje, uporabimo lahko spektrofo- tometer ali kolorimeter, projekcijske za- slone oz. platno (ustreza ti mora digital- nemu projektorju, svetlobnim razmeram v prostoru in vizualnim zahtevam opazo- valca, ve čja ko je upodobitvena lo čljivost projektorja, bolj fi na mora bi ti površina projekcijskega platna, še zlas ti če name- ravamo projicira ti visokolo čljive slike), studijske lu či, ki omogo čajo izvedbo v nadzorovanih in ponovljivih razmerah. Kalibriranje in profi liranje lahko iz- vajamo s spektrofotometrom i1Pro in kolorimetrom Spyder3 ter aplikacijami, kot so: i1Match 3.6, Spyder3 Elite 4.0.2, basICColor display 4.1.22. Aplikacija i1Match 3.6 omogo ča samo profi liranje (karakteriziranje) projektorja, v drugih primerih pa je eksperimen ti ranje poka- zalo, da z geometri čnim kalibriranjem, tj. ro čnim nastavljanjem kontrasta, svetlos ti , če je mogo če, tudi vzajemne barvne temperature, rezultate prej po- slabšamo kot izboljšamo. Spektrofotometer i1Pro. Namestitev kolorimetera Spyder3Elite 4.0.2. 16 - GRAFI ČAR Eizo predstavil nov zaslon Eizo je trgu predstavil nov 24-pal čni monitor Color Edge 240. Njegova odlika je velik barvni obseg oziroma popol- na podpora barvnega prostora Adobe RGB. Novi model monitorja je primeren za urejanje in pregle- dovanje fotografi j, digitalno umetnost in drugo. Monitor CS240 ima zna čilnosti drugih modelov serije monitorjev Color Edge, kot sta velik barvni razpon in funkcija strojne- ga umerjanja. Nov model ponuja tudi petletno garancijo in poseben programski vmesnik za bolj natan čno umerjanje monitorja. Omenjen programski vmesnik je združljiv z raz- li čno strojno opremo oziroma spektrofotometri neodvisnih proizvajalcev. Nov monitor Color Edge ima izvorno lo čljivost 1920 x 1200 dpi, reproducira pa lahko 99 odstotkov barvnega prostora Adobe RGB. Zaradi tako širokega barvnega ob- sega lahko zanesljivo kakovostno obdelujemo tudi foto- grafi je v RAW-formatu. LED-osvetlitvena zasnova monitorju zagotavlja ener- gijsko u činkovitost, kar pomeni, da med delovanjem ne preseže 33 vatov porabe. Integriran modul za uravnava- nje svetlosti pa skrbi, da je slika stabilna in do o či prija- zna oziroma neutrujajo ča. Monitor CS240 Color Edge je podprt tudi z razli čnimi vhodi, kot so: DisplayPort, HDMI in DVI. Z vhodom DisplayPort monitor ponuja 10-bitno upodobitev, ki temelji na 16-bitni korekcijski tabeli Look- Up. Vhod HDMI prav tako podpira 10-bitno upodobitev na barvni kanal. Color Edge CS240 je na voljo od septembra in je cenov- no bolj dostopen v primerjavi z drugimi modeli iste serije. Ve č informacij na www.eizo.com. Spektrofotometer i1Pro v kombinaciji z ustrezno programsko podporo je v osnovi namenjen za merjenje refl ek ti rane in emi- ti rane svetlobe, bodisi da gre za obi čajno fotometri čno ali kolorimetri čno vredno- tenje bodisi da podpira razli čne aplikacije za barvno upravljanje. Poleg kalibracije in profi liranja ra čunalniških zaslonov, skener- jev, digitalnih fotoaparatov in ti skalnikov je namenjen tudi za ugotavljanje svetlobnih razmer v prostoru in kot navedeno profi li- ranju digitalnih projektorjev (pri profi liranju ga names ti mo na sta ti v z nosilcem). Kolorimeter Spyder3Elite 4.0.2; pro- gramska podpora instrumenta je edina, ki natan čno dolo ča names ti tev kolorimetra Spyder 3 pri merjenju oziroma profi lira- nju digitalne projekcije: po navodilih pro- izvajalca ga je treba vedno names ti ti na sta ti v 30 cm od projekcijskega zaslona. Z instrumentom in pripadajo čimi program- skimi orodji ne moremo meri ti projekcij- ske osvetljenos ti ni ti projekcijske enako- mernos ti , nemogo če je tudi kakršno koli viziranje instrumenta, ki mora bi ti 30 cm od projekcijskega zaslona. Aplikacija omo- go ča merjenje in analizo barvnega obsega (Gamut), zaslonske enakomernos ti (Scre- en Uniformity), gradacije oziroma tonske odzivnos ti (Tone Response), zaslonske svetlos ti oz. luminance in kontrasta (White Luminance, Contrast) ter vzajemne barv- ne temperature. Za digitalno projekcijo so primerne in uporabne meritve barvne- ga obsega, gradacije in vzajemne barvne temperature, kjer program omogo ča tudi dovolj precizno viziranje instrumenta. Postopek izvedbe kalibracije in profi liranja Digitalni projektor osem ur pred preizku- šanjem names ti mo v prostor po navodilih proizvajalca, tako da je projekcijska površi- Kalibracija in profi liranje s kolorimetrom Spyder 3 in aplikacijo Spyder3 Elite 4.0.2. Eizo je novost predstavil na Photokini. GRAFIČAR - 17 TEHNOLOGIJA na velika 1–2 m 2 . Pri digitalnih projektorjih ni nujno, da je op ti čna os pravokotna na površino zaslona. Pri kalibriranju (in profi - liranju) mora bi ti prostor kar najbolj zate- mnjen pa tudi svetlobne razmere moramo vzdrževa ti čim bolj enakomerno. Lahko si pomagamo s priporo čili standarda SIST ISO 11315-1:2003. Na zaslon projiciramo barvno tablico DPT-W315 in tako ogreva- mo projektor najmanj 30 minut. Prostor zatemnimo in izmerimo osvetljenost (lx) v centralnem polju. Ugasnemo ali zastre- mo projektor in v središ ču zaslona spet izmerimo osvetljenost. Pri merjenju je in- strument najve č 20 mm pred zaslonom. Meritve izvajamo s spektrofotometrom i1Pro v kombinaciji z aplikacijo i1Share, ki omogo čata zaporedno merjenje osvetlje- nos ti . Osvetljenost brez projekcije ne sme presega ti 1 % osvetljenos ti s projekcijo. Digitalni projektorji imajo v svojih nasta- vitvah razli čne module za prikazovanje, najve čkrat lahko izbiramo med moduli: Presenta ti on, High Bright, sRGB, Video, Movie in Graphic. Pred profi liranjem je tre- ba izbra ti projekcijski modul (tj. nastavitev projektorja), ki je najprimernejši za izdelavo barvnih profi lov . Modul izbiramo na podlagi analize barvnih obsegov, izberemo najve čji in najmanj spremenljiv barvni obseg oziro- ma barvni prostor. Drugi pogoj je zaslonska svetlost (Lv) bele to čke, ki ne sme bi ti manj- ša od 110 cd/m², če bi se želeli s profi lom kar najbolj približa ti standardiziranemu barvnemu prostoru sRGB. Modul Movie je bil v našem primeru zaradi vseh teh karak- teris ti k najprimernejši za profi liranje. Izbran instrument kolorimeter ali spektro- fotometer names ti mo na sta ti v. Spektrofo- tometer names ti mo nad digitalni projektor ali pod njim, torej tako, da je merilna raz- dalja enaka projekcijski, kolorimeter Spy- der3Elite pa vedno 30 cm od projekcijskega zaslona. Prepri čamo se, da projektor nima privzetega nobenega barvnega profi la. Po- ženemo izbrano aplikacijo in po navodilih izvedemo profi liranje. V programski opre- mi oziroma aplikacijah za profi liranje lahko izberemo podobne parametre kot pri pro- fi liranju ra čunalniškega zaslona, vzajemno barvno temperaturo bele to čke, gradacijo oziroma gam0. Barvni profi l za projekcijo se shrani, tako kot vsi drugi profi li ICC. Barvno upravljanje digitalne projekcije je še v povojih. Pri trenutnem stanju digitalne projekcije in barvnega upravljanja zadnje ne ponuja nobenih bistvenih prednos ti . V ta namen bodo morali mo čno izboljša ti pro- gramsko opremo in merilne instrumente. Digitalne projekcije za hišno, pisarniško ali povpre čno šolsko uporabo ni smotrno pro- fi lira ti (barvno upravlja ti ), najbolje je izbra ti najbolj vše čen projekcijski modul in ga gle- de na sposobnos ti projektorja korigira ti na podlagi vizualne ocene barvne tablice Color Checker Classic in drugih preizkusnih slik. Za profi liranje digitalne projekcije se je v našem primeru obnesla aplikacija basICColor dis- play 4.1.22 (v kombinaciji s spektrofotome- trom in kolorimetrom). Aplikacija Spyder3E- lite 4.0.2 je dala v nekaterih primerih dobre rezultate, i1Match 3.6 praviloma najslabše. Da bi bila digitalna projekcija enakovre- dna prikazu barv na cer ti fi ciranih ra ču- nalniških zaslonih, potrebujemo ustrezen standard (ISO), ki bo obravnaval izklju čno digitalno projekcijo, zanesljiv instrument z ustrezno programsko podporo za verodo- stojno merjenje in profi liranje, aplikacijo za hiter neopore čen izbor projekcijskega modula in zanesljivo cer ti fi ciranje digital- ne projekcije, profesionalne digitalne pro- jektorje brez množice projekcijskih mo- dulov in nastavitev, ampak z u činkovito strojno kalibracijo glede na želen prikaz. Članek je povzetek iz magistrske naloge z naslovom KOLORIMETRI ČNA ANALIZA BARV PRI DIGITALNI PROJEKCIJI mentorice izr. prof. dr . T adeje Muck in somentorice doc. dr . Dejane Javoršek, z Naravoslovnotehniške fakultete. Literatura: MOLEK, I. Kolorimetrična analiza barv pri 1. digitalni projekciji: magistrsko delo. Ljublja- na, 2012. Photography – Projec ti on in indoor rooms 2. – Part 1: Screen illumina ti on test for s ti ll projec ti on. SIST ISO 11315-1:2003. MATT, S. Gut getro ff en. Kalibrierung mit 3. Eye-One Beamer, 2003. Graphic technology – Displays for colour 4. proofi ng – Characteris ti c and viewing con- di ti ons. SIST ISO 12646:2008. TEHNOLOGIJA Kalibracija in profi liranje s spektrofotometrom i1Pro in aplikacijo i1Match 3.6.