— 140 - Novičar iz Krajnskiga. Iz Ljubljane. Svitli nadvojvoda Janez so prišli o sa-boto popoldne s svojo ženo in sinam iz Tersta v Ljubljano, in se o nedeljo zjutraj po železnici v Gradec podali. Po tem, ko sta ga g. deželni poglavar in general obiskala, se mu je poklonil tudi predsednik z odborniki kmetijske družbe, s kterimi govoriti so g. nadvojvoda že poprej, ko so v Terst šli, želje razodeli. Pogovarjali smo se prav po domače, kakor je pri ljubeznjivim nadvojvodu že navada, zastran mnogih kmetijskih zadev, za mnogo reči so prijazno poprašali, in priporočili so kmetijski družbi: naj bi iz Krajnskiga več udov prihodnjo jesen ^september) k velkimu kmetijskimu zboru v Solnigrad prišlo in kmetijska družba tudi kakošne posebne pridelke Krajnske dežele v ta zbor poslala, kar si bo po mo-gočosti spolniti prizadjala. — Iz Dunaja zvemo veselo novico, da se že 4 leta napovedani in po mnozih ove-rah zaderžani s loven ki zemljo vi d obsegajoč celo Ilirio, spodnje Stajarsko, Beneško in Ogersko Slovensko, zopet pridno izdeluje, in da, če nov zaderžek ne-nadama ne bo dela overal, bo zemljo vid do konca tega leta gotov, in, kakor zvemo, tako krasno, da se bo za-mogel z vsacim zemljovidam meriti. Tako delo— per-vo tega načina— ktero določi meje vsih dežela in za-znamova vse farne kraje, reke, gore i. t. d. v slovenskim jeziku, potrebuje mnogo truda, mnogo stroškov, in bo častitimu izdatelju g. P. Kozierju v toliko veči slavo, ker slišimo, da misli temu zemljovidu, v bakro izrezanimu, krajopisni in statistični pregled vsih v zemljovidu zaznamvanih krajev v slovenskim, nemškim in laškim jeziku pridjati. Sicer se bo to delo lepo vezalo s zemljovidi, ki jih je slovensko družtvo v Ljubljani za-poredama na svitlo dajati se namenilo; obraz celiga sveta v dveh polkroglah je, kakor so „Novicea že omenile, v kamnotisu; zatem pride Evropa in za tem austriansko cesarstvo, s priloženimi krajopisi posamesnih dežel ob kratkim, kolikor je za poduk slo-venskimu ljudstvu potreba. Iz Dolenskega. 24. junija. Včeraj je na potovanju po Dolenskim tudi Toplice obiskal naš deželni poglavar, gospod grof Chorinskv; nar poprej je tukajšno šolo obiskal. K nesreči so se bili otroci ravno razšli, in komaj 10 šolarjev je bilo še zbranih popoldanje šole pričakovaje. Rekel je nekterim pričujočim brati in jih izpraševati, in je bil ž njimi tako zadovoljin, da je učenika očitno pohvalil, pridniši šolarje pa obdaroval. To je bilo veselje! *— Po tem je tudi naše toplice ogledal, ktere so mu bile tako po volji, da jih ni mogel prehvaliti. Pripovedoval je, da na tako lepo in prostorno kopijo in tako čisto in toplo vodo pri svojim mnogim popotvanju še ni zadel; in je popraševal, če tudi iz daljnih krajev pride kdo tu sem zdravja iskat? Na odgovor, da se od Teržaške strani še kje kteri pripelje, od Dunajske pa nikogar ni, se je močno čudil! Ali če pomislimo, da vredniki mnogih Dunajskih časopisov še clo za K raj ns k o deželone vedo, ter zdaj Ljubljano, zdaj Novo mest o ali Cernoml na Koroško prestavljajo, in našega rojaka, dr. Ig-nacja Knobleherja za Korošca imajo, kako smemo upati, da bi Dunajski in drugi zdravniki gorenjih dežel za naše Toplice vediii, in svoje bolnike tu sem pošiljalil — Po kosilu se je g. deželni poglavar proti Novem-mestu odpeljal. Iz Loike doline t. juli. D-n. Pretekli teden je bil na Blokah (Ložke sodnjiške okraje) pes ubit, kteri je imel vse lastnosti stekliga. Popadel je več otrok in tudi - 141 — tudi dva moža, kterima je zdravnik meso izrezal in žgal. Postojniško okrajno poglavarstvo je zapovedalo po zdravnikih to reč na tanjko preiskati, da se zve: ali je bil zares stekel ali ne, in da se nevarni nastopki, ki znajo po steklini priti., odvernejo. Pazite gospodarji! na svoje pse, posebno poletni čas, da se nesreča o pravim času odverne! pazite pa tudi na otroke , in ne pustite jih brez varha , da ne bodo nesrečni sami in vi, kar se je že dostikrat primerilo. Ne čakajte , da bi se še le po ptuji ali tudi lastni skušnji spametvali, ker takrat je že prepozno! — Na to žalostno drugo veselo : Na sv. Petra in Pavla dan je bilo pri nas slovesno pcdeljenje sreberne svetinje vojaku, kirasiiju Auerspergskiga polka, Janezu Palčiču iz Verhnike, Ložke fare, ki jo je v Ogerski vojski zaslužil. Naš mnogoljubljeni c. k. okrajni sodnik g. Košir mu je jo slovesno podelil v pričo obilne množice. 1% Notranjiga. Ker ?5Novice niso samo za kmetijske, temuč tudi rokodelske in umetnijske reči, naj povedo kaj od umetnijskih stavb v naših straneh. Južna železnica od Dunaja do Ter sta je že mnogotero delo na dan spravila, in še drugo mnogotero pripravlja, s kakoršnim bo železnicam v drugih deržavah vredno na stran, ako ne spred stopili utegnila. Ko sim uni dan omenil mogočne mostove pri Borovnici (Franc-dorf), ne smem zamolčali, da tudi še dalje, med Verh-niko in Logatcam pridejo enake zidanje, desiravno v manjši meri na versto. Med drugimi, na primero, bo most krog šestnajst sežnjev visokosti, železnico na prestopu iz nove ceste pod cesarsko hišo čez staro cesto v Raskovec naprej peljal. Krajnska sploh gorata in kamnita dežela bo sedanji obilno doveršeni umetnii dosti priložnost se skazati, pa tudi dosti blaga početke izpeljati na roko dala. Posebno pripravin kamen za take stavbe so poleg Verhnike na poti proti Stari Verh-Diki našli; kakih 300 kamnosekov na tistim mestu do-čakujejo. — Ko sim uni pot zidanje Verhniške farne cerkve omenil, moram danes povedati, da delo res ne-nadama naglo napreduje. Že je poglavitni oder (grušt") na zidovji postavljen, že se tudi spodej za obok pasovi (gurti) med stenami in stebri zidajo; obok cerkve bo namreč šest štirovoglatih stebrov (Tajlarjev) nosilo. Na eni strani je pač tukej g. Schoppel-nu, uradniku pri javnih stavbah, na drugi pa umetnimu zidarskimu mojstru Matevžu Medvedu očitna hvala za načer-tanje in izpeljanje krasne in prostrane cerkve dati. Ni zastonj Vodnik pel: „Um ti je dan." Kar umetnija narodov, kteri se od pred izobraženi kličejo, znajti in v podobi pokazati ve, to tudi bistri um Krajnca — Matevž Medved, mojster pri zidanji kuplje stolne Ljubljanske cerkve, je kmečkiga rodu v Cerkljanski soseski na Gorenskim — za začudenje dobro izpeljati zna. De bo obok deset sežnjev široke cerkve, razun pasov, le s prosto roko brez pej izdelan, nočem omeniti; bolj se mi zvesto posnemanje bizantinske šege, ktera dalječ okrog zgleda nima, pri človeku, kteri ni nobene stavbne akademije obiekal, slave vredno delo dozdeva. Uno pot sim sploh Verhniško sosesko, nektere pa po imenu za-stran vneme pri tako mogočnim delu hvalil; žal mi je, de nekterih imen še nisim pristavil, na primero, g. Ka-šparja Tomšiča, očeta in sinu, g. Janeza Smuka, očeta in sinu, g. Klemenčiča, Kotnika i. t. d. • Podlipski. Iz Postojne. Dobro ve'm, da ljube ^Novice" rade kaj veseliga in hvalevredniga iz šolskiga obnašanja po deželi oznanite, forej vam per ti perložnosti sporočim kaj od naše šolske mladosti. Naši Postojnski šolarčki in šolarce soimeli ni davnej novo še nikolj poprej poznano veselje. Častiti gospod Anton Potočnik, katehet in vodja naše šole, so v nekih perložnostih šolske otroke nagovorili, de bi per svojih starših kak majhen perpomoček sprosili, de bi se lepo šolsko banderice moglo omisliti. In glejte! kakor pridne čbelice so otro-čiči znašali vsak po svoji moči tako, de so imenovani gospod vodja gotovi bili svojiga namena. V ti reči gre Postojncam posebna hvala, ako je treba za božjo čast kaj storiti, se ne obotavljajo, ampak vsak rad po svoji moči vesel pripomore. Gospod Luka Čeferin, Idrijski podobar in obrazar je naredil lepo banderice, ktero je bilo v cerkvi 18. dan rožnika pred šolsko mašo spodobno blagoslovljeno, in drugi dan, na praznik sve-tiga rešnjiga telesa, so ga že šolarji pri precesii z veliko častjo nosili, na ktero so šolarce tretjiga razdeljka lep venček perdjale. — Pa še drugo nedolžno veselico so jim častiti gosp. vodja namenili. Na dan sv. Alojzija so rekli gosp. vodja po dokončani sv. maši banderice v šolo nesti, in tam so otrokam s slovesnim nagovoram zastopno in vnetno razložili podobe na bandericu, in o-tročiče spodbodli, nedolžno serce ohraniti, de bi bili vredni s pridnimi otroci v Kristusovo kraljestvo priti, ktero je on takim otrokam obetal. Potem so vsi g. učeniki šolskimi otročiči vred spremili banderice nazaj v cerkev, in tam je vsa šolska množica z gladkim gerlam zapela pobožno pesem sv. Alojzija, se ve da po slovensko, kteri je bil naš pridini, za slokenske pesmi vneti uče-nik gosp. France Wencais lepoglasen napev per-djal. Živijo taki možje, ki se neutrudeno pečajo z omiko in pametno izrejo otročičev! K.