KMETOVALEC.
Glasilo c. kr. kmetijske družbe vojvodstva kranjskega.
Ureduje Gustav Pire, tajnik družbe.
Izbaja 1. in 15. vsaki mesec. — Udje c. kr. kmetijske družbe dobivajo list brezplačno, a neudje plačajo s poštnino vred 2 gld. na leto
Naročila naj se pošiljajo e. kr. kmetijski družbi, ali pa dotičnim podružnicam.
Štev. 5.	V Ljubljani, I. marca 1885.	Leto II.
Velika škoda kmetijstvu, za katero se pa nihče ne zmeni.
(Dalje.)
Načinov, po katerih se človeški izmečki iz stranišč odvažajo, ter kmetijstvu dovozujejo, je več. Naj-poglavitejši so sledeči:
1.	Odvaževanje s pomočjo podzemeljskih želez-ničnih fekalnih vlakov;
2.	Odvoz s pomočjo sodčekov;
3.	Odvoz s pomočjo pnevmatičnega sistema.
tunelih hlapon cel vlak za odvaževanje človeških izmečkov nalašč konstruiranih voz. In kedar dospo vozovi do izidov stranišč, se poslednji hitro odpro in še hitrejši padejo vsi v njih nabrani izmečki v vozove, kateri se dado popolnem hermetično zapreti. Tako se izpraznujejo vsa stranišča podzemeljsko in izmečki se potem gotovo precej daleč iz mesta odpeljujejo, ne da bi med potom kak smrad oddajali, ker so popolnoma zaprti.
Drugi način odvoza človeških izmečkov s pomočjo sodčekov (Fasselsystem) obstoji v tem, da se vsa stranišča po mestu tako vredijo, da je mogoče trdne
Prvi način uveden je v Londonu in skoro gotovo vsaj deloma tudi-v Parizu. Pri tem so vse glavne ulice pod zemljo s tuneli (predori) previdene, kateri so toliko prostorni, da v njih železnični vlak lahko teče. Na desni in levi strani tunelov so v pravi visokosti železna, mehanično dobro zaprta vratca straniščnih cevi, to je, izidov straniščnih železnih kanalov izpeljanih s primerno velikim skočnikom.
Kadar je treba stranišča izprazniti, vozi po teh
a i.)
in snažne sodčeke pod iztoke navpičnih stranišč cevi podstavljati, v katerih se potem izmečki nabirajo.
Kedar je kak sodček poln, ga je treba hermetično zapreti, iz stranišča na voz spraviti, odpeljati ter s praznim nadomestiti. Ta način odvoza človeških odpadkov iz mest, izveden je na pr. v Gradci.
Tretji način obstoji pa v sledečem. Stranišča za-dobe popolnoma dobro obzidane jame, ki vode ne spuščajo, katerih obok je s prilično majhno, pa popolnem
trdno, torej hermetično zapirajočo luknjo previden, k nji	na kolih prilično velik železni sod (glej prvo Kedar je jama kakega stranišča uže polna, pripelje se stran pod. št. 1) in pa zopet na kolih, velika zračna
srkalnica ali pompa (pod. št. 2). Jama se od-
t--..H—r^-Ti'	maši, in v njo se vtakne hitro močna in de-
; ____bela, od znotraj s pomočjo železne žice podil ' ■ \ .krepljena kavčukova cev, katera tako votlino
jr-j \X	soda, z izmečki v jami v zvezo spravi. Votlina
-t? grfffip	soda spravi se pa tudi ravno tako hitro s
C4..' i .fflra! n	pomočjo druge cevi v zvezo z veliko zračno
^ !P	srkalnico, katera se prične goniti. Zračna srkal-
_ ^»gt^e^^^^^l /A\	niča srka zrak iz soda, vsled tega postaja on
1 v	v so<^u vec*no redkejši in čisto naravni nasledek
PTiHkMv^ vS^^T i li	takega zredčenja zraka v sodu mora biti pač
\ i Y I	ta' se vsled pritiskanja zunanjega
|r//\i\ 11	zraka na nje po kavčukni cevi vanje vtaknjeni
P^jM^^^L	VZ(lignejo , ter v železni sod pritečejo, kate-
kova cev, ki sod z jamo veže, hitro odvzame; "ravno tako se odvzame cev, katera sod z . n-^S^^^^^^^^^^jggTvzračno pompo veže, in popolnoma zaprt sod . — • •- -	se odpelje, jama se pa zopet zapre.
(Podoba 2.)	(Dalje prili.)
Kako se robida v gozdu zatare.
Marsikateri posestnik kupil je teško 1000 ali še več smrekic in nasadil goljavo v gozdu. Meseca avgusta šel je v gozd, da bi se prepričal, s kakim vspehom je sadil. Na svoje veliko začudenje najde celi gozdni delež z robido zaraščen, smrekice moral je iskati med goščo robide, pa jih je le malo našel, ker so še v gostem robidovji zadušile.
Kmetič jame premišljevati, na kak način bi zatrl robido in sklene, koj v spomladi izkopati ta škodljivi gozdni plevel.
In res v spomladi koplje več dni in izkoplje vso robido. Ko pozneje delo bolj natanko pregleduje, zapazi, da je zraven robide tudi veliko mladih drevesec izkopal. Sčisteni prostor zasadi v drugič s smrekovimi sadikami. V jeseni zopet pogleda in vidi, da je nekoliko manj robide, vendar še veliko preveč, da bi mogle vsajene smrekice vspešno rasti.
Premišljuje in spozna, da robide na ta način ne bode mogoče zatreti, kajti on ima peščeno ilovnato njivo, katera je bila uže tolikokrat preorana, a robida se ni zatrla.
Po naključji pride gozdar k njemu. Kmet mu potoži zlo o robidi. Vešči gozdar mu nasvetuje: „Pore-žite konec julija ali začetek avgusta stebelca robidi prav pri tleh in videli boste, da je bode drugo leto komaj še eno četrtinko ostalo, kar jo je zdaj. Ako potem še to porežete, ne bode več rastla."
Kmetovalec je poslušal gozdarja in storil, kakor mu je svetoval. Prec drugo leto meseca avgusta gre v gozd in poreže robido.
Zlesenena stebelca dene na kupe, pride po-nje z vozom in reče ženi, naj, ko bode pekla kruh, z robi-dovimi šibicami zakuri. Žena ga uboga in še prav dobro se ji zdi, ker robidin les tako svitlo gori.
Vsadi kruh. Ko je pečen, zapazi nenavadno prijeten duh na kruhu. Ugiblje, od kod bi moral ta duh priti in spozna, da je nenavaden kruhov duh od ro-bidnega lesa, s katerim je gromado kurila.
In tudi v gozdu se je nasvet gozdarjev dobro obnese], kajti, ko je kmetič v drugo robido porezal, ni rastla več in danes je celi prostor lepo s smrekami zasajen, katere čvrsto rastejo. Lejte no, če bi ne bil gozdarja poslušal in še kopal robido, pokončal bi bil
veliko rastečega mladega drevja, lesa bi ne bil mogel za kurjavo porabiti in robide ne zatreti.
Dobro, da sem poslušal gozdarja!	P.
Odvodenje zemljišč.
Spisal V. Eolirmann, pristav deželne kranjske vinarske in sadjarske šole na Slapu.
Neprecenljive važnosti je naloga, kojo izvršuje voda v živenji rastlinstva, kajti rastline živna moč je v najtesnejši zvezi z vodo. Slednja je glavni pogoj obstanka, živenja in rašče rastlin. Predočujmo si li dogodke v naši kulturni zemlji, ki se med raščo rastlin vrše, lahko si razložimo velevažni pomen vode za njih razvitek. Ne le, da služi voda neposredno v hrano rastlinsko, da služi v razkrojilo in topilo različnim, rastlini neobhodno potrebnim redilnim snovem in tako vzmoži koreninicam njih vsrkanje, da prenaša vsrkane redilne snovi v posamne rastlinske dele ali organe, kjer se tvorijo iz njih novi rastlinski tvori; posreduje voda tudi brezštevilne in najrazličnejše presnove, katere se gode neprenehoma v živeči rastlini.
Kakor je uže toraj voda res največja prijateljica poljedelca, zamore pa biti ona tudi jako škodljiva rastlinskemu živenji, če se nahaja v preobilni meri v zemlji. Je li toliko vode v zemlji, da jo slednja ne more popiti, marveč da zaseda voda vse vmesne prostore zemlje in se odtekati ne more, tako je ovirana rašča rastlin — večkrat celo nemožna. Preobilno mokroto zemljišč povzročuje deževna voda (zračne padavine ali izpodnebna moča sploh) ali pa podzemna voda, kadar dovelj hitro izhlapiti ali odteči ne more. Najneugodnejšega vpliva je zastajoča voda za rastlinsko raščo posebno tam, kjer ista premaka zemljo do površja in se odtekati ne more vsled primanjkanja potrebnega padu ali neprodrljivosti zemlje. V vzvišani meri kaže se nam zopet ta škodljivi vpliv preobilne mokrote pri glini in sprstenini, ker posebnost teh prsti je, da so vzmožne, napiti se vode od spod na vzgor in slednjo tudi pridržati, kakor isto opazujemo pri gobi, sladom ali papirji-srkači. Tegadel tudi nahajamo zvezne zemlje večinoma mokrotne.
Kako ne bi tudi kulturne rastline na premokrot-
tiih zemljiščih slabo in revno vspevale, hirale, da večkrat poginile, ko nam daje raziskovanje tega toliko tehtnih razlogov! V zemljo, koja je obilno premočena, nimata ne zrak ne gorkota vstopa, ker njima ista voda, katera polni vsa vmesna prostora zemlje, za-branjuje. Take zemlje so mrzle, voda prevaja toploto zemlji le jako težko in tegadel v mali meri; izlilapeča voda pa odvzame zopet jo obdajajoči zemlji velik del njene toplote in jo s tem ohladi — tem bolj, ker nastajajo na takih zemljiščih vedno vodene pare. Voda sama pa pospešuje izžarivanje toplote, kar velja so-sebno v hladnih nočeh: voda se s tem jako ohladi ia mi opazujemo to večkrat, kakor vzrok mraza, kateri škoduje tolikanj rastlinam sosebno v spomladi.
Razpad zemlje, razkroj gnoja, kakor tudi razne kemične presnove v zemlji niso ne le ovirane vsled primaujkovanja v to potrebnega zraku in toplote, marveč njih proizvodi, njih konečni izdelki, ki bi morali biti prava in ugodna hrana rastlinam, so navadno škodljivi, da celo pravi strupi rastlinskemu življenji.
Le preznana istina je toraj, da je večja ali manjša plodonosnost kulturne zemlje odvisna od primerne množine mokrote ali vlažnosti in gotove množine toplote med raščo rastlin, kajti le kedar nahajate se ti v pravem razmerji v zemlji, nadejati se nam je dobrih žetev, ker vsaka rastlina istih za popolni svoj razvitek potrebuje.
Ozrimo se po naših kmetijah in oglejmo si njih zemljišča! Koliko zemlje še nahajamo, katera daje radi preobilne mokrote le majhne in slabe žetve — koliko zemlje pa, katera se dostikrat kar ne obdeluje, ker se ne da primerno izkoristiti, marveč se vporabi za močvirne pašnike, obraščene z makom, kislimi travami in zelišči! Žalibog, da navedeno nahajamo tudi velikokrat v legah, v kojih bi se dala preobilna mokrota na najprostejši način lahko in brez posebnih stroškov odpeljati!
Skrb in zopet skrb nam mora biti toraj, povek-šati plodonosnost takih zemljišč in to s tem, da re-gulujemo razmerje mokrote z odstranitvijo preobilne vlažnosti. Kjer nam toraj voda v naša zemljišča v toliki množini dohaja, da premaka zemljo in v njej zastaja, skrbeti moramo za primerno odvodenje, to je, odpeljavo preobilne vode ne le iz žive plasti zemlje — iz plasti, katera rastlino vzredi, v kateri se razraščajo koreninice rastlin iskaje si potrebnega živeža, ampak tudi iz spodnje plasti, da se tu do sedaj mrtvo ležeče rudnine za rastlinorejo vporabijo in tem potom izkoristijo.
Cemn je namenjeno odvodenje, znano je na splošno našemu kmetovalcu, vendar pa ni podrobneje jasno, zakaj in kako se naj voda iz premokrih zemljišč odpeljava. Neznani so mu toraj vzroki prekoristnega učinka odvodenja in istotak mu je neznana praktična izpeljava odvodenja, kajti zboljšanje plodovitosti zemljišč po odvodenji zapopadeno ni v enostranski odpravi vode, marveč le v pravem gospodovanji nad vodo, v pravi razdelbi in porabi vode!
V sledečih vrsticah stavil sem si nalogo, v kratkih potezah pojasniti prvo vprašanje, tikajoče se učinka in koristi odvodenja zemljišč.
Zemlja, katero smo vsled odvodenja oprostili preobilne mokrote, zboljša se zdatno v nje fizičnih in kemičnih lastnostih. Vstop zraku v zemljo je zlajšan; zemlja se tako rekoč prezrači, kajti vmesne prostore zemlje, koje je do sedaj polnila voda, zaseda zrak. Le-ta pak učine višjo in enakomerno toploto v zemlji.
Razpad zemlje in razkroj gnoja vrši se živahno in z ugodnimi izdelki. Med tem, ko je razkroj v za-
stajoči vodi prouzročil gnjijenje rastlinskih korenine in provedel take snovi v hrano kulturnim rastlinam, katere so njim bile pravi strup, plevelu in njega raz-širjevauji pak najugodnejši; je sedaj po razkroju nastala hrana prava in popolna. Ker je razkroj tudi ži-vahneji, tak se hrana rastlinska ali rastlino-redilne snovi hitreje razkrivajo t. j. hitreje užitne postajajo. Sostavni deli zemlje (večinoma rudninski), kateri so dosedaj v spodnji plasti, ker nedosegljivi zraku in njegovemu učinku neporabljeni ležali, vporabijo se sedaj deloma v stališče, deloma za vzrejališče rastlin.
Izvodeničena zemljišča hranijo o času suše deljši čas vlažnost, kakor ista, kojim se vode v preobili meri pušča. Vzrok tej prikazni je, da mokra in zvezna zemlja izhlapi skoraj še enkrat tako hitro, kakor rahlja zemlja. Zvezna in mokra zemlja postane pa ravno rahljejša, ako smo ji odpeljali preobilno mokroto; tegadel, ker zaseda iste prostore, ktere je polnila voda, sedaj zrak in živahni obtek slednjega zemljo rahlja. Ker se izvodeničena zemljišča — zraven možnega globokejšega obdelovanja — uže pri navadnem zdatno rahljajo, je razložljivo, da se rahlejši postala zemlja od spod na vzgor počasneji vode napije, kakor zvezna zemlja in slednja toraj hitreje izhlapi. Isti-nitost, da se v času vročega poletja izvodeničena zemljišča manj izsušijo, je čisto naravna. O tem zanimivem procesu izhlapenja prepričamo se lahko praktično. Za-grebemo si li v vročih poletnih dnevih ravnokar zgo-toveno glinasto opeko na pol v zemljo zraven kake frišne krtine, opazimo čez nekaj dni, da je opeka uže strdela in suha, med tem ko si krtina v nje spodnji plasti še vlažnost hrani. Temu posledica je tudi razlog, zakaj rastline o času suše na rahlji n. pr. peščeni zemlji počasneje zvenejo, se manj hitro sušijo, kakor na mo-krotni zvezni glinasti zemlji. In res je, da škoduje dolgo trajajoča suša v poletnem času več v pokrajinah, kjer je zemlja zvezna in težka, kakor v onih, kjer je zemlja rahlja.	(Konec prih.)
Družbeni novičar.
Občni zbor c. k. kmetijske družbe
dne 2S. januarija 1885.
(Dalje in konee.)
Drugi predlog metliške podružnice je: kmetijska družba naj na to dela, da iz vseh dolenjskih okrajev, kjer se ljudje z vinarstvom pečajo, gre nekaj sposobnih osob v kostanjevi ški okraj, kodar se podu če o trtni uši na mestu, to je, v vinogradih, v katerih je ta mrčes uže zaploden.
Tajnik gosp. Pire naznanja, da je v smislu tega predloga uže c. k. vlada potrebno ukorenila, ker bode še v teku prihodnje spomladi en tečaj za poduk o trtni uši ustanovljen v krškem okraji in eden v pripravnem kraji na Notranjskem. Vdeleženci tega tečaja dobili bodo od vlade plačano poštnino in dnino.
Tretji predlog metliške podružnice so glasi tako: „Glavni odbor naj ljudskim šolam brezplačno cepiče podeli, ker oni iz Slapa naročeni so predragi.
Tajnik gosp. Pire opozori, da cepiči iz Slapa nikakor niso tako dragi, zastonj oddati pa nima pravice vodstvo šole, niti deželni odbor, kajti vsi pridelki slapške vinarske in sadjarske šole so grofa Lan-thierija. Manjše zneske v prospeh sadjarstva pa kme-
tijska družba vsako leto deli, žalibog se pa mora zabilježiti neprijetna izkušnja, da se vzlic dovolj razglašenim oklicem za take podpore oglasi komaj pet ljudskih šol. Sicer je pa krška razstava pokazala, da je na Dolenjskem uže veliko sadnega drevja prav dobrih sort le oči je treba odpreti in nekoliko potruditi se, pa se doma dobi potrebno število cepičev.
Podružnica cirkniška na Notranjskem stavi predlog: C. kr. kmetijska družba naj pri si. vladi potrebno ukrene, da se zabrani velika škoda, ki jo dela v preobili meri d r-žana divjačina, posebno v prostorih na novo pogojzdenih.
Tajnik gosp. Pire meni, da v tem ni treba sklepati, ker gozdna postava in postava za pokončevanje divjačine od 20. decembra leta 1874. uže dajo kmetovalci sredstva v roki, s kojim se zamore pred tako škodo obvarovati.
Podružnica cirkniška nadalje predlaga: C. kr. kmetijska podružnica naj seza to poteguje, da bode občinam moč dana, se braniti proti poljedelskim tatovom.
Tajnik gosp. Pire pove, da imamo v tej zadevi uže postavo iz dne 7. januarija 1. 1875., katera daje občinam pravico, nastaviti zaprisežene poljske čuvaje.
Podružnica j e se n išk a predlaga: C. kr. kmetijska družba naj napravi v teku tega leta, najbolje meseca septembra, prem i ran je goveje živine v Kranjski gori.
Tajnik g. Pire podpira ta predlog tem bolj, ker on ve, da posestnikom tu ne gre za visoka darila v denarji, ampak več za čast, kar je gotovo pomenljivo. Tajnik predlaga to zadevo v rešenje prepustiti glavnemu odboru. Predlog se sprejme.
V rešenje 5. točke obravnav: Volitev enega odbornika v centralni odbor namesto po §. 22 družbinih pravil izstopivšega, volil se je vnovič gospod Rajko Kastelic.
K 6. točki dnevnega reda: Priznanje častnih diplom za hvalevredne zasluge v poljedelstvu, predlaga tajnik g. Pire v ime centralnega odbora od podružnic nasvetovane sledeče gospode, katerim zbor enoglasno priznanje izreče:
Ivan Lapajne, vodja meščanske šole na Krškem in Anton Ogulin v Rudolfovem, oba za odlično prizadevanje za regionalno razstavo v Krškem; dr. Jurij Sterbenc, župnik v Hrenovicah, Peter Kraigher, posestnik v Orehku, oba za pospeševanje sadjarstva; Alojzij Lavrenčič, posestnik v Postojini, za pospeševanje živinoreje in za vzgledno gnojišče; Ignacij Stefin, posestnih v Zalogu, za pospeševanje konjereje; Alojzij Dekleva, posestnik v Postojini; Janez Saj o vi c, župnik v Slavini; Janez Dekle va, posestnik v Petelinah in Janez Sajovic, posestnik v Starivasi, vsi štirje za pospeševanje čebelarstva; Sken-der Ličan, posestnik in trgovec v Ilirski Bistrici, za pospeševanje sadjarstva in vinarstva in napredek v kmetijstvu, posebno v živinoreji; Janez Urbančič, posestnik v Trnovem , za umno sadjarstvo in vinarstvo; gosp. K nap p, vodja c. k. spodnje gimnazije v Kočevji, in Jožef Rančinger, posestnik glažute v Kočevji, za pridno sadjarstvo, in Matej Germ, učitelj v Adlešičah, za pospeševanje in poduk sadjarstva. •
K 7. točki programa: Volitev častnih in dopisu-jočih družbinih udov, predlaga tajnik g. Pire v ime
občnega zbora imenovanje dopisujočim članom c. kr. kmetijske družbe gosp. Karola Rambouseka, c. kr. stotnika i. si., posestnika semenske postaje v Zbo-rovu itd.
Gosp. Pire na kratko navede zasluge omenjenega gospoda za c. k. kmetijsko družbo, na kar se predlog enoglasno sklene.
Po poročilu gosp. dr. viteza Bleiweis-Trsteniškega o družbini podkovski šoli (8. točka dnevnega reda) da g. predsednik besedo članu gosp. c. k. prof. L in h ar d tu.
Gosp. prof. L i nh ar d t razpravlja v daljšem govoru kmetijski poduk na kranjskih ljudskih šolah in govori o naših šolskih vrtih, ter stavi sledečo resolucijo: ,,Z ozirom na to, da je poduk o kmetijstvu v ljudskih šolah vspešen le takrat, kedar mu služijo dobro urejeni šolski vrti za podlago, je želja občnega zbora c. kr. kmetijske družbe, da se vse za ta nauk določene subvencije večinoma porabljajo za napravo popolnem pripravnih šolskih vrtov po krajih za to posebno ugodnih." Ker pri stavljenji te resolucije občni zbor ni bil več sklepčen, izroči se resolucija centralnemu odboru v daljno porabo.
H koncu zborovanja poročal je gosp. deželni predsednik baron Winkler o novi postavi, kojo meni vlada predložiti deželnemu zboru ter omenja, da je ta postava v najožji zvezi z novo občinsko postavo.
Ob 1. uri zaključi gosp. predsednik zborovanje.
Trzne cene.
V Kranj i, 23. februarija 1885. Na današnji trg je došlo 307 glav goveje živine in 15 prešičev.
		gl. kr	
Pšenica, Rež, Oves Turšica Ječmen	hektol. . . H J) >5	682 6 17 3 25 6jl7 5 36 1	Ajda, hektol. . . Slama, 100 kil . Seno, „ „ Speli, fr. kila . . Živi prešiči, kila .
V Ljubljani, 21. februarija 1885.
Povprečna cena.
	Trg		Magaz.			Trg		i Magaz.	
	gl. | kr.		Mk	Jsii					kr.
Pšenica, hektol.	683		7	25	Sur. maslo, kila	-	84::—		—
Rež „	5	53,	5	68	Jajca, jedno. .	—	i o o	i	—
Ječmen „	5 20		5	13	Mleko, liter . .	—	1 8	___	—
Oves „	3	25	3	18	Gov. meso, kila	—	64	—	—.
Soršica ,,	—	i	6	50	Telečje meso, „	—	68		—
Ajda „	471		5i25		Prešič. meso, „	—	5"!	—	—.
Proso „	586:		5	62	Koštrun „	—	34	—	—•
Koruza „	5	53,	5	47	Kuretina, jedna	—	42	—	—■
Krompir, 100 kil	3,20		_		Golobje, jeden .	—	17	—	—■
Leča, hektoliter	8	_j	-		Seno, "100 kil .	1	60	—	—■
Grah „	8	j i	—	—	Slama, „ „ .	1	51	—	—
Fižol „	8	50	_	—	Drva, trde. sež.	7	60		—-
Gov. mast, kila		94		—	„ mehke, „	5	20	_	-
Svinska mast „	—	82'		—	Vino, rud., 1001.	_		24	-
Špeh, fr. „	—	56		—	„ belo, „	_		20	—
„ prek. „		72,1 I	_	—