POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI ZASAVSKI VESTNIK LETO V. — ST. 44. OLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZASAVJA TRBOVLJE, 6. NOVEMBRA 1952 ljudska mladino ohraia Trbovlte sl Ubira novo vodsfvo Bližajoči se V. kongres LMJ je postavil osnovne organizacije Ljudske toladine v našem okraju pred važno nalogo, to je da si izbere nova vodstva v svojih osnovnih organizacijah in okrajno vodstvo. Organizacijska struktura Ljudske mladine je pokazala v našem okraju mnogo hib. Na osnovi analize stanja v mladinskih organizacijah se je okrajno Vodstvo mladine skupno z OK KPS odločilo, da v naših centrih Trbovlje, Zagorje in Hrastnik utrdi organizacijsko obliko Ljudske mladine na ta način, da Prenese dosedanjo dejavnost mladine iz obratov in podjetij na terenska področja. Tako so v Trbovljah predvidene štiri večje terenske organizacije, v Zagorju tri, v Hrastniku pa dve. Poleg tega ostanejo kot samostojne organizacijske enote še v nadalje osnovne organizacije mladine po naših vaseh, po možnosti v območju ljudskih občin, kjer bi predstavljale vsekakor bolj strnjene in močnejše enote, ki bodo imele večje možnosti vsestranske dejavnosti. Ravno tako ostanejo še v nadalje osnovne organizacije Ljudske mladine na gimnaziji, v rudarsko-industrijskih šolah itd. Tako bi imeli v našem okraju 40 osnovnih organizacij mladine namesto dosedanjih 60. Ta nova organizacijska struktura ljudske mladine je nujna posledica Iskanja novih, širših oblik dela. Dejavnost mladine po naših obratih in podjetjih je bila preozka, imeli smo v njih le preveč primerov dupliranja sindikalnih ali pa partijskih sestankov, druga ovira za uspešno delo pa je bila oddaljenost stalnih bivališč mladine od obratov in podjetij. Z novo, na terene porazdeljeno organizacijsko obliko bo mogoče zajeti večje število članov v Ljudsko mladino, pa tudi delo v organizaciji bo bolj vsestransko in širše. To so bile glavne misli okrajnega Plenuma Ljudske mladine. Da se izvedejo sprejeti sklepi, so mestni komiteji mladine ob pomoči partijskih komitejev in partijskih sekretarjev že začeli z delom na terenu. Potrebno je bilo postaviti začasne sekretarje, da pripravijo predvolilne sestanke. Imenski popis na določenem terenu živeče mladine in članu# LM je ena izmed osnovnih nalog, če hočemo zajeti v bodoče delo vso mladino. Sestanki z mladimi člani Partije. ki morajo sestavljati jedro mladinskih osnovnih organizacij, se po terenih že vrše. Prav tako so predvidena predvolilna zborovanja mladine po naših centrih. Vsekakor bi bilo na terenu lahko storjeno že mnogo več, kar ni prav nič v čast našim mestnim vodstvom, ki bi zamogli v času. ko se pripravljamo na V. kongres LMJ in smo se pripravljali na VI. kongres naše Partije storiti mnogo več. Čas. ki nas še loči od okrajne konference mladine, je zelo kratek. Potrebne pa so temeljite priprave za 'olilne konference še posebej v naših centrih. Nujno je. da se v večji meri Poslužimo dosedanjih mladinskih aktivov po obratih in podjetjih, aktivizirati jih moramo za priprave na volitve ter jim pojasniti njihovo vlogo na terenu. Le tako bodo mladinske konference Uspešne in plodonosne ter dale pečat mestu, ki naj ga Ljudska mladina zajame na terenu. A. K. Volitve v ljudske odbore so razgibale prebivalstvo okraja Trbovlje Ziuahne priprave za uolitue u Trbovljah Področje mestne občine Trbovlje je razdeljeno za bližnje volitve v občinske in mestne ljudske odbore na 35 volilnih enot. Pretekli teden so bili po vseh teh enotah zbori volivcev, ki so večinoma dobro uspeli, akoravno udeležba m bila povsod zadovoljiva. Na vseh zborih je sodelovalo nad 2000 volivcev. Dobra stran teh sestankov je bila, da so nanje prišli vsi, tako stare mamice in upokojenci, prav tako tudi naše gospodinje in rudarji ter ostali delavci in uslužbenci iz vseh področij naše gospodarske dejavnosti. Vse to je dalo tem zborom volivcev drugačen pomen kot običajno. Na teh zborih so volivci predlagali kandidate za bodoči odbor mestne ljudske občine Trbovlje. V diskusiji so navzoči iznašali razna vprašanja in predloge. Največ je bilo pač govora o ureditvi trboveljskega vodovoda, ki je posebno pereče vprašanje za vsa višje ležeča naselja in kolonije. Volivci so nadalje predlagali, naj se urede ceste in poti v ta naselja, prav tako pa tudi razsvetljava na teh dohodih. Povsod so hvalili gradnjo in tlakovanje nove glavne ceste, opozarjali pa na to, da mora biti delo na glavni cesti bolj ekspeditivno, prav tako pa je treba paziti tudi na kvaliteto opravljenega dela. Volivci so pokazali vse razumevanje za razne težkoče, s katerimi se je borila mestna občina. Navzoči so izrekli še željo, naj se vsa za prihodnje proračunsko leto določena javna dela predhodno prediskutirajo na zborih volivcev. Ti sestanki so razgibali volivce mesta Trbovlje. Tako se obeta tudi izboljšanje političnega in ostalega dela s prenosom te dejavnosti na štiri terenske aktive. Rezultati nove organizacijske oblike dela so že vidni, kjer je treba izreči priznanje političnemu aktivu v Zgornjih Trbovljah ter na Dobrni, prav tako v Spodnjih Trbovljah, medtem ko je to delo v centru Trbovelj manj razgibano. Vsekakor pa ima politični aktiv Trbovlje-center od vseh najtežje delo, saj je prevzeta dediščina na tem delu Trbovelj kaj slaba. V Loki pri Zidanem mostu so revolucionarni Na razširjeni seji občinskega ljudskega odbora v Loki so razpravljali o važnih nalogah ljudskega odbora, o pripravah zborov volivcev in o kandidatih za bližnje volitve. Teren so razdelili na osem volilnih enot, na katerih naj do-ločen občinski odbornik poroča o delu ljudskega odbora. Ti zbori so bili v vseh osmih volilnih enotah v nedeljo, 26. oktobra. Prisostvovali so jim tudi okrajni aktivisti. Živahno je bilo na zboru volivcev v sami Loki, na sedežu občine. Tukai so med drugim sklenili, naj se Spodnji Celovnik, ki je oddaljen od Zgornjega Celovnika, priključi Loki, kar se je tudi zgodilo. Vse zbore so volivci opravili uspešno razen v Račioi. Na vseh pa je bilo opaziti, da ljudski odborniki niso prišli na sestanke zadostno pripravljeni, saj niso znali povsod pojasniti volivcem pomena novih gospodar-sko-političnih ukrepov naše oblasti, prav ta^ ko ne m.šega davčnega vprašanja. Razni protiljudski elementi namreč širijo med kmeti govorice o nepravilno odmerjeni IV. akontaciji letošnjih davkov. Tako je bilo tudi na zboru volivcev, kjer so nekateri večji kmetje hoteli prepričali občinske ljud* ske odbornike in okrajnega aktivista, da jo davčna osnova previsoka m da IV. akontacije ne morejo plačati. Ker pa se je okrajnemu aktivistu to kričanje in razdiranje zbora zdelo le presunljivo, je drugi dan odšel na občino, da dožene resnico. In kaj je ugotovili Dognal je, da imajo vsi ti ljudje predpisano nižjo davčno osnovo kot pa posestniki v višjih hribovitih predelih. To je dalo povod za natančnejšo raziskavo vprašanja. Tako so na terenu in na občini ugotovili, da so se davki v tej občini doslej predpisovali ie po obrazu ne pa po dejanski zmogljivosti posestnikov. Vaščani vedo povedati o neki »žlahti« na občini, ki je delala zelo pristransko in protežirala svoje sorodnike, kar bo treba raziskati. V Račiči so ti mogotci hoteli prepričati zbor volivcev, da so bili po 6uši zelo prizadeti, kar pa ne ustreza resnici. Zbor volivcev so hoteli javno razbiti, kar je pokazal s svojim vedenjem vinjeni Friderik Gričar, zet Gvida Krapca iz Račiče. Malokdai je opaziti tega možakarja na kakšnem sestanku — prejšnjo nedeljo Pa je ta »mučenik« na zboru volivcev kričal, da si ne more kupiti niti hlač, še mar j pa hrane, hkrati pa j-© hvalil predaprilsko Jugoslavijo. S svojim nastopom je ta mož napravil zelo slab vtis ter je hotel na vsak način razbiti sestanek. Zaradi tega smo si ga zapomnili. Ugotovili 6mo, da je mož zaposlen pri železnici v Zidanem mostu. Njegovi mesečni dohodki znašajo 9100 din. Kot zet tov. Krapca stanuje v njegovi hiši zastonj, vso povrtnino ima prav tako brezplačno, enako tudi mleko Poišnik se pripravlja na volitve , Dolžnik, lepa Koraka vas, kjer še do dane« odstranjeni sledovi o divjanju okupatorskih hord po naši zemlji, se živahno prijavlja na volitve v občinske odbore. Na dosedanjih sestankih v Polšniku so Dresledali delo odbornikov in uspehe na kOBpodarskein področju ter napravili načrte *a bodoče delo V teh načrtih se odraža prizadevanje dviuniti gospodarsko moč občine l®r politično zavest občanov. Pohvalna je ?ave«t odbornikov tu volivcev, da je občino lreba gospodarsko okrepiti, da ho v bodoče ‘Posebna reševati vse potrebe občine z last-®hni silami in sredstvi. Naj omenimo le n®kaj takih gospodarskih ukrepov, ki so jih ?ačeli izvajati ali pa so jih že izvedli v ta aameu: KŽ je kupila hišo, v kateri nameravajo urediti 10 do 12 sob za tujce, zgraditi fopalni bazen in tako omogočiti našim de-‘čvnim ljudem iz naših revirjev prijeten Vodih v tej lepi vasi. Nadalje nameravajo ‘?-Kraditi vodovod in elektrificirati svoje na-s®lje. Prav tako so si nakupil potrebne ®troje za predelavo mleka, ker Jim je ne-•pogoče redno odvažati mleko v nnše revirske •tantre. Kazen tega imajo v načrtu še druge f°8l>odarske ukrepb, ki bodo v korist občini 0 skupnosti. .. Pregledali so tudi vrste članstva v mno-,'čaih organizacijah in ugotovili, da imajo 1® uinogo ljudi, ki niso člani OF. AFŽ, ZB p® ' a imajo pogoje, da to postanejo. Člani f.nvtije in OF so zato sklenili, da bodo do »■'žnjih volitev pomnožili svoje vrste, isto-®«no na izločili iz svoje srede vse tiste, ki 'svojim političnim zadržanjem in reakeio-srrno miselnostjo ne sodijo v te vrste. Sicer J" ^nki ljudje le redke garjave ovce, ki jim i® ijudska oblast trn v peti. Te in njim po-ki v svoji zakrknjenosti sledijo na-"dilorn vatikanskih podrepnikov, na svojih -tankih razgaljujejo in šibajo. Vsem tistim v,’ ki napovedujejo in pričakujejo, da bodo lii'54 tudi sumi kandidirali za »župana«, jPorofajd. se /6|0 motijo in delajo račun c:.®* krčmarja, ker socialistična demokra bok n® ustvarja za take »gosimdarst venike* ’nenih pogojov in zastonj nasedajo sovraž-v bropagamli. V Polšniku so doslej 1% bodo ci Prihodnje vodili občino tisti, ki so za soda »*®no graditev in so že s svojim dose-,"n.Hm delom dokazali, da »o predani borci ® tootalizem. Vria* dosedanjih zborih volivcev so poetavill ki ,n« kf.ndidate. Najagllnejši reakoinonar-»lementl Iz Sp. Mamoia *o hoteli prodreti s svojimi predlogi, a jim to ni uspelo, ker je tamkaj dovoli dobrih in prodanih fron-tovcev, ki se zavedajo svojih dolžnosti kot volivci. Na kulturnem področju se pa izživljajo le še bolj skromno, kar pa ne pomeni, da ne čutijo potrebe, pač pa nimajo za to primernih prostorov T\o bo pa šola dograjena, bodo zaživeli tudi v tem pogledu in začeli z načrtnim delom. — ik. in krompir. Baje bo podedoval tudi Krap-čevo posestvo. V kraju govorijo, da je Gričar velik pretepač, pijanec in ženskar. Iz tega razloga je povsem razumljivo, da mu mesečni prejemki ne zadoščajo. Če pogledamo preteklost tega moža, se vprašujemo, če je upravičen, da kritizira. Leta 1941 je nastopil službo v Zidanem mostu. Leto pozneje je bil službeno premeščen na Dunaj, nato pa je odšel v nemško vojsko, kjer je ostal do jeseni leta 1944. na kar je prišel v angleško ujetništvo, kjer je ostal do osvo-boditve. Za našo skupnost ni napravil ničesar, zato mu ne dovoljujemo, da bi kritiziral in razbijal naše sestanke. Po osvoboditvi se je poročil z Milko Kra-pee. Njo poznamo; zelo dobra aktivistka je bila in članica KP. Na dobrem glasu so bile tudi njene sestre in starši. Odkar Pa se je poročila z Gričarjem, je vse drugače; zabra-nil ji je vsako delovanje v množičnih organizacijah, tako da sedaj ne dela nikjer in je pod vplivom svojega moža postala tudi sama hladna proti naši skupnosti. Zaradi nepravilnega odnosa do nase skupnosti in kritike je bila izključena iz članstva Partije — vse to pa no zaslugi svojega moža. Kako se pripravljajo za volitve v ljudske odbore v Zagorju V Zagorju in okolici so priprave za volitve v ljudske odbore v polnem razmahu. Na področju mestne ubčine Zagorje so že izbrali na zborih volivcev kandidate v vseh 23 enotah (volilnih). Razen dveh, so izbrali vse kandidate, ki jih je predlagala Osvobodilna fronta. Enega niso potrdili, ker ga volivci niso dobro poznali, v 17. volilni enoti pa je izpadel en kandidat, ker je bil na predlog nekega tovariša izbran dnug kandidat, ker nima potrebnih moralno-političnih kvalifikacij za odbornika ljudskega? odbora. Povsod je bila zadovoljiva udeležba. Odborniki ljudskega odbora so dali politična in gospodarska poročila, na podlagi katerih se je razvila živahna diskusija — znamenje, da se volivci zanimajo za vse tekoče, zlasti pa gospodarske probleme. Na zborih volivcev v industrijskem centru Zagorje so volivci predvsem kritizirali pomanjkljivosti na vodovodu, zaradi česar je preskrba z vodo nezadostna. Zahtevali so, da se dela na obnovi starega vodovodnega omrežja nadaljujejo in graditev dopolnilnega vodovoda končno začne, da bo Zagorje v doglednem času imelo dovolj vode, ki jo sedaj mnogokrat občutno primanjkuje. Volivci so se pritoževali tudi zaradi stalnih motenj v električnem omrežju, zaradi česar trpi redna razsvetljava. Zahtevali so dopolnilno električno razsvetljavo na nekih prometnih mestih. Pritožili so se tudi zaradi nesocialističnega postopka organov DES, ki kontrolirajo uporabo električnih naprav v stanovanjskih prostorih. Pri tem namreč nastopajo ponekod brezobzirno, ne da bi raziskali bližnje okolnosti in poučili potrošnike o potrebi pravočasne prijave električnih naprav ter nalagajo pretirano visoke kazni. Volivci so se zavzemali tudi za gradnjo gasilskega doma. Ko so govorili o novem kulturnem domu, so izrekli željo, da bi bil dom v kratkem času gotov, da bi končno izgradnja ne trajala tako dolgo kakoT pri zdravstvenem domu, ki je bil že pred tremi leti pod streho, pa še danes ne služi svojemu namenu. — Delavci, učitelji in profesorji so obravnavali vprašanje topliške šole, ki je nujno potrebna .obnovitve. Tudi pretesna jo, ker je v njej gimnazija. Predlagali so, da se začne redno misliti na zidanje primerne stavbe za gimnazijo. Zahtevali so tudi. da bi dobili prosvetni delavci potrebna stanovanja — V 11. volilni enoti so predlagali, naj izvolijo odbornike, ki bodo gledali na skupnost, ne pa samo na svojo družino. V volilni enoti so med drugimi važnimi vprašanji načeli vprašanje razširitve kulturne dejavnosti med delavstvom. Na zborih volivcev v okoliških vaseh so poleg drugih vprašanj največ razpravljali o davkih ter se ponekod razburjali zaradi navidezno visoke 4. akontacije. Ko pa so jim aktivisti pojasnili, da kmetje v primeri z delavci plačajo na svoje dohodke sorazmerno zelo majhen delež in da so njihovi prispevki za skupnost minimalni, so se kmetje pomirili in b;!i z malimi izjemami zadovoljni. — V Ravenski vasi nad Trbovljem so se kmetovalci pritožili, de jim pridelke uničuje prah iz cementarne v Trbovljah. Tudi dim m plini iz elektrarne v Trbovljah delajo škodo na pridelkih. Elektrarna v Trbovljah sicer za to delno odškoduje kmetovalce, medtem ko predstavniki cementarne izjavljajo, da prah iz tovarne ne škoduje pridelkom. Volivci pravijo., da ni pravilno, da se jim v takih pogojih davek odmerja po istem merilu kot drugim. V volilni enoti Kodredež je davčna komisija baje previsoko odmerila davek trem kmetovalcem (Franc Barlič, Ernest Forte in Alojz Kuder) medtem ko je premalo obdavčen neki drugi kmetovalec Anton Drnovšek iz Kotredeža. Predlagali so tudi ustanovitev otroškega vrtca v Kotredežu. Priprave za volitve so živahne tudi v za--gorskem sektorju. Doslej so imeli zbore volivcev, na katerih so izbrali kandidate za ljudske odbore že skoraj v vseh volilnih enotah. Zbori so potekali v redu. V občini Mlinše so na zboru v volilni enoti pod Sv. Goro poudarili potrebo zgraditve bazena v vasi Ravne, da bi ob požaru imeli akumulirano vodo. Nekateri kmetje so pokazali nerazumevanje za današnje probleme pri graditvi socializma. Kmetovalca Rebolj in Ocepek sta v imenu frontovcev zahtevala za s veto gorsko cerkev električno razsvetljavo, češ da imajo že v vseh cerkvah razsvetljavo. Kmetovalec Ocepek je celo izjavil, da ne bodo šli volit, ako cerkev ne dobi električne razsvetljave. Ta opomba je popolnoma neumestna, saj je znano, da dobi električno luč vsak, kdor plača stroške zanjo. Vemo pa tudi to, da je duhovščina, zelo malo prispevala pri elektrifikaciji naših krajev, zato tudi ni misliti, da bi jim kdo dal brezplačno električno luč. — V zvezi z zbori volivcev in bližnjimi volitvami so imele članice AFŽ v Mlinšah sestanek, na katerem 60 med drugim razpravljale o organiziranju gospodinjskega tečaja, o prireditvi zdravstvenih predavanj ter o pripravah za Novoletno jelko. V občini Cemšeaik so imeli frontni sestanek, na katerem je prišlo do izraza slabo razpoloženje proti vodstvu domačinov. Pritoževali so se tudi zaradi odmere davka; odmerjen jim je bil baje na parcele, ki so bile nekoč orne njive in travniki, 6edaj pa so pogozdene. V občini Colniše so na zboru volivcev govorili o potrebi izgradnje vodovoda. Tudi cesta v Dolnjo vas je potrebna popravila. Zborovanje je oviral z raznimi neumestnimi medklici tov. Drnovšek. V občini Senožeti so izbrali kandidate v eni volilui enoti. Na zboru volivcev so zahtevali rešitev najbolj perečega vprašanja, namreč elektrifikacijo posameznih vasi ter popravilo cest s prostovoljnim delom. V ostalih enotah bodo zbori volivcev v najkrajšem času Dosedanji rezultati zborov volivcev tn izbira kandidatov kažejo, da ima ljudstvo polno razumevanje za probleme, ki jih fjrinaša s seboj postopna graditev socializma. Zbori so tudi pokazali, da kmetje in delavci zaupajo v našo ljudsko oblast in jo tudi podpirajo, kjer koli je potrebno Kjer so ljudje drugačnega mišljenja, je to le posledica nezadostnega političnega dela med delovnimi množicami, ponesod pa tudi sovražna propaganda. ki pa se je doslej pokazala tako neznatna, da ni vredno govoriti o njej. O tovarni, ki pomaga varčevati z dragocenimi devizami Kakor smo že večkrat pisali, raste danes v Trbovljah iz nekdanjih tnalih rudniških strojnih delavnic velika moderna tovarna za rudarske stroje. Strojna tovarna »Miha Marinko« je to, ki bo s svojimi proizvodnimi nalogami in z izdelavo najrazličnejših rudarskih strojev in mehanizacijskih naprav tesno povezana skoraj z vsemi rudniki naše države. Že letos, ko tovarna še ni v celoti dograjena — saj je za to treba več let — je prihranila naši skupnosti več milijonov dragocenih deviz s produkcijo najrazličnejših rudarskih strojev, ki smo jih poprej kupovali za drag denar v tujini. V Jugoslaviji doslej še nismo izdelovali kompletnih rudniških separacij, kar |e ravno ena izmed glavnin nalog strojne tovarne v Trbovljah. Letošnje leto je konstrukcijski biro tovarne pripravil potrebne načrte, nato pa so takoj začeli z izdelavo popolnoma nove separacije za rudnik črnega premoga Pičanj pri Raši. Strojno in vso ostalo opravo za to separacijo bo Strojna tovarna izdelala do meseca marca prihodnjega leta, nakar bodo začeli z njeno montažo. Ta separacija je obsežna in bo večja od trboveljske. Ob pričelku VI. kongresa v Zagrebu Ob prisotnost) preko 2000 dgleiratov tn okoli 1000 Kostov se je 2 novembra dopoldne v posebno za to priložnost prirojeni dvorani v poselioj za to priložnost prirejeni dvorani zaKrobškoKa velesejma pričel VI. kongres Konsres je otvoril generalni sekretar KP Jugoslavije, tovariS Tito Ob začetku so de legati z molkom počastili spomin padlih borcev-komunistov. Izvolili so 33-člansko de lovno predsedstvo in razne komisije. Kongres razpravlja o borbi komunistov Jugoslavije za socialistično demokracijo (re fernnt tovariS Tito), sprejel pa bo tudi nov statut in ohravnaval nekatera organizacijska vprašanja (referent tovariš flankovlč). Na koncu bodo Izvoliti nov Centralni komite KP Jugoslavije in sprejeli sklepe o najvažnejših nalogah za bodoče delo. Razen naših novinarjev zasleduje delo kongresa tudi 40 inozemskih dopisnikov, kar jasno govori o pomenu, ki ga temu zboru Dridajajo v tujini. Poleg pozdravov, ki so jih kongresu izročili osobno predstavniki množičnih organiza oij, JNA in nekaterih delovnih kolektivov, sprejema kongres dnevno nebroj brzojavk, v katerih delovni ljudje dajejo obljubo, da bodo zavestno izvrševali naročila kongresa ter izražajo željo, naj bi tovariš Tito še naprej sta) na čelu naše Partije in vodil jugoslovanske narode v nove zmage. Vredno je omeniti nadalje izdelavo začasne separacije v tej tovarni za rudnik Velenje. To so napravili v rekordnem času, tako da bodo v Velenju lahko začeli z delnim izkoriščanjem tamkajšnjega novega centralnega jaška. Pa ne samo za rudnike Slovenije in Istro, tudi za rudnik Kreko v Bosni izdelujejo v Trbovljah drugo veliko separacijo in bunkrske instalacije s proizvodno zmogljivostjo, ki presega trboveljsko premogovno pralnico za petkrat. Kako velika je ta za rudnik Kreka določena naprava, vidimo že iz tega, da je tovarna »Miha Marinko« samo za separacijske naprave te velike premogovne pralnice porabila 50 vagonov železa. Poleg velikih separacij pa je tovarna pred kratkim prevzela v delo še separacije manjšega obsega. V kolikor bo dopuščal razvoj in jzgradnja tovarne, se bo ta še v večji meri specializirala na gradnjo novih modernih separacij s sodobnimi izbiralnimi in pralnimi metodami. Razvoj tovarne je usmerjen v gradnjo takih modernih rudniških separacij, ki so za našo državo še novost, zraven pa pridobitev za naše narodno gospodarstvo. Mogočen je pogled na gradbišče novih objektov naše Strojne tovarne, ki bo postala ena izmed največjih tovarn za rudarske stroje na Balkanu. Če si ogledamo izdelke te tovarne, vidimo, da je njeno delovno področje široko in veliko. V tovarni nastajajo vedno novi proizvodi. Tako bo prišla v tovarno na vrsto tudi izdelava naprav za separira-nje rudniških nekovin. Uvajajo se razni novi stroji, kot na primer drobilci, magnetni separatorji, cikloni in še druge strojne naprave. Nekaj posebnega pa odlikuje to tovarno, t. j. da opravi vsa naročila v dogovorjenem roku, kjer je vredno pripomniti, da jih nobena inozemska tovarna ne izvrši v tako kratkem času. Velike razvojne možnosti stoje pred tovarno »Miha Marinko«, če pogledamo širom po Jugoslaviji separacije po naših rudnikih, opazimo, da jih je 75 odstotkov zastarelih; pri obnavljanju teh pralnic bo strojna tovarna v Trbovljah odigrala pomembno vlogo. Mehanizacija rudnikov — temelj naprednega gospodarstva S povečanjem in razširjenjem mehanizacije po naših rudnikih bo mogoče povišati in izboljšati proizvodnjo premoga ter njegovo kakovost, na drugi strani pa pomeni ta moderpizaeija seveda pocenitev produkcije. Strojna tovarna v Trbovljah je prišla pred ne- davnim na originalno zamisel: na njeno pobudo je odšla na potovanje po Jugoslaviji posebna skupina strokovnjakov, da si ogleda rudnike v naši državi in ugotovi njihove potrebe po modernizaciji in mehanizaciji strojnih naprav. V tej komisiji so bili univerzitetni profesor inž. Karel Slokan, glavni inženir Strojne tovarne tovariš Franc Golli, strokovnjak za jamske objekte inženir Gostiša ter šef komercialnega oddelka v tovarni. To je bil prvi obisk rudnikov po naši državi, ki je imel nalogo ugotoviti potrebe naših rudnikov v pogledu mehanizacije, na drugi strani pa je bil namen tega potovanja približanje proizvodnje tovarne v Trbovljah potrebam naših rudnikov. Ta strokovna komisija je ugotovila, da proizvodna zmogljivost posameznih rudnikov še daleč ne dosega produkcijskih možnosti v državah z visoko razvito mehanizacijo. Vzrok majhne kapacitete naših rudnikov je iskati predvsem v pomanjkljivi mehanizaciji, kar pa je pripisovati seveda tudi okoliščini, da pri nas kadre za ta dela šele ustvarjamo. Kaj bo podjetje proizvajalo v bodoče? Strojna tovarna v Trbovljah je le-, tošnje leto začela z izdelovanjem modernih gumijastih transportnih trakov za jame. V tujini pa so v tem pogledu napravili še korak naprej: preorienti-rali so se na izdelavo jamskih verižnih transporterjev. Na produkcijo takšnih jamskih transportnih naprav namerava preiti tudi tovarna »Miha Marinko« v najbližjih mesecih. To vprašanje v tovarni že proučavajo in tudi že izdelujejo prototipe verižnih transporterjev, ki jih bodo najprej preizkusili na rudniku Trbovlje, nato pa bo tovarna v primeru dobrih uspehov teh poskusov začela s serijsko izdelavo teh verižnih transportnih priprav. Uvedba teh transporterjev obeta biti za naše rudnike velikega pomena, kajti z njihovo uporabo se bo pridobivanje premoga dvignilo in pocenilo, kar bo seveda pozdravila naša industrija, ki troši premog, prav ta^o pa tudi naši delovni ljudje, ki jim premog služi za kurjavo doma. Pa ne samo te strojne izdelke, še druge naprave bo proizvajala trboveljska strojna tovarna, tako na primer jamske zasekovalne stroje, mehanične nakladalne priprave, železne stojke za jamo itd. Seveda bo realizacija teh načrtov izvedljiva v bližnji bodočnosti le tedaj, če bo izgradnja tovarne potekala po določenem programu oziroma če bo podjetje dobilo vse potrebne kredite za Nadaljevanje na 2. strani. JUGOSLAVIJA V EKONOMSKO-SOUIALNEM SVETU OZN Generalna skupščina Združenih narodov .jo letos spet izvolila 6 novih članic ekonomsko-sociainega sveta. Na glasovanju za šesto članico, ki je trajalo več dni in ker ni nobeua država dobila potrebnega števila glasov, je po volilni borbi med Jugoslavijo in Češkoslovaško bila izvoljena za članico Jugoslavija s 40 glasovi, medtem ko jih je Češkoslovaška dobila le 18. Izvolitev naše države v ekonomsko-socialni svet Združenih narodov je Jugoslaviji veliko mednarodno priznanje, saj je ta svet OZN eden oIZ TISOČ IN ENE NOCIc naslednji teden pa francoski film »ODŠEL BREZ NASLOVA« Spored predstav bo razviden iz reklamnih omaric in lepakov Pred Partizanskim tednom v Liliji Od 7. do 14. decembra t. 1. bo v Litiji Partizanski teden, v spomin na ustanovitev II. Štajerskega bataljona, ki je bil ustanovljen sredi decembra 1942 na Kremenjaku na Dolenjskem. Za zbor prvih slovenskih partizanskih borcev se vrše v Litiji velike priprave. Postavljen je poseben organizacijski štab, ki se deli v več odsekov. Kultur-no-prosvetni odsek je že izdelal okvirni piogram za prireditve v Partizanskem tednu. V nedeljo 7. decembra bodo dopoldne in popoldne razne športne prireditve, lahkoatletska tekmovanja itd. Zvečer tega dne pa bo v Litiji gostovanje ljubljanskih kulturnih skupin: v ponedeljek 8. decembra: popoldne šahovska tekmovanja najmlajših, zlasti dijakov litijske gimnazije, zvečer pa simultanka litijskega rojaka tov. Toneta Preinfalka .s člani litrskega šahovskega kluba; v torek 9. decembra bo popoldne pionirska prireditev, zvečer pa predavanje Ljudske univerze, povabljen je zgodovinar ljubljanske univerze dr. Metod Mikuž; v sredo 10. decembra je določen nastop litijskih in okoliških glasbenih društev, tako litijske Lipe. šmarskega Zvona, gimnazijskega pevskega zbora in litijskega orkestra. Popoldne bo komemoracija na litijskem pnknnali«'*'!. ki jo bodo organizirale žene, članice ženske sekcije OF v Litiji v spomin padlih borcev NOB; v četrtek 11. decembra je določena slovesna kinopredstava. Prireditveni odbor se bo zavzel za izvajanje slovenskega filma »Jara gospoda« po Kersnikovem besedilu. Na slovesno izvajanje v Litiji bodo povabljeni vidnejši delavci tega filma; v petek 12. decembra bodo uprizorili Borove »Raz-trgance«. To delo so v Litiji člani domačega Dramatskega društva že izvajali. S ponovitvijo v Partizanskem tednu pa hočejo dati poudarka Idejam NOV. Pisatelj »Raztrgancev«, pesnik In književnik Matej Bor, bo osebno prisostvoval pri uprizoritvi svojega dela; v soboto 13. decembra je določena slovesna akademija, v nedeljo pa bo zbor II. Štajerske grupe s pohodom na Tišje, kjer so se zmagovito spopadli z Nemci. Ta dan bo v Litiji slovesno proglašen za občinski praznik v spomin na boj na Tisju, ki se bo nadaljnja leta praznoval proti koncu leta, letos pa izjemoma skupno z borci II. --ajerskega bataljona. Pri izvedbi bogatega programa — objavljen je samo del prireditev — delujejo domala vsi Litijani, ki so znani kot dobri in zanesljivi organizatorji. Litija bo tiste dneve v slovesnem razpoloženju. Bo tudi ozvočena. V Ljubljani pa deluje pri GO ZB poseben prireditve li odbor, ki bo pripomogel k še boljši proslavi litijskega praznika in dneva - ustanovitve II. Štajerskega bataljona. POZIV Pozivamo vse delavske svete podjetij, ustanove in organizacije, da nam na poslane jim prošnje za prispevke za gradnjo Delavskega doma sporoče svoje odločitve. — Odbor za izgradnjo Delavskega doma v Trbovljah. Vabilo Akademske izobražence in vi-sokošolce okraja Trbovlje obveščamo. da bo IV. BRUCOVSKI VEČER v soboto dne 6. novembra 1952 ob pol 8. uri zvečer v Domu Svobode II v Zgornjih Trbovljah (v bivšem Domu kulture). Vljudno vabljeni! »Kai ste delali tisti večer, ko Je Eva Dorami pobegnila Iz Peshawarjaf« »l*o vsej verjetnosti sem sedela doma In pisala šolske naloge,« je odgovorila. »Jaz sem že v svoji zgodnji mladosti kazala nagnjenost do iičeuja.« »To vam verjamem. Kje ste se pa naučili tako spodobnega vedenja*« »V ltaltimor.v. dokler nisem prišla na Zahod In se vpisala na pravno fakulteto« »Odlično! Preiskujemo Sc naprej vaSo temno preteklosti povejte ml, čemu ste se odločili ravno *n pravo* Zaradi ljubezenskega razočaranja*« »Strahotno se motite,« Je odgovorila Mor row. »Moj oče Je bil sodnik In je vedno tožil, da nima moSkega potomca, ki bi prevzel njegovo službo.« »Že davno vem, da so sodniki omejeni ljudje: prtSel sem z njimi v stik zuradl prehitre vožnje. Sodnik sl Je torej žolel sina? NI znal ceniti svoje srečel« »Polagomn Je uvidel, da ni vse propadlo. Pregovoril mo Jo, da sem se odločila za pravo.« »Kako ubogljiv otrok!« »To ml ni bilo ravno težko, ker me Je ta Študij res zanimal Nikoli niso bile zame privlačno pruzne in plitve zabave.« »To vam verjamem ln to me spravlja v veliko skrb.« »Zakaj?« »Zato. ker sem zelo povrlen.« »Oh! Pa Imate vendar Se kakSno lastnost, ki dISI po resnosti*« »No vein. Ta stran ninjega značaja Je ostala popolnoma zanemarjena ln Sele sedaj se trudim, da bi tudi to popravil.« »Jaz vam bom pomagala.« Kirk Je pustil svoje vozilo v stranski ulici, nato na sta odSla v nebotičnik. Grace Lina Jo bila zaposlena pri dvigalu Mladenič Jo Je bistro preglodal. Kodri nje nlh temnorjavlh las so gledali izpod klobuka. Na njenem bledičnem mladostnem obrazu ni bilo nobene gube Neznana leta — si Je mislil Kfrk — a vendar nespobitna l®-pntn KakSne skrivnosti krije njena preteklost. Zakaj neki je sir Krederlk prinesel s seboj ta časniškl izrezek, ki se nanaša na Jenny Jeromo* »Takoj bom za vami,« Je rekla Morrovv, ko se Je dvigalo ustavilo v dvajselem nad stropju Kirk le odSel v svojo vilo, kmalu za njim pa je prispela tudi Morrovv. »Hotela sem postaviti tej deklici v dvigalu več vprašanj,« Je začela pojasnjevati. »Tistega dne, ko Je bil ubit sir Frederik, Ji nisem posvetila nobene pazljivosti.« »Kako se vam zdlf« »To Je ženska Iz boljše družbe. Njen trenutni položaj JI. mislim, ne ustreza.« »Jaz sem pa mislil, ds le ta služba zanjo še predobra * Morrovv Je očitajoče rekla: »Vi ste neresen človek I« Chan ln Flannerj sta potrkala na vrata. Nadzornik Je bil ves zasopljen. »Gospod Kirk,« je začel, »ako nam boste *UDH|iuu rvn n,» je tucci, »»»v »»*»**■ pokazali sobo svojega strežnika, lahko začnemo takoj s preiskavo. Prinesel sem s se boj več ključev. Pretaknili bomo vsak najmanjši predal.« »Kako hi bilo. če bi preglodali tudi kuharjevo soboT« Je predlagal Flanncry. »Moj kuhar le Francoz ln Ima svoje stanovanje v mestu.« Je pojasnil Kirk. »Hm! Ali Je bil sploh v blši tisti večer, ko se Je dogodil umor?« »Da.« »Dobro Potem moramo tudi njega zaslišati« »Mislim , da bo to za vas velika zabava, kajti on govori zelo popačeno angleščino.« Kirk le pustil oba policista v Paradyjevl sobi ln odšel v salon, kje* Je sedela gospo dična Morrovv »Gotovo vas prevzame strah, kadar zagledate kuhinjo, ali ne?« »Zakaj?« »Zato. ker ste pač velika pravnica!« »Jaz znam brati tudi recepte kuharskih knjig In znam pripraviti tudi več jedil Lahko bi vas celo s svojim znanjem presenetila.« llarry Kirk Je uradno Izjavil: »Gospodična, človek vas vedno bolj ceni Ali hočete, da začneva pripravljati čaj?« Odšla je z njim v kuhinjo. »Imam skromno slnnovanje,« Je rekla, »ln kadar zvečer nisem preveč utrujena, si sama pripravim večerjo.. »In kako se počutite ob četrtkih zvečer* Alt ste tedaj preveč utrujeni?« »Kakor se vzame: zakaj pa vprašujete?« »Četrtek Je prosti dan moje služinčadi. AH moram še naprej to poudarjati*« Gospodična se Je nasmehnila: »Dobro, zapomnila sl boin « S spretnimi rokami je položila lonček z vodo na štedilnik, nato pa pripravila skodelice ln vse potrebno za čaj. »Kako se v tej hiši vse blešči,« Je pripomnila. »Parady mora biti res vzoren strežnik.« »Vprašajte mojo babico! Ta pravi, da znajo moški živeti samo v razkošju In umazaniji. Po njenem mnenju mora vsako hišo voditi ženska.« »Kakšna neumnosti« »Da . . Moja babica Je za nami zn celo stoletje. V njenem času Je bila glavna skrb žensk, da so bile dobre gospodinje. Danes pa postajalo ženske filmske Igralke, članice razumarskih klubov, odvetnice, državni tožilci, detektivi. Da . nekoč so bili lepi časi . . .« »Lepi časi zn moške,« Je pripomnila ona. »Sedaj mi nimamo več veljave.«) »Nisem hotela reči ravno tega . toda zdi se ml. da ie čaj že gotov.« Kirk Je prinesel pladenj v salon. Gospodična se J« osedla za mizo. Kirk Je odšel v jedilnico In se vrnil s steklenico sodo. a steklenico pijače ln z več kozarci. »Ne smemo pozabiti d» nadzornik Flan-nery prezira čaj,« le rekel »Dobro hi bilo, če bi "malo pohitela, da no bosta prepozna.« Toda Chan til Flannery se nista hotela prikazati V kaminu so gorela polena In polnila sobo s prijetno In mehko svetlobo Kirk Jo vzel skodelico In se zleknil v naslanjač. »Krasnol To Je edina beseda, s katero lahko izrazim to udobje Ce bi vas človek videl samo od časa do časa. bi nikdar ne mislil, da se ukvarjate z detektivskimi posli.« »Jaz imam silno različne sposobnosti.« (Daljo prihodnjič) Se nekaj o Trgovinski zbornici Spričo okoliščine, da si nekatera podjetja, zlasti pa proizvodna, glede | trgovinskih zbornic še niso povsem na jasnem, hočemo bralcem podrobneje obrazložiti Uredbo o trgovinskih in gostinskih zbornicah, ki je bila izdana na osnovi prvega člena zakona, ki pooblašča vlado FLRJ, da izda uredbe, s katerimi se naša gospodarska ureditev spravi v sklad z novim gospodarskim sistemom. Uredbo je izdala vlada FLRJ na predlog Sveta za blagovni promet pri tej vladi. v Uredba pravi, da se v trgovinski zbornici združujejo gospodarska podjetja in druge gospodarske organizacije, ki so udeležene v blagovnem prometu, t. j. trgovska podjetja, spedicijska podjetja, podjetja za vskladiščenje blaga, proizvodna podjetja, kmetijska posestva, zadruge in druge zadružne organizacije itd. Ravno tako se lahko združujejo turistična podjetja v trgovinske in gostinske zbornice. Članstvo je prostovoljno. Zbornica je samostojna družbena organizacija, ki ima svoj statut, ki določa organizacijo in naloge zbornice, njene organe, sestav in volitev teh organov, način sprejemanja sklepov v zbornici in način njihove izvršitve' ter pravice in dolžnosti članov zbornice. Ta statut potrdi pristojni državni organ. Zbornica je pravna oseba. Zbornice se lahko ustanove za okraj in republiko. V okrajno zbornico se združijo gospodarska podjetja in druge gospodarske organizacije na območju okraja. Gospodarska podjetja in gospodarske organizacije, ki imajo prodajalne izven območja zbornice, v katerem 'je njihov sedež, se lahko združijo tudi v okrajno zbornico, v katerem okolišu so njihove prodajalne (pri nas n. pr. »Kombinat«, Drž založba Slovenije, »Triglav«, »Jugovinil«). Člani okrajne zbornice kakor tudi okrajne zbornice so lahko člani republiške zbornice. Naloge zbornice so: delo za napredek organizacije in poslovanje svojih članov; v ta namen jim daje nasvete, izdaja mnenja in obvestila, skrbi za utrditev poslovne morale, predstavlja in zastopa koristi trgovine, zborom proizvajalcev in drugim drž. organom izdaja mnenja in predloge glede vprašanj s področja trgovine. Državni organi lahko prepuste s posebnimi predpisi posamezne zadeve iz svoje pristojnosti, ki po svoji naravi ne sodijo v izključno pristojnost državnih organov, n. pr. izdajanje potrdil o strokovni izobrazbi osebja, posli v zvezi s strokovnimi in praktičnimi izpiti, izdajanje potrdil o izvoru blaga, potrjevanje spremnih listin in podobno. Državni organi so dolžni, da pri pripravljanju pravnih predpisov s področja trgovine, pri ustanavljanju oziroma dajanju dovoljenj za ustanovitev trgovskih podjetij in pa za odpiranje novih trgovin vprašajo poprej za mnenje zbornico. Naloge republiške ali pa zvezne zbornice so pa še obširnejše ter zajemajo predvsem delo s področja uvoza in izvoza ter vse ostalo delo, ki se nanaša na zunanjo trgovino. Zbornica ima kot samoupravno telo skupščino in druge organe, ki jo upravljajo. Najvišji organ je skupščina zbornice, ki je predstavniški organ. Skupščino sestavljajo predstavniki članov zbornice, ki jih volijo delavski sveti podjetij. Predstavnike gospodarskih organizacij, ki nimajo delavskega sveta, volijo njihovi kolektivni organi, če nimajo teh kolektivnih organov, pa delovni kolektivi. Predstavnike prodajaln, ki niso v sestavu trgpvskih podjetij, volijo delovni kolektivi teh prodajaln. Zbornica ima tudi častno razsodišče« To ukrepa o danih primerih zoper po- slovno moralo po posebnem poslovniku, ki ga potrdi pristojni državni organ. Prav tako sme zbornica predlagati pristojnim državnim organom gospo-darsko-upravne ukrepe zoper gospodarska podjetja ali druge gospodarske organizacije, ki niso člani zbornice, če se v svojem poslovanju pregreše zoper načela poslovne morale. Dohodki zbornice so prispevki članov zbornice, ki jih določa statut te ustanove, in dohodki od storitev in drugih dejavnosti zbornice. Pristojni drž. organ ima splošno nadzorstvo nad zbornico. Da bi zbornica čim laže reševala svoje naloge, je razposlala vsem članom in nečlanom pismo, v katerem jih prosi za sodelovanje in za sporočilo imena zastopnika, ki naj bi zastopal interese trgovine v naslednjih sekcijah: v sekciji za les, za tekstil, za kožo in galanterijo, za kemično stroko, za tehnične kovine in električni material, za založništvo in za prehranbeno stroko. V vseh nejasnostih se naj prizadeti obračajo na naslov: Trgovinska zbornica za okraj Trbovlje v Trbovljah, pošta Trbovlje II, poštni predal 12, telefon št. 2. Ko-Ra Ustanovitev Aero-hluba v Trbovljah KVARNER (Reke) : RUDAR 2:0 Trboveljski Rudar tudi preteklo nedeljo na Reki ni bil uspešen. Odšel je na pot brez Klančišarja, ki je obolel. .Revirsko moštvo je na Reki izgubilo igro z dokaj nizkim rezultatom 2:0. Toda če se spomnimo zadnje tekme na Reki z izidom 7:4, potem bi se z nedeljskim neuspehom trboveljske nogometne enajstorice še nekam pomirili. Upoštevajmo še to, da je moštvo Rudarja igralo od zadnjih šest tekem štiri izven Trbovelj in to z močnimi nasprotniki. Tudi prihodnjo nedeljo bo Rudar igral zunaj in sicer v Varaždinu proti Tekstilcu. Težko bo kaj z uspehom, saj je to moštvo na lestvici med prvimi, zadnji rezultat tekme s Tekstilcem v Varaždinu pa je bil 2:5 za naše fante. Kako bo v nedeljo, še ne vemo, vendar pa je naše moštvo trdno odločeno zaigrati dobro in odnesti časten uspeh. Zadnji dve letošnji tekmi bo Rudar igral doma in to proti Slaviji iz Karlovca ter proti Braniku iz Maribora, ki je odigral doslej skoraj vse tekme doma. Bilanca jesenskega tekmovanja za Rudarja ni posebno razveseljiva, vendar pa bo imelo naše moštvo še dovolj časa, da se pripravi na spomladansko srečanje in doseže zadovoljiv uspeh. NOGOMETNO PRVENSTVO ZASAVJA V nogometnem prvenstvu Zasavja vodi na tabeli Bratstvo iz Hrastnika ter Rudar, ki pa tekmuje izven konkurence. V prven- stvu bodo odigrali še eno kolo, na kar bo določen jesenski prvak. V petem kolu so bile odigrane sledeče tekme: Bratstvo : Litija 4:1 in Rudar II : Retje 6:0, v šestem kolu pa: Litija : Retje 3:2, Rudar II : Svoboda (Kisovec) 5:1, igrano v Kisovcu, ter v Hrastniku Bratstvo : Dobrna. V 6. kolu- ki ga bodo igrali v Trbovljah, bo nastopila Dobrna proti Litiji ter Retje proti Bratstvu. V nedeljo 2. novembra so v mladinskem prvenstvu odigrali samo eno kolo in sicer Rudar I : Dobrna 4:0. V mladinskem prvenstvu vodijo mladinci Rudarja I. Zbori volivcev v Radečah Ljudski odbor mestne občine Radeče si je zadal nalogo, da bo vse zbore volivcev iz-včdel v določenem roku. Doslej smo imeli pri nas že dva zbora, ostali pa so bili preteklo nedeljo. Omembe vreden je zlasti zbor volivcev za vasi Žebnik in Močilno, ki je bil minuli četrtek v Žebniku. Kljub hudemu nalivu in dolgi poti za nekatere ljudi se je tukaj vendar zbralo nad 50 volivcev. Zbor je izvolil tri kandidate, za katere smemo reči, da jih lahko štejemo med najboljše državljane. Pa tudi v diskusiji po poročilu, ki ga je imel delegat mestne občine, so navzoči živahno sodelovali, kar dokazuje, da kmečki predeli zasledujejo delo naših ljudskih odborov in vse nepravilnosti dobrohotno grajajo. Iniciativni odbor Aero-kluba v Trbovljah se je že dalj časa ukvarjal z mislijo, da bi poživel to lepo in koristno športno organizacijo v svojem kraju. Dne 29. septembra t. 1. se je odločil in sklical ustanovni občni zbor, ki je bil v prostorih Društva rezervnih oficirjev na Vodah. Udeležba je bila kar zadovoljiva, saj se je zbralo okrog 130 članov in simpatizerjev tega društva. Posebno veliko je bilo učencev iz šole v gospodarstvu in iz Industrijske šole. Navzoča so bili nadalje zastopniki ljudske oblasti in JLA, Partije ter Ljudske mladine. Na občni zbor je prišel tudi zastopnik Letalske zveze v Ljubljani. tov. Kladivar, nadalje upravnik Letalske šole in jugoslovanski rekorder, tov. Maks Arbeiter, ki so ju navzoči pozdravili s ploskanjem. Bivši letalec in predsednik iniciativnega odbora tov. Rudolf Japelj je odprl ustanovni občni zbor ter pozdravil navzoče. V kratkih besedah je orisal namen ustanovitve aerokluba v Trbovljah ter poudaril, da so ob skupnem in vztrajnem delu vsega članstva dane vse možnosti za razvoj te športne veje v Trbovljah. Nato je prečital dnevni red, ki je obsegal kar 12 točk. Po izvolitvi delovnega predsedstva in izvršitvi ostalih formalnosti je spregovoril tajnik okrajnega odbora Ljudske tehnike tov. Grčar, ki je poročal o pomenu Ljudske tehnike. Navzoči so njegove besede pozdravili z aplavzom. Po tem poročilu je tov. Japelj navedel, da ima aeroklub v Trbovljah trenutno tri sekcije, t. j. modelarsko, jadralno in padalsko. Verjetno je. da se bo klub v doglednem času obogatel še z glasbenokulturno, radioamatersko in kino amatersko sekcijo. Obrazložil je v podrobno posamezne sekcije ter prikazal njihove vabljivosti in lepote. V zimskem času bo delo odbora usmerjeno predvsem na teoretično izobrazbo mladine v eni ali drugi veji letalskega športa, praktične vaje pa bodo poleti na raznih letališčih. Splošno je^ bilo opaziti veliko zanimanje mladine za ta šport. Prav je tako, saj se bo mladina s tem odtegovala kvarnemu vplivu ceste, popivanju in nedovoljenim igram. Z ustanovitvijo tega kluba ji bo dana možnost, da se usposobi v eni ali drugi veji letalskega športa v korist naše domovine in socialistične skupnosti, sebi pa v veselje. Da je med delavsko mladino v Trbovljah zanimanje za to vrsto športa, je bilo opaziti iz tega. da so navzoči želeli slišati nekaj besed in doživljajev naših rekorderjev v zrač- nih višavah, tov. Arbeiterja in Kladivarja. Oba sta ugodila prošnji mladine ter poročala o svojih športnih doživljajih in uspehih. Zelo pohvalno sta se izrazila o ustanovitvi novega kluba v Trbovljah in mu obljubila vsestransko pomoč Letalske zveze Slovenije in Letalske šole v Celju. Za novi klub je pereče vprašanje prostor za vzgajanje modelarjev. V tem pogledu J® obljubljena pomoč okrajnega odbora .Ljudske tehnike. Za radioamatersko sekcijo s® izgle-di znatno boljši Za prihodnje leto si je upravni odbor zadal nalogo, da bo s svojim članstvom napravil več poučnih izletov na razna letališča, da se mladina in ostali člani upoznajo podrobneje z ustrojem letalstva, modelarstva in jadralstva, modelarji še posebno o izdelavi modelov. Najboljši mladinci bodo P®* slani v ustrezne tečaje. Na občnem zboru iznesene perspektive novega kluba v Trbovljah so vsi mladinci p®-zdravili. Sedaj je potrebno, da se načrti društva sp ro ved e jo v dejanja. Novemu aero-klubu v Trbovljah in bodočim junakom in zmagovalcem zračnih višaV želimo mnogo uspehov. — sn — V nedeljo dvoboj Krim-Proletarec V nedeljo bodo v Zagorju spet nastopih nogometaši Krima iz Ljubljane. Mnogim J0 še v spominu tekma s tem moštvom v Zagorju in njene posledice zaradi nepremišljenih dejanj nekaterih vročekrvnežev, ki s0 se potem zagovarjali pred sodiščem. Takratni dogodki so vrgli kaj čudno luč na zagonsko dolino^ akoravno je bilo treba iskati krivca zanje tudi drugje, zlasti pa v zelo ponesrečeni izbiri sodnikov. Upajmo, da bodo pristojni čini tel ji za nedeljsko tekmo določili objektivnega sodnika, ki bo tekmo sodil res nepristransko. Pozivamo zagorsko občinstvo, da z žare« športnim zadržanjem pomaga igralcem i* sodniku do neoporečnega poteka tekme, dokaže pa tudi. da želijo biti vsi Zagorjani nepristranski in pravični in da vse nezdrave pojave odločno odklanjajo. Z discipliniranim zadržanjem in pravilnim bodrenjem bomo dosegli željene uspehe, na drugi strani P® priznanje vse slovenske športne javnosti. Mlademu m-^štvu Proletarca želimo v nedeljo časten uspeh. — ml. IZPRED SODIŠČA NOVA TOVARNA ZA KLOROFIL Ameriška klorofilna in kemična družba gradi v Lumarju v Koloradu novo tovarno »a ekstrakcijo klorofila, ki bo stala 1 milijon dolarjev in o kateri pravijo, da bo dala na leto HMI.000 funtov klorofila Lanska proizvodnja je dosegla 60.000 funtov. Znanstveniki raziskujejo možnosti uporabe klorofila za zdravljenje bolezni srca, visokega krvnega pritiska in žleznih motenj. KDO IGRA V NE\VYORSKEM FILHARMONIČNEM ORKESTRU? Pregled 104 godbenikov, ki sestavljajo ta orkester in bodo v njem nastopili prihodnjo sezono, kaže. da je le 61 godbenikov pravih Američanov, ostali pa so iz drugih držav: Nemčije, Avstrije. Alžira, Argentinije. Egipta, Francije, Turčije, Madžarske, Poljske, Izraela in Anglije. ŠOLSKE GODBE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH V Združenih državah Amerike je bilo v letu 1010 komaj 200 šolskih godb, danes pa ima skoraj 35 tisoč ameriških šol lastno zabavno godbeno družimo, a poleg tega še 15.000 šolskih orkestrov. SKORAJ 8!) TISOČ CIVILNIH LETAL V ZDRUŽENIH DRŽAVAH Pri upravi ameriškega civilnega letalstva je priglašeno skoraj 89.0000 civilnih letal. Od toh je aktivnih 54 039. NAD 58.000 BEGUNCEV PKESELJENIH IZ EVROPE Začasni medvladni odbor za preseljevanje beguncev iz Evrope ie pred Kratkim naznanil da je v prvih sedmih mesecih svojega delovanja, t. j. od 1. februarja do 31. avgusta 1952 bilo preseljeno Iz Evrope v prekomorske države nad 58.000 beguncev. Od teh so naselili v ZDA 46.283. v Kanadi 7024, v Avstraliji 8662 v Braziliji 3916 in v Venezueli 49. Od teh beguncev je prišlo iz Nemčije okoli 31.000, iz Avstrije 10.000, iz Italije 4000, iz Nizozemske nad 5000, iz Trata okoli 700 in iz Grčije 89. POMOČ NEMŠKI PREMOGOVNI PRODUKCIJI Agencija medsebojne varnosti (MSA) je pred nedavnim razglasila, da je poslala sedem prvovrstnih ameriških premogovnih strokovnjakov, v Zahodne Nemčijo,,, ki naj pomagajo k dvigu proizvodnjo premoga v Porurju. Ti strokovnjaki bodo ostali v Nemčiji dva meseca. CEMENT IZ MORSKIH ŠKOLJK Iz New Yorka poročajo, da so v Floridi zgradili tovarno za izdelovanje cementa, ki bo uporabljala kot surovino luščine morskih školjk. Teh je v velikanskih množinah na morski obali. Te luščine. ki imajo zelo mnogo kalcijevega karbonata, so brez škodljivih nečistih primesi. Predelovali jih bodo v posebnih električnih pečeh, ki so izdelek General Electrio Company. NOV ZAVOD ZA ZDRAVLJENJE RAKA Pred kratkim se v New Torku odprli nov zavod, ki ima prvi betatron, ki je določen predvsem za zdravljenje raka. Zavod bo deloval v sestavu centra za zdravljenje raka in sorodnih bolezni in je nastanjen v štirinadstropni stavbi, v kateri je poleg botatro-ia tudi popoln fiziološki laboratorij. Novi betatron je stal 1,400.000 dolarjev ter s 24 milijoni voltov proizvaja dvanajstkrat močnejše žarke kot najmočnejši dosedanjih strojev. UPORABA ATOMSKE ENERGIJE ZA MIROLJUBNE NAMENE Visoki zastopnik ameriške komisije za atomsko energijo predvideva, da bodo znanstveniki uporabljali atomsko energijo kot gospodarski vir električne energije veliko hitreje, kot so to pričakovali pred nekaj leti. Ravnatelj AEC izotopov, Paul Aeborsold. predvideva, da bodo mnoge vojne* ladje in KRIŽANKA Vodoravno: 1 izstrelek: 2. mesto v Italiji (v sklonu): 15 nemški predlog; 16 Igra na ptste; n. reka v Jugoslaviji; 18 Igralna karta; 19. veznik; 21. prazen, (nemško, fon.); 1 2 '4 5 6 7 8 9 lu 11 13 14 15 m 16 17 m 18 19 20 1 21 22 m 23 24 25 m 26 27 28 m ss® 29 30 31 m 32 m 33 34 m 35 m 36 37 m 38 • 39 m 40 m 41 42 m 43 44 45 46 1 47 m 48 49 50 51 52 1 53 m 54 55 1 56 57 m 57a 58 1 59 60 m 61 62 m 63 04 65 m 66 67 m 68 69 70 i 71 72 73 (hrv.); 47. zaimek: 48. kratica; 52. pečica, trebušna mrena, dmbuvina; 53. dva soglasnika; 54 glasbeni Izraz; 55. pokiajina v Afriki; 66. pokrajina v Nemčiji; 57.a: reka v Italiji; 58, športne discipline; 59. kovihast; 61. znan filozof; 62. svetopisemski očak; 63. neizprosen, neusmiljen; 64. zaimek; 66. turški gospodar; 67. zaimek; 68. glej pod 29; 69. vrsta govedi; 71. prislov kraja; 72. pojem za vse, kar ni razumsko. nekatera eksperimentalna letala še v teku te generacije oskrbovana z atomsko energijo. Poudaril je. da je 70% sredstev ameriškega atomskega načrta uporabljeno za naprave, ki bodo lahko končno služile ali za orožje, za vojne namene, ali za energijo in druge koristi v miroljubne namene. PROSLAVA OBLETNICE IZKRCANJA KOLUMBA V NOVEM SVETU Pred kratkim so ime-li v New Yorku proslavo, združeno s slovesnim sprevodom v počastitev 460-letnice izkrcanja Krištofa Kolumba v Ameriki. Sprevoda, ki se je razvijal po Peti aveniji, se je udeležilo 75.000 ljudi. SOVJETSKA ZVEZA JE POSLALA NA KOREJO 4408 LETAL Ameriški letalski minister Thomas Fin-letter jo razkril, da je Sovjelska zveza poslala več kot 4400 letal kitajskim in severnokorejskim silam. VELIKANSKO AMERIŠKO PREVOZNO LETALO Velikansko ameriško prevozno letalo, ki lahko prevaža 400 vojakov v polni opravi, je pred kratkim uspešno opravilo poskusne polete. To šestmotorno letalo ima razprtino kril 69 metrov ter ie dolgo 54 metrov. Pre-vuža lahko breme 135 ton. ZDRAVNIK NA ZATOŽNI KLOPI Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah se je zagovarjal dr. Mirko Kajzelj, zdravnik v Zagorju. Bil je obtožen, da je lanskega septembra, ko je bil dvakrat klican po telefonu, naj pride na dom bolnika Franca Brvarja, ki da ima hude bolečine v želodcu s krči, zaradi katerih se zvija, zdravniško pomoč odklonil; dejal je, da njegov obisk ni po; treben. Ob tej priložnosti je naročil, naj dajo možu kamilični čaj, čeprav bi moral iz opisa bolezenskih znamenj sklepati, da gre za akutno trebušno obolenje, kjer je za uživanje pijač prepovedano; prav tako ga ob-dolžnica bremeni, da je namesto, da bi odredil prevoz bolnika v bolnišnico, prišel na dom obololega šele naslednji dan ob 7. uri zjutraj. Zaradi tega in zaradi zakasnitve operacije se je stanje bolnika poslabšalo in je Frane Brvar 21. septembra lanskega leta umri. Na glavni obravnavi je obtoženec krivdo zanikal; navedel je, da je pokojnega zdravil zaradi bolezni na želodcu že prej, zdravil pa ga je nadalje tudi zaradi splošne oslabelosti srca. Po je bil ponoči klican k bolniku, ni vedel, za koga gre; bil je prepričan, da ni vmes resnejša bolezen, ker bi to sicer bilo v bolniški kartoteki zapisano, česar pa ni ugotovil. Poteg tega pa ie bil z delom zelo obremenjen, saj je imel dnevno de 70 bolnikov. Razen tega Pa je še opravil številne obiske bolnikov na domu in to tudi ponoči. Navedel je tudi. da ni imel na razpolago prevoznega sredstva, osebni avto pa je bil neuporaben. Poleg tega je bil kritičnega dne na terenu in se je vrnil šele okrog desetih zvečer domov, kjer ga je noga tako bolela, da ni mogel hoditi. Bolnikov prevoz v bolnišnico je odredil drugo jutro ob 7. uri; če je bil bolnik nato operiran ali ne, sploh ni vedel. Sodišče je v dokaznem postopku zaslišalo poleg predlaganih prič še tri izvedence, t. j. dl-. Alojza Kramariča ter dr. Ljudevita Mer-čuna, izrednega profesorja medicinske visoke šole v Ljubljani, pismeno mnenje pa je podala tudi medicinska fakulteta istotam; v dokaznem postopku je bil zaslišan še dr. Vir-gil Krasnik, zdravnik v Trbovljah- Sodišče je po izvedenih dokazih prišlo do prepričanja, da obtožba ni bila v celoti utemeljena; po mnenju sodišča je krivda obtoženca podana le v toliko, da on kot zdravnik po drugem telefonskem poklicu ni prišel osebno k bolniku in da ni odredil takojšen prevoz bolnika v bolnišnico, kar ,1e imelo za posledico poslabšanje bolnikovega stanja. Sodišče pa je obtoženca oprostilo obtožbe, da je kot zdravnik v nasprotju s svojo zdravniško dolžnostjo odklonil zdravniško pomoč bolniku, ki je bil v neposredni nevarnosti za življenje. Sodišče tudi ni osvojilo mnenj izvedencev dr. Janeza Milčinskega in dr. Alojza Kramariča, pač pa se je pridružilo mnenju izvedenca dr. Virgila Krasnika, ki DROBIŽ IZ TRBOVELJ 22. doba; 23. žival: 24. turški dostojanstvenik; 26. rokodelec (hrv.); 29. drž. lastnina; 30. opica; 32. kmečko orodje (narobe); 33. kraj na Primorskem; 34. del avtomobila (narobe); 35 tuj spolnik; 36. zrušen, upropa-Sčen; 37. majhna živallca; 38. Žuželka; 40. vrsta vojakov; 41 nižji duhovnik; 43. obrtnik veznik; 70. Jaz (ital.). Navpično: 1. morska ožina; 2. bolezen (3. skl.); 4. kratica za časovno enoto; 5. grški bog vetrov; 6. otck v Jadranu; 7. žHa; 8. zasilno bivališče; 9. član izumrlega naroda; 10. lošč; 11. zlato (franc.); 13. pri-roden; 14. prebivalci cone B; 20. obrtnik in športnik; 23. del živalskega telesa; 25. tuje žensko ime; 27. gostač, preužitkar; 28. naš mladinski heroj; 29. bolnik (tujka); 31. narečna nikalnica; 33. starejši veznik; 38. kratica za upravno enoto; 39. produkt gorenja; 43. označba za količino v matematiki; 44. literarni posnemale!; 45. strupene kače: 46. tuje žensko ime; 48. uradna listina; 49. šahovski mojster; 50. odcveteti; 51. nas vodi; 56. sestavina cementa 5/. dohodek iz obresti; 50. lovski pes; 60 nov (angl. fon.); 63. število; 65. delovišče v Jami (v trb. narečju), 68. tuj V Trbovljah smo opazili v zadnjih dneh neko prikupno novost: poslovalnica trgovskega podjetja »Preskrba« v Delavskem domu je namestila v svojih treh velikih izložbenih oknih fluorescentno razsvetljavo kot prvo podjetje v našem okraju. Ljudje se ob večerih kaj radi ustavljajo pred to prodajalno, zlasti šo pred oknom, kjer je {zloženo žensko blago. Barve tkanin izglodajo pri tej novi, moderni luči precej naravne. — Podjetju »Preskrba« k tej novi razsvetljavi, ki pomenja za Trbovlje vsekakor razveseljiv napredek, čestitamo! ^ Polšnik je lepa vas, ki spada sedaj pod okraj Trbovlje. Pridni ljudje žive tamkaj in pohvaliti jih moramo, da so prizadevni in napredni. V nekem pogledu Poliničani celo tolčejo Trbovljčane. Tamkajšnja KZ je ku pila neko hišo, v kateri bo uredila kar deset sob za gosto iz tujih krajev. V Trbovljah pa take hiše, ki bi imela deset tujskih sob. do danes še ne premoremo. Dobili jo bomo, kakor nam je rekel te dni naš prijatelj Miha, po vseh pripravah in izgledih sodeč, takole okrog leta 2000 ... ' * Drage Trboveljčanke! — Ce vas kdaj pot zanese v našo kavarno na Vodah, boste dobile tamkaj še kar dobro kavo. Samo na nekaj bi vas rada opozorila: če se boste vsedle v tej kavarni za mizico, pazite, da se s komolci, ne boste naslonile nanjo, prvič zaradi tega, ker je to zelo nespodobno, drugič pa nevarno, kajti deske na teh mizicah so ponekod zelo slabo pritrjene in lahko se vam zgodi, da boste imele črno kavo, ki ste jo naročile, naenkrat v krilu. To pa je silno nerodna reč za tiste ženske, ki pridejo v kavarno za spremembo v svetlem krilu, vem pa, da vsaka Trboveljčanka rada izgleda lepa iu čista. Torej pozor! — Vaša Milena. * Pravijo, da je v gostilni pri železniški postaji v Trbovljah postrežba gostov pristno »trboveljska«. Pravijo nadalje, da ima to gostišče šo neko zanimivo značilnost, namreč da tamkaj ni nikogar, ki bi znal skuhati čaj. Da bo ta nenavadna posebnost v tej gostilni v bližnjih zimskih mesecih, ko bo nahod in prehlad tako rekoč na dnevnem redu, zelo neprijetna stvar za marsikakšnega gosta, si lahko mislite. * Drug naš bralec pa nam sporoča sledeče: Če greš po Ljubljani, Mariboru, Celju, ali pa kakršnem koli drugem mestu, opaziš, da so vse hiše dane tako, da so na ulico ali cesto obrnj » stanovanjske sobe in spalnice, ne pa i >rda dvoriščna stran hiše. V Trbovljah pa se je udomačila v zadnjih letih čudna navada: nove hiše postavljajo tako, da je na cesto obrnjena zadnja stran stanovanjske hiše. Tak primer imamo tudi na Vodah pri veliki, prav lepi stanovanjski zgradbi, ki jo to jesen skonča vajo. Tudi ta hiša kaže svojo »zadnjo plat« proti cesti, to pa tako nesrečnb, da je proti velikemu spomeniku »Revolucija«, na katerega smo vsi ponosni in ga bomo v kratkem odkrili, obnjeno vseh osemnajst »dvojnih ničel« te velike stanovanjske zgradbe. V Trbovljah smo včasih zelo, zelo nerodni. * Sedaj pa še neko zanimivost z Dola pri Hrastniku. — Minulo nedeljo popoldne je bilo in sicer v mestni gostilni Matije Pusta. Bili so tamkaj domačini, pa tudi precej Hrastničanov, ki so šli na dolsko pokopališče, da obiščejo grobove svojih dragih. Pa se ob štirih popoldne oglasi natakarica v tej gostilni in opozori vso goste: »Sedaj pa ne damo več pijače, gremo vsi v cerkev! . . .« Igralci »Svobode« iz Lok pri Zagorju so nas obiskali Pisane barve se spreminjajo po gozdovih. Ptičje petje ie potihnilo, le tu in lam se zažene šo jata vrabcev z njiv. kjer kraotje pospravljajo zadnje poljske pridelke. Jesen je tu. Dnovl so pusti, še bolj puste in dolgočasne so jesenske nedelje. Čestokrat slišiš med fanti in dekleti in še drugimi odraslimi, kje iskati razvedrila v teh pustih popoldnevih. Lepo bi bilo, če bi tudi pri nas poživili kulturno društvo. Take željo imamo smartničanl. Povedati smo vam hoteli, da so nas preteklo nedeljo obiskali igralci delavskega prosvetnega društva »Svobode« iz i A) k nad Zngorjem. Kar vesoll smo bili. ko so je raz nesla novica, da bodo uprizorili pri nas Nu-šičevoga »Navadnega človeka«. Da se zanimamo za igre in si jih želimo, dokazuje to da je bil obisk te igre kljub slabemu vremenu zadovoljiv. Igra je bila lena in igralci so bili na mestu. Zelo nam je biln všeč sanjava Zorka, ki je avojo vlogo odlično odigrala, igralko Zorioo poznamo, saj so nam je priljubila že v litijski predilnici kot mladinska aktivistka. Prav nostrp-n« »mo nadalje čakali, kdaj bo prišoJ na oder »st.rio Vlnčenoijo«. Do solz smo so mu nasmejali. A tudi drug1 Igralci niso zaoata jali. Zelja vseh ki smo orlSH na to igro, je, da bi nas ta Igraisk i skupina še večkrat obiskala. Vsem igra) um iskreno čestitamo. je bolnika pred operacijo pregledal in ugotovil splošno oslabelost srca in njegovo arit-mično delovanje Prav ta okvara na srcu P» je povzročila smrt Franca Brvarja. Sodišče je obtoženega dr. Kajzelja spoznalo za krivega le kazenskega dejanja nevestnega zdravljenja bolnikov in ga obsodilo na šest mesecev zapora pogojno za dv® leti, pri čemer je upoštevalo kot olajšilno okolnost, da je tudi zdravnik dr. Kajzelj slabega zdravja in da je službo drugače vestno opravljal, obiskoval bolnike tudi ponoči. in to peš. Glede na vse te momente mu je sodišče izvršitev kazni odložilo, ker bo ža sama obsodba na njega zadosti vzgojno vpil' vala. Za varnost delovišč je treba skrbeti Pred sodišče je bil klican tudi Ivan Golob, direktor Mestnega gradbenega podjetja v Trbovljah, ki je odgovorna oseba v pod-; jetju, ni pa upošteval predpisov o varnosti dela, Čeprav je vedel, da zaradi tega lahko pride v nevarnost, življenje v podjetju zaposlenih ljudi in tako pri izkoriščanju kamnoloma podjetja ni poskrbel za nakup varnostnih vrvi in za varnost pri lomljenju kamenja, pri čemer so v kamnolomu pridobivali gramoz od spodaj navzgor, kar je v nasprotju s pravilnikom o varnostnih ukrepi*1 pri delu v kamnolomu in opekarnah. Na glavni obravnavi je obtožene« navedel, da ni uporabljal varnostnih vrvi in d* se je kamnolom z njegovo vednostjo izkoriščal od spodaj navzgor, pri čemer pa mu ni bilo znano,, naj se kamnolom izkorišča dru-gače, pravilnika o varnosti dela pa sploh ni poznal. Prav tako ni posvetila temu vprašanju zadostne pazljivosti Inšpekcija dela v Trbovljah, ki je delovne pogoje v tem kamnolomu pregledala šele takrat ko se J0 ponesrečil delavec Franc Pikš. Sodišče 'je obtoženca spoznalo za krivega in ga obsodilo na 1000 din kazni in na P°v5’ nitev stroškov kazenskega postopka. Pri odmeri te kazni je sodišče upoštevalo, da i0 bil obtoženec preobremenjen z delom in da doslej še ni bil kaznovan. Kazen zaradi pretepa Pred sodiščem sta se zagovarjala nadalj® Ferdinand in Adolfina Novak iz Retja št. 108» ker sta 7. avgusta t. 1. pretepla Jožefo Ra' denšek na njenem domu ter ji prizadejal® poškodbe na roki in prelom dlančniče. Sodišče je, obsodilo vsakega obeh obtožencev na 1 mesec zapora, pri čimer j® upoštevalo, da je ta kazen v skladu z družben® nevarnostjo teh obtožencev in pa okoliščin0* da se pretepi na terenu pojavljajo dnevno. Pred nedavnim smo v našem listu poročaj o kazenski zadevi med Marijo Poglajen >n Marijo Mrak. K temu poročilu nam sporoča okrajno sodišče v Trbovljah, da se je v t® objavo vrinila pripomba češ da je Marij* Poglajen zmerjala Marijo Mrak, da je začasa okupacije podpirala »bandite«. To dejanje pa po dodatnem sporočilu sodišča n« bilo predmet obtožbe in se zaradi tega tuni ni mogla obsoditi, ker je prizadeta na P®d# lagi poročil že od leta 1942 sodelovala z 0*» kar po tej poti popravljamo. O B ) A V E OPOZORILO Ponovno opozarjamo vse mladeni讫 bivajoče na območju mestne občin® Trbovlje,, ki so se rodili leta 1934 in 1935, a se doslej še niso priglasili vpis v rekrutni spisek, da se takoj zg]8' sijo na vojaškem oddelku mestne občin® Trbovlje, in to v dopoldanskih urah. Izgovore: »Nisem bil obveščen,« 1 katerimi se opravičujejo zamudniki, I,e bomo mogli upoštevati, ker smo ml8' deniče zgoraj navedenih letnikov že p°' klicali, da se priglasijo. Vsi tisti, ki 8 temu opozorilu ne bodo odzvali, boo. po vojaških predpisih ostro kaznovani-LO mestne občine Trbovlje, ________________vojaški oddelek_______ NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Od 8 novembra opoldne do 10. novem^ zjutraj v bolnišnici v Trbovljah. ZAHVALA Iskreno za zahvaljujem Držnvnomu *a^®. rovolnemu zavodu za Izplačano zavarov, nino v znesku 32.920 din, ki ml jo jo ž® „„ izplačal ob nepričakovani tragični Hinrti tona Korošca. Obenem se zahvaljujem • [, Slavku Gorjupu, ki jo pokojemu »vetov da so jo dal zavurovntl. Priporičura vsem dn so zavarujojol „ Fani Foirrls. Trbovlje — Loke 20»^ Izdaja okrajni odbor Ut ITbovlJe. UreJ8^# uredniški odbor Odgovorni urednik f Šuštar. Tisk Tiskarne »Ljudsko prtvl®®*,^ Ljubljani. Naslov uredništva lu Trbovlje, uprava rudnika Trbovlje^ into* nlk Telefon št. 54 - Račun pri po j, uredništvu najkasneje vsako n odel |o zJ8y,fl* — Mesečna naročnina 20 din. Četrt i®.-, 60 din, polletna 120 din. oeloletna 240 8