Leto V., štev. 129 Poitnlna pniaDriu, Lfubllana, sobota, 3f. maja 1924 Cena 2 Din Uhaja ob * i|ntra|. Stane mesečno 20-— Din xa Inozemstvo 30*— , neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva cesta it 16/1 Telefon it. 72. ■ H ^si-"':'*-. _H Hi Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravnlštvo s Ljubljana, Prešernova ul. it 54. Telet, it 36. Podružnlelt Maribor, Barvarska ul. t, Celje, Aleksandrova c. Račun pri poitn. čekov, zavodu Stev. 11,842. Ljubljana, 30. maja. Vladna kriza, ki so jo pričela v Nemčiji iu kateri mora vsak trenutek slediti ministrska kriza v Franciji, jo logična posledica izida, volitev v obeh državah. Ali pri spremembi v vladi jro to pot za mnogo več, nego s Čim klerikalizem vidi, da je opešala državna avtoriteta ter postala popustlji-vejša, udari na nove note predrznosti in brezstidnosti. Začenja nastopati z izsiljevanjem, pretnjaini in partizanskim teror-i=m. Tudi lo smo videli že v Avstriji. Spominjamo se, kako je dr. Korošec zadnje mesce pred prevratom z rokami tolkel ob mizo pred 'avstrijskim cesarskim slabičem, ko je spoznal, da se mu šibe noge in je seveda bilo že docela jasno, da so ure Habsburškega cesarstva šteto. V Jugoslaviji so bili klerikalci po pre« vratu in prve čase koncilijantni, državo« tvorni, patrijotični. Dokler so sc bali Srbov ter imeli respekt pred državno avtoriteto, so o državi govorili in pisali dostojno, sc izogibali vsaki plemenski inržnji in tudi kralju dajali, kar jc kra« Ijevega. Čim pa so opazili, da v državi ni ncpokolebljive linije državnega in na« rodnega edinstva ter sc celo mirno gle« dajo veleizdajniški cksccsi predsednika mirotvornc in čovječanske republike, jim je znova zrasel greben, uveljavljati so se začeli v stari nesramnosti in objest nosti. Sc vse drugače kakor kdaj pod Avstrijo so začeli zaničevati državo in njene organe, hujskati proti Srbom in z vso silo netiti plemensko mržnjo. Z ve« likansko demagogijo, ki so jo pod ge« slom avtonomije uprizorili pred lanskimi volitvami, z zlorabo ccrkvc in verskih svetinj, s separatističnim terorjem ter nekaznovanim gaženjem zakonov in vse« ga na čemer sloni avtoriteta te države, so klerikalci od 26 poslancev dosegli cc« lih 21. Takoj na to jc dr. Korošcc po sklenitvi Markovega protokola nastopil na dvoru z žuganjem revolucije za slu« čaj, da bl sc vlada ne bila poverila ho« mogenemu radikalskemu režimu. Vse lc« to je na to bilo posvečeno pripravam federalistov za njihov odločilen naskok na državno in narodno edinstvo ter tudi na monarhijo, vse to pod krinko «spo« razuma s Srbi.« Pravo sliko teh prizadevanj in fede« ralističnih nakan je pokazala šelc zadnja seja skupščino, ko so radičcvci, klerikalci ln drugi nosili po zbornici gospoda Da« vidoviča na rokah ob buronskem vzkli« hrbtnost, sistem ljudskega strahovon'/a s temo. Klerikalizem jo do mozga nepatri« jotičen in pri nas iz principa antidinasti« čen v vsem svojem jezuitizmu. Dr. Koro« šcc jc bil duša opozicijskega bloka v Beogradu in obenem vodja federalistov, pa jc vendar znal vsak hip na dvoru dc« lati utis dobrega patrijota ... Pet let so imeli klerikalci priliko, da se iz črnorumenib patrijotov prelevijo vsaj v dostojne državljane naše kraljevine. Toda teh pet let so porabili lo za to, da so vzbujali v ljudskih masah od Avstrije vcepljeni antagonizem proti Srbom, da so ostavili med narodom nezadovoljstvo in nezaupanje proti državi. Pet let so lavirali med republiko in monarhijo, dokler niso v javni seji narodne skupščine končno dali dušku izbruhu proti kralju in za republiko. Ali naj čakamo še nadalje, da nam radičevci in klerikalci izpodjedo korenine te države in nas vse skupaj pahnejo v staro nesrečo! Krinka je pndla — komedije je konec. Sedaj je treba napraviti re;l in čistost, da se obvarujemo kuge, ki grozi narodu, državi in kralju. Izredna seja mariborskega občinskega sveta Maribor, 80. maja. Zupanu izrečena najstrožja graja. Po tričetrturni zamudi otvori župan izredno sejo, na katero dnevnem redu jo edina točka: sklepanje o najetju posojila za zgradbo stanovanjskih hiš. Pred prehodom lia dnevni red je župan poročal o sklepih odsekovih načelnikov, namreč o prodaji koksa iz mestne plinarno (na drobno 2 Din kg, na debelo 1.30 Din kg) ter o nagradi bivšemu obrn-tovodji in tehniškemu vodji mestno elektrarne, ki je zapustil kot inozemec svojo službo. Nato se jo razvila nad eno uro trajajoča debata o predlogu SLS in NSS, naj so izreče županu najstrožja graja, ker hrez dovoljenja občinskega sveta izplačuje velike vsote denarja. Meseca novem bra 1921. jo namreč občinski svet sklenil izdati nemške čitanke za mariborske ljudske šole in je v ta namen določil 12.500 Din kredita. Brez vsakega nadaljnjega sklepa pa je župan do sedaj dal izplačati žo 280.000 Din in bo je cela oprava teli čitank prepustila nekomu pod uradniku, ki ga je bajo kot zanesljivega priporočil mestni šolski svet, no da bi so ves ta ča:> izvršila kakšna revizija in se od njega zahteval proračun. Ko se jo pred par dnevi vršila kontrola, se je prišlo na sled, da je poncvoril 17.000 Din, ki pa so bajo naknadno že kriti. Brez razlike strank so občinski svetniki gra-jali tako samolastno in malomarno početje županovo in mestnega knjigovodstva. Izreklo se je tudi začudenje, da so jo primeroma zelo visok honorar 50.000 Pin izplačal sosta vijalcem treh ljudsko-šolskih čitank. Ker župan ui mogel podati zadovoljivega odgovora, se mu ie z glasovi SLS in NSS izrekla graja in se ie naročilo, naj se na tako županovo postopanje opo zori mariborski veliki župan in naj se uvede preiskava po štiričlanskem odseku. kolikor zadene krivda tudi mestno knjigovodstvo. Sodrug Bahun je v imenu socialistov, katerih član jo tudi župan, izjavil, da klub ne glasuje proti temu predlogu, da pa se bo vzdržal glasovanja, ker noče kriti samolastnega županovega postopanja. Najetje posojila. Glede najetja posojila za gradnjo stanovanjskih hiš jo poročal župan, ki se io mudil pred nekaj dno "i v Beogradu. Upravni svet državne hipotekarne banke je sklonil dati mariborskemu mestu zaprošeno posojilo pet mili,jonov Din proti 12-letni amortizaciji z 10-odst. obrestmi in 4.20 odst. amortizacije. Občinski svet je sklenil najetje tega posojila in v principu tudi sprejel »klep, da se zastavijo bodisi mestne davščine ali se da zavarovanje z vknjižbo na mostno nepremičnine. hrani lepe milijone. Ml smo odločno za to, da sc poslanccm dncvnice ne izplačajo. Kdor nc dela, naj tudi ne je! — je dojal menda že sv. Pavel. Klerikalni tigri pa nc le, da v parlamentu niso storil! ničesar prida, temveč ravno na račun zastonjsklh dnevnic uganjali gonjo po Sloveniji ln kričali nad davki, od katerih sc sami najbolj debelijo. + Kako Radič taksira klerikalce. Kakor smo že navedli, predvideva Radič popolni razpad opozicijskega bloka in v zadnjem »Slobodncm Domu» piše: «Do 20. oktobra utegne Pašič s kolcem i ko-nopcein ustrahovati Džemljct in Nemce, s popuščanjem in denarjem pa pridobiti slovenske klerikalce, in bl se radlkalsko-demokratska vlada — kakor Priblčevič že zmagoslavno javlja — zmogla obdrža ti šc dve in pol let!...» Kolikor inl vemo, Priblčevič nikomur in nikjer ne javlja «zmagoslavnosti», ker jc prevdarcn politik in ne blebetač Radičevega kalibra. Pač pa je Radičevo taksiranje naših klerikalcev, ki jih za denar dirigira k Pašiču, zanimiv kriterij, koliko zaupanja jim prisoja sam vrhovni šef opozicijskega bloka. + Figovska prisega radičevcev. Beogiajska »Reč« beleži, da je znani radičevskl poslanik Rudoli Horvat po položeni prisegi radičevcev napram Sveto-zarju Pribičeviču in mnogun drugim poslancem izjavil, da prisega ne pomeni nič, posebno pa ne priznanja monarhije, češ: tudi komunisti so svoj čas položili tako prisego, pa jih vendar ni vezala... Zato pa se je to neprikrivano iigovstvo radičcvcein obneslo tako, kakor se jc moralo — zdaj bi bilo le še želeti, da jih doleti tudi enak blagoslov kakor komuniste, s katerimi sc ne primerjajo zaman. -I- «Eksponentl». «Reč« piše: V današnji .Politiki, je Izšla izjava dr. Korošca, v kateri pravi incd drugim, da jc včerajšnji dan nedvojbeno dokazal, da ima opozicija večino. Na podlagi tega izvaja dr. Korošcc, da je opozicija eksponent »drugega suverenega telesa v državi in to je narod,. Ako hoče biti nekdo eksponent večine naroda, kakor to misli dr. Korošec, je potrebno, da se večina naroda izjavi za svoje eksponente. Narod sc je pri zadnjih volitvah v večini izjavil za vidovdansko ustavo. Narod ic v skupščino poslal svoje »eksponente, da tam izvajajo njegovo voljo. Zgodilo se je pa, da jc skupina poslancev, izvoljena na tem programu prekršila voljo naroda in začela delati po svoji volji. Zato oni niso več »eksponenti, narodove volje. Dr. Korošcc mora torej tc napačne «cksponente« Izbrisati In videl bo, da blok ni »eksponent, drugega suverenega telesa v državi. Iz demokratske stranke NEDELJSKI SHODI IN PREDAVANJA V nedeljo dne 1. junija t. 1. b« vrši shod v Krašul ob pol 8. uri zjutraj. Govori dr. Dinko Puc. Istega dne se vrši shod demokratske stranko ob 11. uri dopoldne v Lukovici. Govori g. dr. Dinko Puc. IZ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV. V nedeljo dno 11. junija se vrši predavanje g. Cimermana »O davkih in taksah. ob pol 10. uri dopoldne v Kotrede-žu pri Zagorju ob Savi. Istega dne se vrši ob pol 9. uri dopoldne predavanje g. Stojana Bajiča «0 socializmu in demokrat iznm« v Laškem. V Borovnici pri Ljubljani se vrši po prvi maši predavanje g. inž. Antc Rožiča »O gozdarstvu«. Vrši se v Sokolski telovadnici. + Koncentracija ■— 5uč! Kakor znano, so opozicijski organi po odgoditvi parlamenta in poslednji avdijenci opozicijskih voditeljev razširili vesti, da jc na vidiku nova koncentracijska vlada in da bo kralj zbog tega pozval pocdinc politike tudi na Bled h konzultiranju. Listi, ki so prinesli to vest, so očividno hoteli utešitl svojo jad, dočim jc «Hrvat» stv.ir navedel še najrcsolutnejše pod naslovom: «Komcdija sc nadaljuje... Ze zopet glasovi o koncentraciji!« No, da se »komedija« zaključi, prinaša »Samouprava« odločen demanti, v katerem povdarja, da so vse vesti, po katcrili naj bl kralj pripravljal kake nove kombinacije glede vlade, navadne izmišljotine. -f Kdor ne dela, nai ne je! Z odgo-ditvijo narodne skupščine je vprašanje poslanskih dnevnic postalo najbolj pero,-če. Po volilnem zakonu namreč poslanccm po zaključitvl sc) ne pripadajo nobene dncvnice več, dočim skupščinski poslovnik tega vprašanja nc odreja precizno temveč v čl. 112 samo pravi, da sc — Leninov arhiv. Poljski poslanik v Moskvi Darovsky je izročil v torek sovjetski vladi Leninov arhiv, ki je bil ob izbruhu vojne zaplenjen v bivšem Leninovem stanovanju v Krakovu v Galiciji. — Obnovitev katedrale v Reimsu. Znani ameriški dolarski milijarder, Rocke-feller, je podaril francoski vladi milijon dolarjev za obnovitev znamenite katedrale v Reimsu, ki so jo močno poškodovali nemški topovi med vojno, kakor tudi za vzdrževanje vrtov v Versailessu in Fontaincblau. Paul Cambon. V Parizu je umrl v čet-tek bivši francoski veleposlanik v Londonu, Paul Cambon, nedvomno eden najsposobnejših francoskih diplomatov predvojne dobe. Rojen leta 1'813. v Parizu, se jo po dovršenih vseučiliških študijah posvetil diplomatični karijeri. Lota 1870. je postal tajnik Ferryja, ki jo sklepal potem mir z Nemčijo. ICasnoje je bil guverner v Tunisu, potem pa poslanik v Madridu, Carigradu in končno veleposlanik v Londonu od 1. 1898. do 1920. Z njim je legel v grob eden najbolj neizprosnih sovražnikov Nemčije. Vse njegovo diplomatično delovanje je stremelo za tem, da paralizira trozvezo, ki jo je ustvaril Bismarck, kar bo mu je tudi posrečilo. Pridobil jo Anglijo, da je pristopila »entento cordiale« mod Rusijo in Francijo, ki se jo izprcmenila ob izbruhu svetovno vojno v zvezo, nukar jo tudi Anglija napovedala Nemčiji vojno. — Gospodarstvo VaŽEio opozorilo radi plačila točilne takse K včerajšnjemu članku pod tem našlo« vom nam pisec pošilja še nastopne pri' pomnje: Pritožbe proti odmeri takse po tar. post. 62. se morajo vložiti v 15 dneh od dneva prejema dekreta o odmeri takse. Nasloviti se morajo na finančno okraj« no ravnateljstvo v Ljubljani in kolkovati 7. 20 dinarji. Za rešitev nI treba prilagati nobenega kolka, pač pa se mora vsaka priloga pritožbp kolkovati z 2 dinarjema, ako ni žc od prej kolkovana s takim ali višjim kolkom. Pritožbo mora vložiti vsak taksni za« vezancc sam zase. Skupne pritožbe, na primer pritožbe zadrug ali gremijev ni« majo nobenega izgleda na uspeh. V pritožbi se mora natančno navesti, ali sc zavezanec pritoži proti uvrstitvi med «točilce iz pripombe 4.» (trgovce ali «negostilničarjc»), ali proti uvrstitvi kraja v višjo krajevno katerorijo ali p.; proti uvrstitvi v previsoko taksno sku« pino. Vsaka pritožba mora biti seveda do* bro utemeljena in z dokazi podprta, ker zavezanec mora pomisliti, da se je uvrsti tev izvršila komisijonalno in večinoma na podlagi uradnih podatkov, ki jih ne bo mogoče vedno z lahkoto izpodbiti. Pritožba z edino motivacijo, da taksni zavezanec ni izkupil za opojne pijače to« liko, kolikor znaša taksa, ne bo imela nobenega uspeha, ker višina takse se ne ravna po tem, koliko kdo zasluži, tem« več edino, kdo največ zasluži v dotič« nem kraju, pa naj bo ta »največ® še tako nizek. Uspešno bi mogli taksni zavezanci iz« podbijati odmero takse tam, kjer so se morda uvrstili po krajih (selih) in nc po katastralnih občinah, ker jc generalna direkcija posrednih davkov pred kratkim pojasnila, da se mora pod besedo okraj« razumeti katastralna občina in nc vsako seio posebej. Prošnje za znižanje takse (ne pritožbe proti odmeri) imajo izgled na uspeh lc v takih primerih, za katero jc predvidc« no že v pravilniku, da se sme znižanje dovoliti. To bi bilo na železniških posta« jah, v vojaških kasarnah, na naselbinah, ki leže daleč od svojih krajev, na prela« zih in vobče na krajih, kjer se zaradi omejene mere konsuma ne more govo« riti o rednem točenju. V mestih torej so prošnje neumestne, pač pa priporočamo gostilničarjem in ncgostilničarjem v ma« lih krajih na deželi naj poskusijo s proš« njo za znižanje takse, z utemeljitvijo, da sc pri njih ne moro govoriti o rednem točenju. Prošnjo sc vložijo pri finančnem okr. ravnateljstvu in se kolkujcjo s 5 Din, priloge pa z 2 dinarjema, kolikor niso že vsaj s takim koikom kolkovanc. V ostalem opozarjamo taksne zave« zancc na članek oTaksa za točenje alko« holnih pijač«, priobčen v 56., 57. in 62. številki našega lista. Opozarjamo pa, da je v številki 56. izraženo naziranje, da plačajo »negostilničarji« (točilci iz pri« pombe 4.) v vsakem kraju takso prve taksne skupine, finančna uprava je po« zneje izprcmenila v tem zmislu, da pla« čajo trgovci in negostilničarji sploh, ne glede na krajevni razred po obsegu njih prometa z alkoholnimi pijačami takse po 1500, 1000 in 750 dinarjev. To naziranje je za ljubljanske obrtnike ugodnej« šc, za obrtnike na deželi pa neugodnejše. Boljši trgovci na deželi bodo namreč pla čali sedaj po 1500 in 1000 dinarjev, med tem ko bi po prejšnjem tolmačenju le po 750; nasprotno bi plačali ljubljanski nc« gostilničarji po prejšnjem tolmačenju brez izjeme po 1500 dinarjev, sedaj pa bodo plačali nekateri lc po 1000 ali cclo Ic po 750 dinarjev. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (30. t. m.) Pšenica: baška, 79 do 80 kg, 2 odstotna 300 do 355.5. Ječmen: baški 280 do 285. Turščica: baška, duplikat kasa 225.5 do 227.5. Moka: «0» 460 do 480; «6» 340. Promet v pšenici jc znašal 20 vagonov in v turščici 60 vagonov. Tcndcnca nčsta« novitnu. Svinjski sejem v Mariboru (30. t. m.) Dogon 327 svinj in 2 kozi. Povprečne ccnc za komad: prasci, 5 do 6 tednov stari 162.50 do 225, 7 do 9 tednov 250 do 350, 3 do 4 mcsccc 600 do 680, 5 do 7 mcseccv 875 do 950, 8 do 10 mesecev 1125 do 1200, 1 leto stari 1600 do 1875 dinarjev. Mesne cenc: kg žive teže 15 do 17.50, kg mrtvo teže 20 do 27.75 Din. Koze komad 200 do 250 Din. Kupčija živahno; prodanih 215 komadov. Kupci večinoma iz Dravske doline. se novosadska borza odslej imenuje No, vosadslta blagovna in efektna borza, ket se je uvedla tudi trgovina z efekti. , = Trboveljska premogokopna družba ima 12. junija ob 12. uri v lastnih prostorih na Dunaju I., Falkenstrasso 1 svoj 51. redni občni zbor. = Dobave In prodaje. Pri odelenju n mornarico v Zemunu se bo vršila 20. ju-1 nija ofertalna licitacija glede dobave 80 ton angleškega koksa, 8 ton čistega ko, sitra za leguro in 15 ton sivega železa za livanje, pri ravnateljstvu državnih železnic v Beogradu pa istega dne ofertalna licitacija gledo dobave raznih kr, tač (ščetk) in gledo dobave usnjenih jer. menov za transmisijo. Ravnateljstvo državnih železnio v Subotici bo prodalo 20. junija potom pismene lioitaoije staj papir, ki se nahaja v skladišču v Subo. tioi. Natančnojše v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. e= Izvoz konj v Avstrijo. Ministrstva za poljedelstvo in vode v Beogradu ja podvzelo korake, da se izvoz konj ia Jugoslavije v Avstrijo zopet dovoli, keij so konjske kužne bolezni že da.vno pre-lehale. = Insotvenca dunajske firme s kolo. nijalnlm blagom. Z Dunaja poročajo: Firma b kolonijalnim blagom Josef Spie-gel bo nahaja v plačilnih težkočah. Pasiva znašajo 4 milijarde, a aktiva le 3 milijardi aK. = Bilanca Alpine - Montangesellschaft izkazuje za 1. 1923. 28.058 milijonov aK čistega dobička (v 1. 1922. 4870 milijonov aK). Na občnem zboru se bo predlagala dividenda 8000 aK proti 4000 aK v predhodnem letu. - Insolvenca premogovnika v Bratislavi. Premogovnik Rapp - Romhany, d. d. v Bratislavi bo nahaja v plačilnih težkočah. Pasiva znašajo 2,586.000 K8 in aktiva 1,725.000 Kč, tako da doseže pro-zadolženje 861.000 Kč pri delniški glav-, niči 480.000 Kč. = II. izredni občni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote, ki je bil sklican za včeraj, so jo zaradi nepričakovanih ovir moral preložiti in se bo vršil prihodnji petek 6. junija ob 17. (ob 5. uri popoldno) v borzni dvorani na Kongresnem trgu 9. I. z istim dnevnim redom. = Stanje Narodne banke SHS. Po izkazu z dne 22. maja ae je obtok bankovcev napram 15. t. m. ponovno zmanjšal za 62.096.870 na 5.,479,898.350 Din. Obenem so jo v tem času znižala kovinska podloga za 2.089.78S.60 na 439,400.824.49 Din v zlatu. Posojila so so povečala za malenkost ua okroglo 1879.2!) milijona dinarjev. ~ Glavna skupščino Novosadsko blagovne borze so jo vršila tc dni. Na zbo-. rovaniu so ie med drugim sklenilo, da 30. maja: ZAGREB. V efektih tendenca mirna. Večje zanimanje je vladalo za Eskompt-no, Hipo, Slavonijo in fiečerano. — V devizah je tendenca nespremenjena. Tečaji so se začeli na nespremenjeni predvčerajšnji bazi ter so se tekom sestanka neznatno okrepili zaradi večjega povpraševanja, ki je običajno ob koncu meseca. Pri nas so je Pariz popravil tekom borze od 430 na 437.5 kljub temu, da jo v Curihu oslabel. Blaga je bilo prilično. Narodna banka je pokrila povpraševanje po čekih na London, Italijo iu Švico. Promet je bil srednji. Trgovalo bo jo največ v devizah na Italijo, Pariz in New-York, dočim jo bil v ostalih devizah komaj po eden do dva zaključka. Notirale so devize: Amsterdam 3045 do 3075, Duuaj 0.1143 do 0.1163, Bukarešta 85.5 do 38.5, Italija izplačilo 85S do S01, London izplačilo 352.5 do 855.5, ček 352.3 do 355.3. New-York ček 81.15 do 82.15, Pariz 431.5 do 46.5, Praga 239.75 do 242.75, ček 239.5 do 242.5, Švica 1440 do 1450, ček 1436 do 1140; volutc: dolar 80.125 do 81.125, aK 0.115 do 0, tunti 851 do 0, leji 0 do 39.5; elekti: Trgo 87 do 39, Eskomptna 133 do 134, Kreditna Zagreb 12S do 180, Hipo 68.5 do 70, Ju o 118 do 120, Siavenska 0 do 118, Eksploataoija 120 do 122.5, Sečerana 1175 do 1185. Narodna šuinska 97 do 98, Nihag 98 do 102, Slavouija 112.5 do 117, Strojne 150 do 0, 7 odst. posojilo 67 do 67.5, agrarne 25 do 26, BEOGRAD. Tendenca slabša. Tečaji pod pariteto. Notirale so devize: Dunoj 0. 1152 do 0.1153, Budimpešta 0.095 do 0.10, Bukarešta 34 do 34.9, Ženeva 1442 do 1443, London 353.75 do 354. Milan 359 do 359.5, Ne\v-York 81.75 do 81 79, Pariz 428 do 430, Praga 241 do 2417, Solun 150 do 157, Sofija 57.5 do 58; valute: levi 59 do 60; efekti: 7 odst. posojilo 66.5 (' i 68, agrarno 24 do 25, Vojna škoda 147.5 do 148.5. CURIH: Beograd 6.95, New-York 567.25, London 24.46, Pariz 29.60, Milan 24.80, Praga 16.6625, Budimpešta 0.0065, Bukarešta 2.45, Sofija 4.05, Dunaj 0.007975. TRST: Beograd 27.75 do 27.95, Dunaj 0.0315 do 0.0325, Budimpešta 0.025 do 0.03, Praga 66.90. do 67.40, Bukarešta 9.75 clo 10.25, Pariz 119 do 110.75, London 98.70 do 98.95, Nc\v-Yorli 22,80 do 22.95, Curih 402 do 405, valute: dinar 27.75 do 28, avstrijske krone 0.0315 do 0.0325, dolar 22.75 do 22.90, 20 zlatih frankov 87 do 87.75, uradni tečaj zlate lire 439.03. DUNAJ: Devize: Beograd 863 do 867, Budimpešta 0.77 do 0.83, Bukarešta 250 do 807, London 306.300 do 307.300, Milan 3119 do 3131, New-York 70.935 do 71.185, Pariz 3097 do 3713, Praga 20S8 do 2093, Sofija 500 do 504, Curih 12.510 do 12.565; valute: dolarji 70.460 do 70.860, lire 3115 do 3135, dinarji 859 do 865; elekti (v tisočih): jugoslovanski papirji: Trgo 29, Hipo 57, Eskomptna 112, Jugo 103, Jesenice 1100, Zenica 1100, Gutmann 800, Slnveks 305, Slavonija 98, Šečerana 1000, Trbovlje 540; drugi papirji: Juli-Sild 49, Bankverein 148, Anglo 257, Liiiidcrbnnk 105, Zivnostenskži 811, Alnino 500, Poldi 550, Skoda 1279. PRAGA: Beograd 42.455, Rim 152.75, Budimpešta 3.85, London 146.925, Nov,'-York 33.95. BERLIN: Beograd 5.145, Milan 18.45. Praga 12.395, New-York 419. LONDON: Beograd 355, Berlin 18.2o, Pariz, 83, Milan 98.62, Curih 24.46, Ne\v-York 430.62, Praga 147.25. NEW-YORIv: Borza radi praznika ni poslovala. Vinko Majdič f V četrtek popoldne jo preminul v Kranju širom naše domovine in tudi javen naših mej znani veleimdufitrljii/-lec, gosp. Vinko M a j d i nedvomno ena najmarkantnejSih osebnosti v naših gospodarskih krogih. Neprecenljivo so zasluge, ki si jih je pridobil 7.a razvoj narodnega gospodarstva v Sloveniji. Zlasti slovenska industrija jo izgubila z njim svojega prvega repro-jentarita. Kranj pa enega svojih naj-odlifinejših meščanov. Neumorna jo bila njegova delavnost, dičila ga jo izredna podjetnost in obonem velika preudarnost. Vinko Majdič se je rodil 2. aprila, •1858 v Jaršsli in jo lota 1890. prevzel po svojem očet.u Petru veliki mlin v •Kranju. V nekaj letih je spravil svoje podjetje na tako višino, tla je bilo ono največjih v državi. Ko se jo po prevratu dne 29. februarja 1919 ustanovila Zveza industrijcev za Slovenijo, jo bil izvoljen za njenega prvega pred-eednika in ji je načeloval do svoje smrti. Udejstvoval se je živahno tiuli v narodno-društvenem in političnem življenju. Bil je dolga leta čla.n Trgovske in obrtniške zbornico v Ljubljani, katero je zastopal tudi v kranjskem deželnem zboru, kjer je vstopil v klub narodno - naprednih poslancev, člaro Državnega železniškega sveta na Dunaju, član občinskega svota v Kranju, častni meščan mestne občine Kranj, častni čJan Narodue čitalnico v Kranju, starosta Sokola v Kranju in njega častni Slan, upravni svetnik železnice Kranj - Tržič, Slavonske banke v Zagrebu, Cinkarne v Celju, predsednik Avtomobilskega kluba v Ljubljani itd. Vzgojen sam v odločno narodnem in naprednem duhu, je vzgojil pokojnik tudi svojo rodbino v tem duhu. Dosegel jo starost 66 let. Pokojnik je brat Frana Majdiča, industrijalca v Mengšu in Petra Majdiča, veletržca in industrijalca v Celju. Za njegovo vsestransko uspešno in plodonosno delovanje ga je odlikoval naš kralj z redom sv. Save. Sele pred kratkim mu jc umrla v Zagrebu ljubljena hčerka. Kruti udarec je vrgel trudnega moža Da bolniško postelj. Iznonada mu je oslabelo srce in v četrtek popoldne je Izdihnil v krogu plakajočc rodbine. Pugrob se bo vršil danes, ob 6. popol-dnf v Kranju. Slava njegovemu spominu. žalujočim naše iskreno sožalje! Ivan Belle f Maribor, 30. maja. Nocoj je dobil ravnatelj Vinarske šo« lc v Mariboru g. Ivan Zmavc iz Gradca brzojavno pretresujočo vest, da jc v tamošnji bolnici umrl kmetijski svetnik g. Ivan Belle, ravnatelj kmetijske šole v St. Jurju ob juž. žel. Umrli je že dalj časa bolehal na težki bolezni, ki si jo jc nakopal v naporni službi. Pred štirimi meseci je iskal leka v celjski bolnici. Preteklo sredo so ga pa prepeljali v Gradec, kamor sta ga spremljala gospa soproga in sin. Bližjega nocoj šc nismo mogli izvedeti. Z umrlim smo izgubili pač enega naj« boljših gospodarskih strokovnjakov. Ro« jen je bil ll. maja 1867. v Kostanjevici in je pravkar dosegel starost 57 let. — Kljub svoji narodni zavednosti se je že v Avstriji uveljavil kot odličen strokov« njak in si priboril sloves tudi izven Slo« venije, kjer pa ga pozna vsaka kmetiška vas. Bil je namreč 18 let potovalni uči« telj pri mariborski vinarski in sadjarski Soli. Nekaj časa kletarski nadzornik jc bil ob otvoritvi kmetijske šole v St. Ju« riju ob juž. žel. imenovan ravnateljem tega edinega takratnega slovenskega kmetijskega zavoda na bivšem Stajer« skem ter ga s svojim neumornim stro« kovnim delom dvignil do znanega slo« vesa. Tekom svojega delovanja je izdal celo množico poljudno.gospodarskih bro iuric in knjig, zadnji čas edino knjigo tc vrste »Sadjarstvo«, v rokopisu pa ima pripravljeno »Vinogradništvo« ter knjl« go o uporabi sadja. Sodeloval je poprej tudi pri največjih nemških strokovnih delih. V javno deželno službo štajersko je stopil žc leta 1891., ko so ga dodelili kot potovalnega učitelju vinarske šole v Mariboru, Za njegovo inteligenco jc zna« žilno, da je bil že leta 1867., ko jc absol« viral enološki in pomološki zavod v Klo« sterneuburgu kot mlad deček sprejet v bolgarsko državno službo, kjer je ostal menda dve leti. Njegovo delo in znanje je dobilo priznanje tudi v naši državi. Odlikovan je bil z redom Sv. Save III. razreda. Kot oseba je bil splošno pri« ljubljen, tako da menda ni imel sovraž« nika na svetu. Zapušča soprogo, ki iz« haja iz znane rodbine Kukee v Žalcu in dva sina, katerih starejši študira pravo na ljubljanski univerzi, mlajši pa gimna« zijo v Celju. Planincem in izletnikom Vozne olajšave za društvene Izlete SPD in Skale. Da ne bo uesporazumljenj, se Se enkrat objavlja: Najprejc se vsaka, skupina 5—9 članov prijavi društvu, ka-toro izpolni uveironje. S tem izpolnjenim uverenjem so prijavi vodja izlota železnici, in sicor normalno 24 ur pred nastopom, izjemoma pa, kadar ni navala, tudi pozneje, najkasneje do 11. uro .predpoldne v soboto. V Ljubljani so prijava vrši levo od vhoda na glav-nein kolodvoru, pri prtljažni blagajni. Tam visi tablica: «Turisti». Z kpol-Ijenim uvoronjem dobi vodja skupine pri tej blagajni proti plačilu polovične vozne ceno belico. Ta belica jo vozni listek. Posebni vozni listki so ne kupijo! Belico in uveronje skupaj obdrži vodja in so ž njim izkažo sprevodniku in revizorju. U ve ren jo mora kneti žig odhodne postaje. Pri izstopu odda vodja na namembni postaji belico, uverenje pa zadrži. Na povratni postaji zopet pokaže uverenje in dobi belico (t. j. kupi polovko voznine za ■vso svojo skupino), pri izstopu na po-vratku odda uverenje in to belico. — Pri obeli odhodih (kupovanju belic) sc mora uverenje žigosati. V vlaku sameim se morajo skupine 5—9, ki spadajo na eno uverenje, držati svojega vodje, ne smejo so pomešati in zlasti ne porazdeliti na več vagonov. Zlorabo, nered in nediscipliniranost nas utegnejo oškodovati za vso olajšavo. Če n. pr. na povratku kdo od skupino odpade, mora sam plačati za povratek vso voznino brez olajšave, in 5o kazon. Ce pade z njegovim odstopom število skupino pod 5, mora vsa skupina doplačati polno povratno voznino! Za enkrat veljajo polog običajne društvene izkaznice še drugo legitimacijo s sliko. SPD pa je dosedanje enostavne izkaznice odpravilo. Za olajšave v kočah veljajo od 1. julija t. 1. dalje le že nove društvene izkaznice s sliko, član brez te legitimacije bo enak nečlanu. Za Binkošti jo pričakovati navala na vlake. Opozarjamo p. n. gg. članstvo, da se morajo binkoštni društveni izleti brezpogojno prijaviti 24 ur popreje, torej sobotni v potok, nedeljski v soboto predpoldne. Navala v zadnjih urah no zmoro društvena pisarna SPD, in železnica pozneje došlili prijav nc bo sprejela. Kdor se ne prijavi v preclrisanem roku, bo plačal celo voznino! Čaruga pred sodnijo Včerajšnji dan razprave je prinesel znaten preokret na škodo Čaruge. V nekoliko momentih tekom dosedanje razprave se le že splošno domnevalo, da sc čarugi marsikatera stvar lie bo dala dokazati; toda včeraj je začela nastopati precejšnja jasnitev, In podoba je, da je Carugina usoda zapečatena. Včeraj se je nadaljevalo zasliševanje prič in je prvi prišel na vrsto cigan To- mo Sain, zatem pa njegova žena. Zaslišana sta bila o Isti zadevi kakor v torek cigan Stevo Sain In sta tudi izpovedala povsem slično. — Nato se je začelo zasliševanje o razbojnlštvu na škodo tvrd-ke »Slaveks«. Prvi jc pričal Miroslav Berger, sain ravnatelj «Slaveksa», kl se je pri napadu Čarugine tolpe rešil z zvijačo: Ko je tolpa lz zasedo napadla avto In začela streljati, sc je Berger naglo pognal iz avta, legel v jarek in tam obležal kakor mrtev. Pri tem pa je skrivoma vse opazoval, kar se jc dogajalo. Videl jc, kako je eden izmed razbojnikov naskočil Bindcrja ln ga tolkel po glavi. Padlo jc nad dvajset strelov, in Berger sodi, da so razbojniki vsekakor streljali za spremljevalci, ki so iz avta pobegnili, kamorkoli jih je nesla noga. Ko so razbojniki iz avta pobrali denar, je vodja zažvižgal ln tolpa se je bliskovito pobrala nazaj v gozd. Priča Berger zdaj v Čarugi prepoznava Čarugo ln pravi, da jc tudi oddal prvi strel. Čaruga je, kakor znano, v preiskavi ta zločin priznal, pri nedavnem zaslišanju v razpravi pa odločno utajil. Tako tudi zdaj. Kratkomalo nc priznava Bergerjc-vlli jasnih navedb In zatrjule, da pri zločinu sploh ni bil poleg. «Pa čemu bl, slavno sodišče, to tajil,» sc izgovarja Čaruga, «ko sem vendar vse ostalo priznal!» »Zato,« mn odgovarja predsednik, «ker je ta zločin za Vas pač najopasnejSl!« Sledi prvo presenečenje, namreč za Carugo. Predsednik začne izpraševatl pajdaša Mihaljcviča, za kogar je povsem pozitivno ugotovljeno, da jc sodeloval pri zločinu. In Mihaljevlč docela potrdi točnost navedb ravnatelja Bcrgerja! Čaruga jc prepaden. Takoj nato javi državni odvetnik, da se je pri njem zglasil delavec Djuro Šafer, kl je neposredno pred navedenim zločinom govoril s Carugo. In Čaruga ga jc takrat brižno izpraševai, kdaj se vrši izplačevanje delavskih mezd, o čemer je Šafcr pripravljen pričevati. Branitclji se ne protlvljo zaslišanju In senat odloči, da se Safer zasliši takoj za pozvanimi pričami. Ta sklep senata je strahovito deloval na Carugo: Začel Jc naglo dihati, lice se mu je začelo pačiti kakor utopljencu. Res, poskušal se je z vso silo premagati in celo nasmejati, toda ustnice so mu samo zadrlitele. Obup je bil jasen in razumljiv: ko se sodišču posreči dokazati krivdo na tem zločinu, so Čarugi vislice zajamčene. 0 umora pod Šmarno goro Kristan pride že prihodnje dni pred poroto. Ljubljana, 30. maja. Po poročilih, ki smo jih dobili, jc bila v pondeijek in v sredo v Sp. Pirničah in v gozdu, kjer je bila umorjena Marija Zevnikova, sodna komisija. O njenem po slovanju nam poročajo sledeče podrobnosti: Sodna komisija je obstojala iz dež. sod. svetnika dr. Gradnika kot preiskovalnega sodnika in avskultanta dr. Pcr-šina kot zapisnikarja. V pondeijek so bile zaslišane na Kristanovem domu skoro vse v poštev prihajajoče priče. Zasliševanje je trajalo od jutra do večera. Na licc niesta je bila pripeljana iz sodnih zaporov po orožništvu Marija Česnova, p. d. »Grcgova« iz Zbil j pri Smledniku, ki je bila pri Kristanu za gospodinjo In jc bila aretirana že teden preje radi hudodelstva prikrivanja. Prikrivati je hotela baje zlato zapestno uro, ki jo je nosila umorjena Zevnikova in so jo našli v Kristanovi hiši. V sredo dopoldne pa jc komisija, spremljana od dveh orožnikov in Pirniškcga župana, Franceta Božiča, prehodila pot, po kateri jc v usodni noči vodil Kristan nesrečno Marijo Zevnikovo. Kakor se govori, se je komisiji posrečilo najti na usodnem mestu patrone, ki sc popolnoma ujemajo s samokresom, ki so ga našli orožniki v hiši osumljenca. Popoldne .ie bil pozvan iz Št. Vida šc okrožni zdravnik dr. Cirman in jc komisija odšla v Vodice, da izvrši eksliuma- cljo umorjene. Na pokopališču se Je zbra lo precej radovednega občinstva. Od trupla, kl so se ga že lotili črvi, je zdravnik po nalogu sodišča odločil glavo, ki se je spravila v pripravljeno posodo in pokrila z živim apnom. Glava je bila še Istega dne odposlana v ljubljansko bolnico. Sodišču Je namreč potrebna lobanja Zcvnikove, da se ugotovi, ali je mogla biti ustreljena s samokresom, kl sc je našel v hiši osumljenega Janeza Kristana. Da bi dobili čim točnejše podatke v tej zadevi, smo se obrnili do preiskovalnega sodnika, ki pa nam z ozirom na predpise kazenskega postopanja ni mogel dati nobenih podatkov glede vsebine proti Kristanu zbranega obtcžilncga materijah. Zvedeli smo le toliko, da so povsem netočna pred kratkim objavljena poročila, da bi bil mogoče storilec kdo drugi, s katerim bl bila baje Zevnikova v ljubavnih odnošajili In zavoljo katerega da je prihajala večkrat v Ljubljano. Ta domneva je brez vsake podlage, ker je Zevnikova prihajala v Ljubljano samo k nekemu sorodniku in sicer potem, ko Je njen mož prodal svoje posestvo In hišo, ter sta se morala o Veliki noči izseliti lz te hiše. Zvedeli smo dalje, da jc preiskava takorekoč že zaključena in jc pričakovati, da se bo vršila obravnava proti Janezu Kristanu že tekom bodočega porotnega zasedanja, kl prične 2. junija. Ako bo v tem slučaju mogoče govoriti o uspešni preiskavi, potem je ta uspeli, kakor smo doznali od preiskovalnega sodnika, pripisati v prvi vrsti našim vrlim orožnikom, osobito komandirju postaje v Vodicah Francctu Lavrcnčlču ln kaplarju Starctu, ki so vršili svojo službo z vsega priznanja vredno naglico, skrbnostjo, vestnostjo in veliko požrtvovalnostjo, kl bl zaslužila, da se nagradi nc samo z lepimi besedami. Vas linam strahovito rad! ...» Po lahni rdočici, lahni zadregi itd. jo Brigit-ka kar naenkrat ludi dejala: »Gospod, jaz Vas imam zelo rada!« Potem sta so šo veliko pomenila, nato pa je Brigita odhitela v svojo sobico. Čez četrt uro jo prišel od opravkov Doroo in ni si mogel kaj, da 110 bi od-lutel povedat Brigitkl nekaj velikega. Danes so mora odločiti, si je dejal. Pa uta ros kar nakrat stala skupaj. Pokleknil je pred kraljico svojega srca in dejal v težki snipi: »Brigitka. jn?, tn imam neznansko nul!» Brigitki pa jfl šlo skoro na jok in odvrnila je: «1 tolče. jaz te imam neznansko rada!« Tedaj pa je završalo! G-ospod je stal 1111 pragu, pa jo takoj priskočil k njima. podrl klečečega Dorčeta na tla iu pričel jo ravs in kavs. Brigita jo kole-iiala med obema, so jokala in smejala, dokler si niso vsi trije neznanska opraskani stali burno nasproti, ukročeni in razočarani. Kajti mirit so jih prišli dobrohotni sosedi, ki so poklicali colo moža postavo, da jo bolj zaleglo. Posledica pa jo bila. da bosta odšla oba, Dorče in Brigitka, s pnmkelč-kom po svetu, gospod bo pa še naprej zdihovnl yx) izgubljeni sreči. Me-srebro-platin pozlačenje, posrebrenje, poniklanjo. Tovarna za lofanjo firaglh kovin 87021.1 Ljubljana, Sv. Jerneja e. 2.11 Med dvema stoloma Ljubljana, 30. maja. Življenje ustvarja včasih ros čudne brige in skrbi. Dorče jo bil na primer do včeraj opoldno uajskrbnejši strežnik in služabnik dobrega in milega gospoda. Ta gospod pa si ni držal samo njega, lu jo bil res dober duh za colo hišo, ampak si jo sedaj na pomlad poiskal šo brhko služkinjo, ki naj bi lepšala gospodov in Dorče tov dom, obenem pa bila gospodu v kras, obema pa v veselje. Dorčotu v toliko, da ga razbremeni manjših del, gospodu pa, da ga obroinoni na srcu. To zadnjo menda ni bil ravno gospodov namen, in je prišlo do tega samo tako slučajno. Pa ta vražji slučaj jo zahteval šo drugo žrtov. kajti tekom časa jo občutil tudi Dorče v srcu ljubezni težki svinec, ki ga jo tiščal k tlom, k priznanju ljubezni na kolenih. Brigitka pa jo bila in je šc prevo-jana dečva, ki uživa nad tem, da zdi-hujejo za njo mladi in stari. Zato ji jc bilo neznansko všeč, kadar je čula na večer na stopnjienh po večernem delu težki in zaljubljeni «uhh . . .« gospoda in nad stopn.iicami v prvem nadstropju nežnejši in toplejši »aah . . .« Dorčeta. Včasih je. pomežiknila gori, včasih doli in vzdihnila celo sama, tako da je počasi postala gospodova, Dorčetova 111 Brigitina hiša prava •hiša vzdihi jajc,v«. Včeraj opoldne pa je to nenadno prenehalo, kajti imeli so vsi trije svoje muho. Doi'-'rala pa se je stvar takole: Gospod je izvolil de jati po kosilu, da zna pripraviti Brigitka izborno juho. Svojo polivalo io podkrepil s tem, da je* srečno Brigito potapljal z mehko roko po licu. Ko je uvidcl, da stori to tapljaaije Brigiti izredno dobro, se je najprejo milo nasmehljal. nato pa so se mu zresnilo »prijazne oči«, vzdi.h.nil jc šo enkrat globoki »uhli«, prijel Brlgitko za roko, jo potegnil od mize in dejal: »Brigita, jaz Dopisi JEZICA' PRI LJUBLJANI. Naši klerikalci so togotno zaletavajo v vso pro-tiklcrikalno volilce, kor so si drznili postaviti lastno gospodarsko in delavsko listo. Čo bi bili prijatelji g. Kot-a tako sigurni svojo zmago, bi so gotovo bolj mirno vedli! Napram nasprotnim listaui nimajo ničesar stvarnega oporekati, zato pa zmerjajo kandidate teh list s ko-miji, samostojneži, žerjavovcl, koinuni-Bti itd., svojo možo pa nosijo v deveta nubesa, češ dn »imajo smisol(l) za občinsko gospodarstvo« in so kulukarskcgn »zaupanja vredni«. Tako namreč pojeta zadnja dva »Domoljuba«. Koliko jo vredna cela klerikalna, lista, so razvidi iz toga, kako klerikalci sami sodijo o nosilcu klerikalne listo g. Kosu. Vsi občani dobro vedo, kako neokreten v pisavi, govoru in občevanju z ljudmi, jc sedanji in »bodoči« klerikalni župan g. Kos. To čuti celo 011 sam! Saj ne upa izpeljati niti tako lahkega posla kot .ni pozdrav in otvoritev župana pri javnih predavanjih. Iz to mučno zadrege ga .iu žo parkrat rešil g. Bizjak — predsednik klerikalnega, izobraževalnega društva. Zato kličemo v.em naprednjakom: Slož-no na delo za uspeli gospodarske in delavsko liste. MENGEŠ. Naš Sokol priredi v nedeljo javen nastop pri g. A. Kancu z vrtno veselico in srečolovim. Zato dne I. junija vsi v Mengoš, kjer bo obilo bratsko zabave! LOGATEC. Ker so vsled tehničnih zaprek ni moglo vršiti predavanja o zasedenem ozemlju na praznik v četrtek, so vrši isto danes, v soboto v Poknlskom domu v Dolenjem Logatcu. Predavanje so vrši ob 5. uri popoldno za mladine, ob 8. uri pa za ostalo občinstvo. K številni udeležbi vabi podružnica Jugoslov. Matico v Logatcu. TRBOVLJE. Preteklo nedeljo so je vršil tu proti Orjimi naperjen shod »Zcc-zo delavske mladino Jugoslavije«. Na shodu so nastopali 18 (lo 20 let, stari »govorniki« iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja. Govori so bili tako hujskajočo vsebine, kakršnih zadnjo č/tso žo nismo bili več vajeni. Po shodu jo nekoliko mladeničcv demonstriralo po ccsti z rdečo zastavo in prepevalo italijanske pesmi. Celo ponoči nl bilo miru, kor so k nočnim vlakom odhajajoči posotniki shoda iz drugih rudarskih krajev razgrajali celo noč in budili ljiuli iz spanja s klici: »Proč z Orjuno!« ^gjiiaiiii—iiMi—1—mm Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru! Kulturni pre. Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Sobota, 31.: »Izgubljene duše«. E. Nedelja, 1.: »Paglavka«. Izv. Pondeijek, 2.: »Kamela skozi uho šlvan-ke». F. Ljubljanska opera. Sobota, 31.: »Carjeva nevesta«. C. Nedelja, 1.: »Manon Lescaut«. Ljudska predstava. Izv. Pondeijek, 2..: Zaprto. Mariborsko gledališče. Sobota, 31.: »Kamela skozi uho šlvanke«. E. Nedelja, 1.: »Cardaška kneglnja«. D. Ljubljanska opera. V nedeljo 1. julija se poje Puccinijeva opera »Manon Lescaut« kot ljudska predstava pri zni-fcmih cenah. Naslovno vlogo poje gospodična Zikova, njenega brata g. Cvejld, dijaka g. Šimenc, generalnega blagajnika g. Zupana; manjše vloge imajo: gospodična Sliligojeva, gg. Banovec, Moherič, Subcil, Boeojevič, Finkov in Perko. Slovo Hudožestvenikov iz Jugoslavije Maribor, 30. maja. Težko je pisati, kadar prekipeva srce in duša. Kakor bi se dvignil do neba val čustva, tako nas jo "dvignila v višave gospa Germanova z drugi in družicami v Ibsenovi »Gospej z morja«. Maribor jo svečano dokumentiral svojo popolno kulturno zavest. Že četrti večor je bilo Narodno gledališče popolnoma razprodano. Napetost, občudovanje in razumevanje je raslo od giba do giba, od besedo do besede, ki so zvenele kot najčistejša pesem. Viharno ploskanje po vsakem dejanju, ob koncu vzhičenjo in cvetja, kot ga naše gledališče šo ni videlo. Umetniki so končno stali na poljani postlanih rož. Na oder jo stopil dramski ravnatelj g. Bratina in so prepoln ganotja drhte zahvalil bratom Rusom, da so nas osrečili s svojim obiskom. Gospa Germanova ga je leskečih oči poljubila na čelo in potem vsi drugi po vrsti. Zo-pot orkan ovacij, zastor so je moral zo-oet in zonet dvisrniti, dokler ni snrecro- vorlla Germanova: »Hvala Vam za prisrčen sprejem, za gostoljubje in ljubezen. Co bo mogoče, bomo šo prišli k Vam«. I11 zopet cvetje, klici, in solzne oči vseh. Zadnji vzdihi: »Krasno, prekrasno!« IV. komorni konccrt v Ljubljani se vrši v ponedeljek, dne 2. junija ob 8. uri zvečer v Filharmonični dvorani. Spored koncerta tvori cela vrsta umetnih samospevov najboljših sodobnih srbskih komponistov. Na programu so zastopani Stevo Hristič, Petar Konjevič, Kosta Manojlovič in Miloje Milojevič. Poslednji tudi z 4 svojimi klavirskimi deli, ki so izšla v tisku v Parizu in ki jih igra gospod Janko Ravnik. Drugi del sporeda pa tvorijo čudovito lepo in globoko občutene srbske narodne pesmi v Konjevičovi priredbi za en glns in klavir. Kot solista nastopita: sopranistka gdč. Milica Priča, ki je nastopila tudi že v naši operi in pa Julij Betetto, ki je brez dvoma nnjodličnejši interpret naših samospevov. Konccrt je namenjen v prvi vrsli abonentom, ki imajo žo tudi vse sedeže, v razprodaji pa so še stojišča proti navadni ceni. Odmevi koncerta dveh slovenskih povcer v Trstu, dstarska Riječ», glavno glasilo našega naroda v Istri, piše o koncertu g. Julija Betetta in Vilme de Tfiier-ry- Kavčnikovo v Trstu takole: »V to- rek, 20. maja, se je vršil v veliki dvorani tržaškega cCircola nrtistica« vokalni koncert gospo Vilme dc Thierry-Kavčnikovo in g. Julija Betetta. Dvorano je do zadnjega kotička napolnilo skoraj izključno slovansko občinstvo. G. Betetto, bivši član dunajske iu sedanji član ljubljanske opere se ponaša z globoko glasbeno-kul-turno naobrazbo in izvrstno šolanim glasom. On je res pravi umetnik. — Gospa Vilma do Thierry-Kavčnikova jo takoj pridobila občinstvo zase. Njen materijni je lep in bogat, pravcati redek »mezzo-sopran«, obsežeti v najlejišem smislu besede. Publiki sta posebno ugajali Lajovi-čeva (Zbornik znanstvenih razprav.« — Pravkar jo izšel trelji letnik »Zbornika znanstvenih razprav«, obsegajoč 249 strn-ni s sledečimi volezanimivimi razpravami: 1.) Univ. prol. dr. Metod Dolenc: »Pravosodstvo cislcrcienške opatije v Kostanjevici in jezuitsko rezidence v Pletcrju od konca 16. do konca 18. stoletja.« 2.) Univ. prof. Mihail .Tasinski: clfada i na koji način je bio sastnvljen kastnvskl statut?« S.) Univ. prol. doktor Stanko La Dnine: o nokaterih uspelih transakcijah zmrznilo v rokah pravico. Najprej sta si iz zaklenjeno izložbe neko prodajalne nabavila na tihoma in brez lastnikove vednosti listnico (da sta imola kam spraviti event. denarni plen), nož in dozo. Ko eo jima je prvi poskus tako posrečil, sta so lotila večjih podjetij in sta iz izložbo trgovino Uran odnesla 71 kosov mila, da, sta ustregla neodoljivi želji po čistosti in lepoti. Glede prehrano sta tudi ukrenila potrebno: nabavila sta si na isti lnčin v noki drugi trgovini 18 kg orehovih jedrc, 12 vencev fig, 7 kg suhih češpelj in 28 pomaranč, nadalje 4 kokoši iu za 250 Din slaščic; obleko in površnik sta si priskrbela od firmo Borna-tovič, družinski dežnik pa od neko mle-karice. Slednjič pa so ju lo zasačili in ljubljansko deželno sodišče ju je obsodilo ua 2 meseca tožke ječe in globo 1811 Din, če bo kaj pomagalo. Šah ŠAHOVSKI TIJKNllt ZA LJUBLJANSKO PRVENSTVO. 14. kolo: inž. Zupane dobi proti Vla dimiroviču, Mrzliltar proti Plevelju, Sila vsled kontumaca proli C. Vidmarju, istotako Kragelj proti Rodetu. Zadnek izgubi vsled splošnega kontumaca proti Bezru-ltovii, a dr. Cndež proli Josip Vidmarju. Purtija F urin ni in dr. Veber jo bila preložena, a ker slednjeiinenovani ni došel pravočasno, so jo pripisala zmaga Furla-i niju. Senzacija kola je bila brezdvomno partija Jerošov-Stupan. Kakor znano je bil Stupan še v 18. kolu z 10 in pol točkami od 12 do tedaj igranih partij edhd in najopasnejši tekmec Furlanija za končno-veijavno prvenstvo, dasi jo slednji sicer številčno v 13. kolu vodil z 11 in pol točkami (od 18 iger); vendarle ima Stu-pau še doigrali visečo partijo z Iskro, v kateri bo, knkor je verjetno, zmagal. Svoje šanco na prvo mesto si je Stupan brezdvomno utrdil v 12. kolu, v katerem je odigral proti dotlej taktično le za pol točke bolj plasiranemu Furlaniju, neodločeno (remijsko) partijo ter se s tem vstmil poleg njega na vodiluo mesto. Po , dolgotrajni in ostri borbi je moral sedaj I Stupan podleči nevarnemu Jerošovu, ki si je s tem na tem turnirju stekel žo drugo sijnjno zmago, (Prva odlična zma- ga ruskega akademika g. Jerošova je gotovo ona iz 8. kola, ko se je moral umaknili dotlej nepremaguni Furlani s prvim porazom z bojišča I) V 14. kolu je bila nadalje parlija Iskra-Valentiiičič prekinjena in preložena. _ Pri nadaljevanju prekinjenih partij iz 12. kola ja zmagal inž. Zupane proti Bez-rukovu, a partija Kragelj-Mfzlikar ja končala remis. — Prekinjeno parlija iz 10. kola inž. Zupanc-Jos. Vidmar je kou-' čula z zmago slednjega. Stanje po 14. kolu: Furlani 12 in pol, Jerošov 12, J. Vidmar 11, Stupan, Valeutinčič 10 in pol (1), C. Vidmar 8 (1). Mrzliltar 8, Plevelj 7 in pol, Sila, dr. Veber 7, Iskra G (3), inž. Zupane 5 iu pol, Kragelj 4 in pol (1), dr. Cadež, Vladimirovič 3 in pol (1), Bez-rukov 3 (1), Rodo, Zadnek 0 točk (vsled splošnega kontumaca). Ljubljana 30. maja 1924. Liubljttua S0f> nad moriom Kraj opazovanja Ljubljana Ljubljana Ljubljana Zagreb . Beograd Dunaj . 1'raga . luomost ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Ublačno 0-10 Padavino. mm | 7. 761 3 168 sev. zap jasno 4.3 | 14. 758'0 264 — | 21. 7. 757 2 21-6 brez vetra ii _ | 7. 7. 7612 17'0 j«? več. ohl. 12.0 1 7. 760 5 16-0 sov. vzhod oblačno 10 7. 758-9 130 zapad jasno — V Ljubljani barometer nižji toinper. visoka Solnce vzhaja ob 4'11, zahaja ob 19.45 Dunajska vremenska napoved za so-1 tam, toplo, južno - zapadni vetrovi, boto: Vcčinnma jasno, nagnenje k uevib- < —..... --— = «JUTRO» št. 129 © «85 © m Olimpijske igre v starem veksi AH si morete predstavljati zmedo starih Helenov, osnovateljev olimpijskih iger, če bi ilm v Ollmpiji sedlo na vrat svojih sedemsto novinarjev In bi Jili lz-praševall o vseh podrobnostih bližajočih .sc iger, potem pur tisoč atletov, prlSed .šili od vseh štirih strani sveta, in končno tisoči in tisoči posetnikov in gledalcev, ki bi jih radovednost prignala ogledat sl slovite versko-sportue prireditve? Ali sl morete predstavljati, koliko trudu in napora bi stalo one uboge Grke, da bi obvladali ves ogromni športni aparat, pripravili stadije za atletska tekmovanja, za tenis, hoje, plavanje, veslanje, da bi uredili slavje, slavnostne sprejeme, prevoz tujcev lu jim dodelili stanovanja — ne oziraje se na brezbrojne druge malenkosti? O, stari Heleni vsega tega še niso poznali, saj je bila edina športna prireditev prve olimpijade (I 776. pred Kr.) premočrtni tek v stadiju, ki so ga postavili ob bregu reke Alfcja. Ta stadij je bil povsem navaden, s peskom posut 180 m lol nasip in uiti oddaleč sličen modernim dirkališčem ... Prireditveni odbor starih Helenov tudi ni poznal stanovanjskega vprašanja: posetniki so prebili noč pod milim nebom na stopnicah svetišča ali pa ob obrežju ljubkega Alfe-Ja... A moderna doba Je posegla tudi v ollm pijske igre, In Coroebos, prvi zmagovalec prve olimpijade, pač ne sluti v svo-iem grobu, da bi danes moral tekmovati z atleti iz Evrope, iz južne In severne Amerike, Afrike, Avstralije, Indije, Kine, Japonske, s Filipinov; ostnorica helano-ilcev, ki so bili hkrati predsedniki Iger, razsodniki, vodje in povrhu še trenerji, bi izgubili glavo, če bi morali v letu 1924 po Krlstu predsedovati, soditi in voditi igre ln trenirati atlete v drsanju, smu-fanju rugbyju, nogometu, teku, cross-countryJu, skakanju, metanju krogle, diska, kladiva, kopja, raznovrstnem strelja nju, tenisu, telovadbi, plavanju, boksanju, rokoborbl, mečevanju, sabljanju, veslanju, dirkflnju, water-polu, kolesarjenju, ikratka, v vseh športnih panogah, kl so predmet modernih olimpijskih iger. Ce gledamo nazaj na prve olimpijske igre starih Grkov, se skoraj pomilovalno nasmehnemo. Pri prvi olimpijadi so tekmovali le v navadnem teku, pri drugi je bil tek /e daljši (Ija iu nazaj), v naslednjih šc daljši (šestkratni). Pozneje (v 18. ilimpijadi) su jc pridružila še rokoborba !n takozvani pentathlon (petoboj: roko-iorba, tek, skok, metanje diska in kopja), od 23. olimpijade dalje borba s pestmi (nekako boksanje), od 25. dirke na vozovih, od 33. pankraclja (rokoborba in boksanje z golimi rokami) in dirke na konjih, od 37. teki mladcničev, od 56. tek v vojni opremi. Tako so se igre od olimpijade do olimpijade spopolnjevale. ^prva so se tekem udeleževali le sinovi trškega plemena, pozneje pa so te izpodrinili Rimljani in »coloui« iz Azije, Sicilije, Afrike in Italije. Ml »moderni«, ki smo dospeli šele do osme olimpijade, bomo pač šc dolgo čakali, da bomo dosegli častitljivo število 293. olimpijad, kolikor jih šteje stari vek. Slednja se je vršila v letu 394. po Kristu. lakrat je cesar Teodozij prepovedal vsa poganska slavja lil tako so morale prenehati tudi olimpijske igre. Bilo je v doki, ko so Alarichovi Gotje iu Teodozijevi vojaki in Franki prodrli in uničili kamen za kamenom veliko delo starih Helenov, predno jc šc mogel Alfej pokriti s svojl-naplavinami veličastno svetišče plemenitega tekmovanja, ki ga je zopet na-"a šele francoska ekspedicija leta 1829. V tem svetem prostoru, ki je bil prirejen po vzorcu grških borilnic, so sc atleti urili in pripravljali deset mesecev Pred početkom iger. Igre same so trajale pet dni; prvi dan Je bil posvečen daritvam bogovom in slavnostnemu iz-prevodu, naslednji trije tekmovanju, zadnji dan so razdelili nagrade in slavili zmagovalce. Ta dan so se tudi podelile nagrade za najboljša znanstvena In lite-'arna dela. Zaključile so sc igre s tradicionalnim banketom. V borllnici so štu-'tfali lieianodici — tudi deset mescev — Pravila iger ln njihovo ureditev ter nad-'irali vežbe tekmovalcev. Herodot piše tudi — takrat še niso obsojale mednarodne organizacije In mednarodni olimpijski odbor — da so Heleni Poslali svoje odposlance h Egipčanom vPrašat njhove modre za svet, da-li niso vPrašat njihove modre za svet, da-li niso ■esa prezrli pri svojih pripravah ... Na dan tekem so sc podal! atleti v sektorsko dvorano, kjer ie bilo že zbra-osem veličastno ograjenih predsed-"ikov-sodnikov-vodij-trenerjev, stopili Pred Zeusovo solio in pjzvaii bogove za Priče, da so se urili deset mesecev. Nato so odšli na stadij, sc slekli do golega 'i si obuli škornje s svinčenimi podplati, ^sc telo pn so sl namazali z oljem. In Mine so se piičele. Vsak se jc boril in tekmoval pošteno, brez zvijač in zahrbt-nostl. 'sram Je prisostvovalo vse moško prebivalstvo in deklice. Niso pa smele biti 'flsotne oinožene ženske. Čc so zalotili »ako radovedno ženo na stadiju, so jo fez usmiljenja vrgli s kake visoke ska-|c v okolici v globino. 2enc torej niso "nde od Iger drugega veselja kakor da s° Poslušale, ko so jim po končanih slav "°stih možje ln sinovi in hčere podrobno »oolsale notek slavlia. Imena zmagovalcev so vdolbill v stadij že po prvi olimpijadi leta 776. pred Kristom. Med temi imeni se blešči tudi Neronovo, ki mu Je bil podeljen venec iz listov divje oljke. NaJnenavadneJš! tekmovalec je bil nedvomno Mllon iz Krotone, ki jc živel v šestem stoletju pred Kristom In čigar glava je bila šestkrat ovenčana z lovor-jevim vencem. Milon je tekel po nasipu stadija s štiriletnim bikom na ramah. Ko Je dospel na cilj, je s strašnim udarcem s pestjo podrl žival na tla, jo razsekal in Jo je šo isti dan vso pojedel. Ce lil hotel danes ponoviti kaj takega, bi moral biti ta velikan najmanj milijonar, da bi si smel privoščiti za obed in večerjo tako ogromno zalogo mesa. Ali bo tvoj zakon srečen ? Amerika se žo od nekdaj ponaša kot najbolj iznajdljiva dežela na svetu. Velik del njenih izumov je sicor prava kričaška amerikanslta reklama, toda poleg nje najdemo tudi tako iznajdbo, ki so se praktično prav dobro obnesle in bodo ostale. Pravkar poročajo, da jo dobila srečna dežela suha-oev nov kuriozum: a/parat, ki ugotavlja, če bo zakon srečen ali nesrečen. Praktičnemu Američanu očividno no zadoščajo saino priprave, ki mu lajšajo vsakdanja opravila: stroj za umivanje in sušenje krožnikov, mehanično ognjišče, na katerem so skuha obed im večerja samo če pritisnež na gumb. Sinovi modernega sveta hočejo tudi ljubezenske občutke mehanično analizirati ter matematično dognati, kakšna ženska jim bo prinesla sreiSo v zakon. Fizik Gernsback, izumitelj osofona, slušaila za zobe, o katerem smo žo pisali, poroča pravkar v svojem časopisu »Science and Invention« o toj pripravi, ki napovo, kako so bomo počutili v zakonski zajodnici. Ljudjo smo med seboj zelo različni. Naši občutki so hudo individualni. Kar nas zadene, sprejemamo vsak po svoje: nekateri mirno, drugi vročekrvno, tretji zopot indiferentno. Priprava za ugotavljanje zakonsko tsrečo jo sestavljena na podlagi fizično reakcijo, katero povzročajo v nas razni ljubezenski občutki. Aparat sestoji iz več električnih baterij, ki so zvezane s tuljavami in nekakim strojem, ki jo po svojih učinkih sličen pripravi za oddajanje brzojavnih znakov. Vso to končuje v električne zapestnico iu obročke. Ženini iu ne-ve.sta se omrežita z njimi okoli zapestij, nad laktmi iu okoli prsi. Nato stopita v akcijo, ki jo dovoljena zaljubljencema: začneta so objemati in poljubovati. Kor so električni vodi pritrjeni na živčno najbolj občutljivih mestih, reagirajo zelo eksaktno in točno beležijo vse pritiske, katere poraja ekstaza zaljubljencev. Čim strastnej-ša jo einocija, leni bolj slabi odpornost živčevja. Aparat vso to natančno beleži. Ko so zaljubljenca razklo-nota, leži pred njima diagram, v katerem lahko bereta, čo, in v koliko sta za drug drugega prikladna. Skušnja pa s tom še ni pri kraju. Motreč elemente zakonske sreče z vidika čisto fiziologijo, jo izumitelj tega aparata dodal šo dva poskusa. Ženin in nevesta gresta vsak v svojo sobo ter ležeta pod zvomeast klobuk iz porcelana. Posebna, nalašč za to določena žica jima dovaja vonje, katere izloča njuno telo. Ko sta se tudi po tej strani spoznala, sledi še tretja in končna preizkušnja. Zaljubljenca zaprejo v teman labirint, kjer nenadoma poči pištola. To jo preiskušnja za trdnost živcev. Istočasno so vžge luč. Diagram zakonsko prikladnosti je gotov. Ženin in nevesta nato izjavita, čo se vzameta ali ne. V prvem primeru kratkoma-lo podpišeta zakonski dogovor, čo pa nista drug z drugim zadovoljna, se mirno razideta. Takšna jc torej priprava za ugotavljanje srečnega zakona. Ampak kako jo s tistim, kar pravzaprav imenujemo ljubezen? O tem Fizik Gernsback molči Mehanika in fizika lia to vprašanje očividno ne moreta odgovoriti. drugi strani jc statistik tudi ugotovil, da je govorilo na kongresu 1032 žen. Nekatere so bile zelo »ognjevite« in so z medklici motile govornice. Od vseh članic kongresa ie edino ena uporno molčala. Na začudeno vprašanje statistika, mu je predsednica kongresa povedala, da Je molčala zato, ker jo — gluhonema. X Potomec princese Lulzo In Ge-ze pl. Matačiča. »Ncv York Herald« poroča, da sc jc Javil iz bližine Bruslja neki hlapec po imenu Viljem Matthls, kl trdi, da je pravi sin hrvatskega aristokra-ta Gezc pl. Matačiča in belgijske prin-sezc Luize. Matthls Jc najel nekega detektiva za svoje spremstvo in jc odpotoval ž njlin preko Prage na Dunaj ln v Budimpešto, kjer bo najprej poiskal dokumente svojega rojstva, nato pa nastopil za svoje pravice sodnim potom. X Newyoršklm gledališčem preti štrujk. 2c dolgo trajajo med lastniki newyorških gledališč in med njihovim osobjem nesoglasja, ki izvirajo iz trdovratnega skopuštva gledaliških lastnikov. Ti nočejo namreč niti dirigentom, niti pevcem priznati ekonomskih pravic in ugodnosti, vsled česar se bo moralo 12 opernih institucij zapreti. Pri nas bi mislili, da takšen gledališki štrajk sedaj nima pomena. Stvar pa ie baš narobe: ko se v Newyorku zapre »Mctropoiltana«, nastane za ostala operna gledališča šele sezona. In baš v tem tiči važnost napovedanega štrajka. Don« botri! Biriaancem in njih staršem priredite veselje, ako jih obdarite t roa dobro obleko, ki bo trpežna in poceni iz znane ugledne trgovine DRUGO 5CHR9B, L3UBL3DNA. en/a Sokol Slavnost razvitja naraščajskega pra. pora v Kranju, napovedana za nedeljo 1. junija, se vsled nenadne smrti ustanoa vitelju, prvega staroste, častnega člana in velikega dobrotnika kranjskega Sokola preloži na nedoločen čas. Vabljena društva naj blagovolijo to upoštevati. Ljubljansko okrožje Sokolske župe Ljubljana priredi v nedeljo I. junija na Viču okrožni zlet. Dopoldne su vrši »kuš nja, popoldne ob 3. koncert vojaške godbe, ob 4. javna telovadba. Po telo« vadbi vrtna veselica. Po telovadbi na. stopi tudi mednarodna vrsta za olimpb jado v Parizu. Sokoli in Sokolstvu naa klonjcno občinstvo, pohitite polnoštcvil« no v nedeljo popoldne na Vič. Zdravo! Poživljamo člane Sokolu I., ki bi radi s svojim delom pomagali bodoče dni društvu, da so zglasc v soboto, 31. t. m. v popoldanskih in večernih urah na Ta« rul Odbor. Sokol I. Danes, v soboto oh 8. uri zvečer jo na Taboru sestanek vseh čin, nov stanovanjskega, sprejemnega in re< diteljskega pododseka. Vabimo vse čla= ne teh pododsekov, da se sigurno ude. leže sestanka radi važnih razgovorov. Zdravo! Slavnostni odbor. Sokol I. — pevcil Vsem gospodom pevcem, ki so sc odzvali našemu vabilu in izjavili, da hočejo sodelovati pri slav; nostni vzidavi spominskih kamnov na Taboru, izrekamo prav srčno zahvalo. Kakor kažejo prijave, nastopi krog sto pevcev. Pela sc bo Adamičeva kantafa »Molitev® — «Ti, ki si ustvaril« s sprem* Ijavo fanfar. V sredo v Glasbeni Matici 4. junija je ob osmih zvečer prva skupna vaja. Vodi brat .luvanee. Posamezne g. pevovodje prosimo, da ponove kanta« to s svojimi pevci. Zdravo! Odbor. rlja sc bo morala torej pripraviti na trdo borbo. Zadnjo srečanje med Ilirijo in SV. v jeseni 1923 v Beljaku jc končalo z 2 : 1 v prid SV. — Tekma sc prične ob 17.30 uri, predprodaja vstopnic v trgovini J. Goreč. Ccie: sedeži 20 Dln, stojišča 12 Din, dijaške Iu članske vstopnice 8 Dln, vstopnico za iicdolctne do 14 let 3 Din. Znižane karte za dijake, redno članstvo iu vojake sc izdaja samo v predprodaji, mladinske karte samo pri dnevni blagajni. Tekma sc vrši ob vsakem vremenu. O semittiialnl tekmi I. S. S. K. Maribor : S. K. Celic, ki Je končala s 6 : 0 (4 : 0), bi bilo še omeniti, da bi bila zmaga Maribora ob večji pazljivosti mariborskega napada lahko šc večja. Obe moštvi sta igrali brez člana, edino obe obrambi sta bili na višku. Sodnik Franki ni zadoščal. Občinstva Jc bilo zelo malo, čeprav je bila ta tekma ena najvažnejših domačih tekem. Sc nekaj četrtkovih nogometnih tekem; Zagreb: Makabl : Derby 1 : 0. Concordia : Victorla 4 : 2. Brno: Šport klub (Dunai) : Moravska Slavia 3 : 0. Trst: Edcra : S. K. Kapfenbcrg 3:1. Danes v soboto igra Kapfenberg v Puliti proti tamošnj! Edcrl. Službene objave LNP. — V zvezi s službeno objavo, priobčeno v »Jutru«, dne 23. maja sc sporoča, da sc umakne predlog JNS-u, da se črtajo Iz članstva klubi: S. K. Korotan, Kranj; S. K. Trbovlje; S. V. Rapid, Maribor, ker so izpolnili predpisane obveznosti, vzdržuje sc pa predlagano črtanje klubov D. S. K. Zora, Trbovlje in S. D. Šoštanj, ker do sedaj nista poravnala članarine za leto 1924. — Tajnik I. Lahkoutletski miting v Ljubljani. Da nes In Jutri v nedeljo priredita S. K. Jadran in Primorje lahkoatletska tekmovanja v sledečih točkah: 1. dan: 100 m, met diska, tek 800 m, skok v višino z in brez zaleta, skok ob palici, met kopja, pcšhoja 10 km, štafeta 4 X 100 m. V nedeljo: 200 m, 500 m, skok v dalj, met krogle, troskok, tek 400 m. Miting jc prirejen v smislu skl.;pa LLAP. ter kot tak splošno dostopen tudi v I.l.AP. no včlanjenim klubom lu ltoverificlranim atletom. Vsi teki se vršijo s handieuponi. Prijave, k! so prljavnlne proste, jc poslali na naslov S. Sancin, Erjavčeva 24. do soboto opoldne. Navesti Je treba pri tekačih tudi, kdo hoče startali s črte, kdo s haudlcapom. Na poznejše prijave sc bo •slccr oziralo, pozno prijavljen pa nc more zahtevati, du starta s Orle. Izbirne kolesarske tekme za olimiii-jailo, ki sc vrši v nedeljo nn progi Za-greb-Novo nicsto-Zagrcb, sc udeleže, kolikor nam ic znano, naslcdn.il slovenski kolesarji: Šolar, Goltes, Prošck, Pcčnlk, Kosmatln iu Mezc. Prva dva sla člana kolesarske Ilirije, druga dva Danice (Ježka) in zadnja člana Primorja. Klub kolesarjev in niotoclkllstov Ilirija. Povodom klasifikacijske dirke z.i olimpijado na progi Zagreb-Novo mesto-Zagreb, priredi Ilirija v nedeljo dne I. junija klubov izlet v Novo mesto. Odhod ob 4. zjutraj. Zbirališče Dolenjski most Odbor. Ilazcna družina S. K. Ilirije je na praznik gostovala v Cakovcu proti ta-mošnjemu S. K. Čakovcc. Zmagala ja ljubljanska družina s 7 : 2 (3 : 0). O tekmi bomo šc poročali. S. K. llirila priredi v nedeljo 1. junija cvctllčnl dan pod geslom: Za nav» garderobo. Garderoba, ki je bila iz lilgi-jenlčnlh ozirov nujno potrebna In jc vitalnega pomena za nadaljni klubov obstoj, stane tako ogromno vsoto, da klub teh stroškov lz svojih lastnih sredstev nikakor nc zmore. Upanje, črpati iz svojih prireditev kake večje dohodke sc jo vsled neugodnih vremenskih razmer dosedaj popolnoma Izjalovilo, vsled česar Je klub prlmoran iskati pomoči pri p. 1. občinstvu, da zamorc šc v nadalje vršili svoje finančne obveze in dolžnosti, kot dela to sleherno nedeljo na športnem polju. Upamo, da sc bode p. t. občinstvo v polni meri odzvalo našemu pozivu iu pričakovanju. — Odbor. X P.-eteudent na španski prestol. Zveza narodov v Ženevi Je prejela pred kratkim zanimivo pismo, kl ji ga Jc poslal naturallziraul Amerikancc don Alfon so Louis Jcrome dc Bourbon. Mož trdi, da je najstarejši zakonski sin Alfonza : XII. in da izhaja iz pravilnega zakona,1 katerega je sklenil njegov oče v Galacu v navzočnosti dveh španskh grandov in | pred katoliškim svečenikom. Prctendent trdi, da ima v rokah uradne spise, katere bo predložil Zvezi narodov, da bo lahko zadevo odločila v njegov prid. X Mussolini — tihnskl avtor. Italijanski ministrski predsednik Mussolini ic po najnovejših poročilih zašel med filmske avtorje. Napisal Je Igrokaz »Klavdi-ja», ki se pravkar sncina v filmskem gledališču Ccsare v Rimu, X Tajnosti statistike. Statlstikom ne ostane nič neprikritega. To so ljudje, ki vedo vso, kar se godi po svetu. Neke? mu statistika sc Je tudi posrečilo ugotoviti situacijo članov velikega kongresa sufražetk v Manclicstru. Prišel ic do sledečih zanimivih konstataclj: V dvorani je bilo točno 1033 članic kongresa. Med temi Je bilo 17 poročenih, 219 ločenih, 32 vdov ln 765 nad 25 let starih deklet. Na OJimpijada Sodba francoskega lista o naši nogometni reprezentanci. Pariški list «Le Journal« piše v svojem poročilu o tekmi Jugoslavija : Uru-guay, ki je, kakor znano, končala z razliko 7 golov v našo škodo, med drugim sledeče: »Izmed obeh včerajšnjih tekcin (Ogrska : Poljska 5 : 0, Urugua.v : Jugoslavija 7 : 0) jo bila druga brez dvoma mnogo zanimivejša. Jugoslovensko moštvo ni bilo slabo, u silni moči južnih Amerlkancev ni moglo biti kos. Uruguay ima veliko upanja, da doseže zlato kolajno zmagovalca v olimpijskem turnirju.« V nadaljncin omenja, da sc morajo moštva Španije, Estonske, Poljske in Jugoslavije, kljub temu, da so vsled nesrečnega žreba izpadla v izločilni rundl, smatrati za prvovrstna, glede Jugoslavije pa pravi, da govori o nični moči žc neodločen rezultat tekme Jugoslavija : Češkoslovaška (v Pragi 1923), ko je dovolj znana jakost češkega nogometa, tako da Imajo Cehi mnogo izgledov, da pridejo v finale nogometnega turnirja. Svortvcnin (Beljak) : Ilirija. — V nedeljo, 1. Junija igra S. K. Ilirija nogometno tekmo s koroškim prvakom Šport vereinom iz Beljaka. SV. se nahaja letos v Jako dobri formi in ima najboljše izglede, da vnovič doseže prvenstvo v koroškem nogometnem savezu. Dosegel je razen tega letos nekaj lepili rezultatov orotl Kraškim In dunaiskim kluhom. IU- General Maister ob Malgajevem spomeniku , (Iz slavnostnega govora na gnšlanjskl slnvnostl.) organiziral, prirejal shode, izdajal li-t »Slovenski Korotan-. Urejovail um jo list, Srečki) Puncer, ki je pozneje tudi padel na Koroškem. Da ui Maigaj zasedel pravočasno Mežiško doline, bili« bi jioznejn t.reiba trdili dejanskih iu peresnih bojev za to krajo, pa bi jih morda še ne dobili. Mat gaj jo bil hraber, energičen, neustrašen, v borbi vediu« spredaj, včasih celo preveč drzen. Im -.lino tak mož je bil za Mežfek'> dolino.. Granato so treskalo okrog njega nal tujih tleli v veliki vojni - krogle n» 'švigalo ob njeni -- nobena ga ni zadela, kajti bilo ji' zapisano v MaJgi jovi usodni knjigi, da bo pa«lel na rodni zemlji, ki jo je tako ljubil, šestega milja 101!) v mali večernega mraka >i jo zgrudil Maigaj, zadet od ročne granate nu tem hribu. Ponosen in srečen oni narod, ki ima može, ki hodijo naprej iu mu svetijo, in Maigaj je hodil naprej iu svetil. In ako padejo laki. možje, kakor -Maigaj, padejo lo njihova trupla, njihova imena pa ostanejo v narodu večni spomeniki in njihova dejanja svetijo in varijo naprej in naprej, kakor veliki kre. sovi v spodbudo i'i posnemio <\-lalim. In blaženi čas, ko bodo ti žarki kresovi in svetli vzgledi junaških činov naš narod skozinsdšoz preželi iu prepojili z ljubeznijo za domovino. Oj, takrat pa! Takrat bo zašunHo po vsem Podravju in po vsem Posav-ju, takrat bo zabučailo od Adrije. zajokalo bo v Pohorju, zajokalo v Karavankah in po Šnmadijl. Takrat se boilo zbrali vsi naši junaki na veliki pohod. Prod pohodom pa bomo brali slovesno mašo. NaS očak Triglav bo oltar, orglja! bo zeleni Kum. Za darovanje bomo vlili v kelili kri naših za dom padlih junakov in jirilili bomo solze, ki so jih pretakali naši bratje pod tujim jarmom. Tn takrat so bodo zamajali grobovi naših mrtvih junakov in Maigaj bo za-klienl: 'Oj. zdaj je naš čas, oj, bratje, dočakali smo vas, zdaj pa naprej čez Št. Vid med brate našo Žilo pit. « Takrat pa naprej, mi živi in mrtvi ■r. vsemi banderi in zastavami brez preneha in prestanku naprej — sauio na Gosposvotskem polju, tam prod Gospo Sveto so bomo ustavili, 'la so ji, poklonimo: Pozdravljena Gosua Sveta! Ti zaščitnnca naših koroških bratov. Dolgo nas ni liilo, pn. smo !•> prišli. Pozdravi .jena, Gospa Sveta! bi zastave so ji bodo priklonilo in banih,'ra in upognila se kolena junakov. Poleni pa naprej s trdimi koraki, naprej s silno močjo v pesteh, naproj s silno voljo v očeh in prod nami bodo udarili v plat zvonovi iu na desni iu levi in za nami bodo zvonili v plal, mi pa naprej z vihrajočinni zastavami in banderi, naprej do zadnjih koč, kier molijo slovenski očeiuiS. Tam bomo zasadili naše zastave in Ija bomo postavili spomenike. Malgaju "u drugih naših padlih junakov, l.ia. kamor so hoteli li naši junaki postaviti svoja pr-a kot našo narodno i", državno mejnike. Tebe. veliki Bog, pa prosim, da", m ako ii" meni — o. daj vsaj najmlajšemu. kar jih jo tukaj, učakati ta veliki dan našega, narodnega vstajenja. Kaj jn nagromadilo ilanes vsis tisočo v to-le sotesko? Saj ni šo kralja Maljaža dan. ln kadar sein dosedaj stal pred našim narodom na koroških tleh, sem imel pred sabo lo trpko in temne obraze. Danes pa vidim svetle oči. Pa si«j danes praznuje naš narod praznik jMičaSčenja in proslavo, danes plačuje naš narod dolgove svojemu mrtvemu dragemu sinu — svojemu Malgaju. Ta-lo lepa in bogata Mežiška dolina jn bila v veliki nevarnosti, da jo preplavi narodna hramba ir, Celovca. Predsednik Narodnega Sveta za te krajs\ Andrej Osot jo prosil v Maribor pomoči, a lam sami nismo imeli dosti; zato sem zahteval od Celja vojaštvo za Dravograd in Mežiško dolino. Obenem se je obrnil Oset naravnost do Malgnja v Celje. In Maigaj je zbral četico, 40 glav močno, in sc odpravil v. njo H. novembra v Guštanj, kamor jo dospel z vlakom istega dne v pozni noči. S tukajšnjim Narodnim svetom jo Maigaj po vsej dolini odstavijal nuni nasprotno uradnike, župane in orožni-o in ustanavljal Narodno stražo. Kar je bilo v dolini celovških folksverov-cev, so tiho odšli. Za obolelega nad-poročnika Kavčiča sem poslal Malgaju takrat najboljšega strojničarja poročnika dr. Maksa Kovačiča iz Maribora, ki jo Mabrajevih šest strojnic uredil. Slovenski Korošci so Malgajevo imo in delo žo poznali, Nemci šo ne. A tudi I i so imeli kmalu priliko. Ko ji.' bil /.avarovan Pliberk, jo odšel Maigaj na Voliikovec. Njegova čela. so ,jo medtem pomnožila tako, da jo štela okrog 120 mož, iu sicer mu jo Andrej Osel izprosil v Ljubljani 30 Srbijai -cov, nekaj mu jo še poslalo Oeljo, nokaj Maribor, nekaj domačinov je prostovoljno vslopilo. Maigaj je brez boja zasedal Velik o-vce, razorožil in razpustil nemško stražo in so v-mestu zavaroval. To jo bilo 30. novembra 1018. Prvega decembra jo priinarširala od Celovca, gotovo na prošnje in vik Velikovča-nov pred mesto pravcata armada. Milo je 400 pešcev, 7 topov in dva oklepna avtomobila, s strojnicami. Poveljnik jo l il podpolkovnik Verstttn-dig. Ko jo začela Ljubljana upoštevali položaj na Koroškem, io prišlo od tam dovolj črt. da sil razbremenilo Ma'ga-ja popolnoma.. Odšel jo zopet na kraj svoioira prvega koroškoira delovanja. T.astnlk in izdajatelj Konzorcij . Odgovorni urednik F r. B r n z o t f e. Tisk Delniško tiskarne, d. d. v Liublioui. Stan« vsaka beseda 50 par. Za „Boplsovanje" in ..Zenitvo" ee računa vsaka beseda 1 Din. — Prlobčujojo ve le mali oglasi, kl ao pliiftjutl t naprej, PlaCa so lahko tudi v rnamkah. Na vpraSanJa odgovarja uprava le, (e je vprašanju prlloSena znamka sa odgovor ter raanlpulacljeka prlBtojblna (2 Din). i A o to > Pekarskega pomočnika mladega, so Bprcjmo takoj v Rožni dolini št. 244. 11112 Učenec poštenih staršov. v starosti 16— IG let, ao sprejme takoj v klobučursko obrt. — Učna doba 3 leta. Stanovanjo in brana v hiši. Franc Adamlje, •klobučar. Trbovlje. 11117 \ Konjski hlapce fca težke vožnje na deželo, poročen, bo išče. Stanovanjo ln kurjava prosto, plača po dogovoru. V. MUller. Zap,orje ob Savi. 11012 j (iSžsejo) MI«id trgovski pomočnik mešano stroke, želi dobiti službo v kaki veletrgovini v Ljubljani ali kakem drugom jru\,tu. — Plača v začetku labko minimalna. — Cenjene ponudbo bo prosi na upravo -.Jutra" pod „Nastop takoj" 111-15 ( K boljši družini Seli priti Inteligentna gospodična, kl ima ve3uljo do otrok, Kuhinjo ln gospodinjstvi. Provzame tudi mesto Bamo3tojno "gospodinje. — •Ponudbe na upravo „Jutrn" pod ..Samostojna". 11159 ' Mlad agilen trgovec « kapitalom ln lokalom na selo prometni cesti, v sredini Ljubljane, bi prevzel zastopstvo kakršnekoli stro-Jto i c tu ali Inozemstva. — •Ponudbe na upravo ,.Jutra" jjocI ..Agllen". 11175 Primerne službe išče 9®°/o 2»®dro galioo po 9 Din franko poutaja Celje nudi 2683/1 Blagovni oddelek Zadružne zveze v Celju. Drva | Na stanovanje in hrano bukova ln hrastova, odpad- j se sprejmo gospod. Naslov ko od parketov, dostavlja , v upravi Jutra". 11144 po nizki coni na dom parna ------------------------- žaga V. Seaguettr v Ljub- _ . ljaui, za gorenjskim kolo- j Dve opremljeni sobi dvorom. 1070 j skupni, z "vso opravo, s so- ------------I paratnlm vhodom ln elektr. ' razsvetljavo, se oddasta 2 mirnim osebam. Naslov povo uprava „Jutra". 11155 Morsko travo Ruperloure, prvovrstno, nudi najeonoje ..Fructus", Tabor št. 2. 11130 Otroški voziček dobro ohranjen, so poceni proda. Naslov povo uprava ..Jutra". 11111 Kož« -mm divjačine vseh vrst, kupujo skozi celo leto ln v vsaki množini 1). Z d r a v 1 Č, trgovina usnja, Ljubljana, 3v. Florjana ullea št. 0. 049 Cevi za napeljavo vodo, ca 500 m kupimo. — Kulovoc 1 drug. Straža. 11034 Trgovino z meš. blagom na deželi, kupim nll vzamem v najem. Naslov pove podružnica „Jutra" v Mariboru pod ..Denar takoj". 10044 bivM rudniški mizarski tesarski mojster, kot vodja lesno industrije, mizarsko ali tes • obrti. Abp«>Ivlral je drž. obrtno nolo v Gradcu trr jo vc*; lot poučeval na «>brtno nadaljevalni šoli. Bil jc : vodja obrata s polno-Jarrncnlkom. Pripravljen jo vlo>itl kavcijo. Ponudbe na j Jugoslovansko Matico v LJubljani. 11131 Kupujem okrogel les (hlode) za žago od vseh vrst listnatega, drevja, posebno hrast In bukev, vedno vsako množino po najvišjih dnevnih ccnah. Ozira so lo na ponudbe z navedbo renc, množino in kvalitete franko vagon nakladalna postaja. Ivan 6l?ikn, tovarna , narket in parna žaga, Ljub-In I ljann, Metelkova ulica f.t. 4. 10932 Sobo s hrano oddatn dvoma gospodoma. — Naslov povo uprava „Jutra" 11127 Sobo opremljeno, event. prazno, r souporabo kuhinje, oddam. Naalov povo uprava ..Jutra" 11123 Mlad Slovenec v Srbiji želi dopisovati z mlado Slovenko. — • Dopisa na upravo „.Tutra" rod ..šuiuadija". 1111G Kaiera dostojna gdč. ali vdova, kl govori tudi nemško, bl bila voljna kc seznaniti v svrho poznejše ženltve s samostojnim 27-litnlm mladeničem. Dopiso na upravo „Jutra" pod fiifro „ Dostojen". 11113 2 Deering kosilnici malo rabljeni, blago lz mirnega časa, kakor tudi Benz-motor, a ln pol PH, so ceno proda. — Istotam se sprejemajo kmetijski kakor tudi vsi drugI Btrojl v strokovno poravllo. — Prvovrstno refo-renie na razpolago. — Fr. Foltym, splošno ključavničarstvo, Dravljo nad Ljubljano. 11139 V svrho ženitve ali prlZenltvo žrli znanstva 401eten samostojen samski trgovec, z blago lu marljivo gospodično ali vdovo, primerno starosti, Iztirjeno gospodinjstva in z nekaj premoženja. Resne cenj. dopise jo poslati na upravo ,Jutra' pod ..Trgovec". 111 Manufakturno blago želi v komisijo trgovcc na deželi. ZadoBtna garancija. Ponudbe pod „Dober promet'* na upravo ..Jutra". 1106S Na dobro hrano opoldne — se sprejmo več gospodov ln gospodlčeu. --Naslov povo uprava „Jutra" lllpG Manufakturno blago želi v komisijo solidna firma v prometnem kraju na deželi. Naslov pove uprava ..Jutra". 11146 Detelja in trava za 1. o b n j o, se bo prodajala v nedeljo dne 1. junija ob 4. popoldne. ZblrallCčc pri gosuini ..Fortuna" na Vodovodni cesti. 11123 Lepa košnja na Ižanski ccstl, be poceni proda. Naslov povo upravi? ..Jutra". 11124 Okrogel les hlode, vseli vrst lesa ln v v:«nkl množini kupuje po najvišjih dnevnih cenah parna žaga V. Seagnettl v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom. 1075 Chrom čna harmonika dobro ohraujcnn, so kupi.— Ponudbe •/. navedbo ceno na naslov: Jienrlk Sperm, Ribnica na Pohorju. 11137 „ „ , , V11 v veCJIh količinah po nl«ki Z. Oorjanc 4 Co., Ljubljana. !, C,|| promptno dobavlja 6v. Potra O"?ta St. 27. polen j,- rane K a m h i hotela ..Tratnik" sprejema Tkalčfčcva ulica vsakovrstna popravila siam- j • »Ikov in BVilenlb klobukov. Postrežba točna. 721» .^p^j^iJmff^&Zf-' — 1 zavez a 4 ključi " i ■<• i" lz.'!"bll. Ktlcn Ima Sto- 8.V/ Tt h Vilko «W8W.e. PoSten nuj. iii"ri dltelj so naproSa, ila Jih odda v upravi ..Jutra". 11120 Senožet na Blatu občina Vič, na sodili dražbi l-.aprodaj. Meri 041)0 mJ, izklicna cena ::7.500 Diu. — Dražbeni pogoji pri sndi&Cu v Ljubljani, soba .17. Dru/.ba dne !». Junija ob 3. popoldne ua licu niorta. 11122 iiiiiiinniimniniinniiiniiniiiiiiiiiiiiiiHiHinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii št. mimi. | X9or želi ugoino preživeti svoj dopust | =§ na obali našega Jadrana, se mu priporoča posebno s prvorazredni hotel PF.NSION «UOKAN» v Selcih, S 'i11, km od Crikvenlce, Hotel ima veliko teraso != s krasnim razgledom po daljni okolici, kakor na 3 Učko itd. Lastno moderno kopališče, eno izmed f= najboljših na Jadranu, takoj pred hotelom, — Iz- S vrstna kuhinja I Cene zmerne I Velika auto-garaža. I Najtopleje se priporoča Alojzij Beranek g 784-a lastnik. 2678/» v Mariboru so proda zelo ugodno. Ponudbo pod „Ugodna prilika" na upravo „Jutra" Maribor 26l8a Prodaja lesa. jz gozdov mesta Kočevje se ponudbenim potom proda približno 600 stoječih Jelk ln amrek v dopranem premeru od 40 om naprej. Pismeno ponudbo jo vložiti do 7. junija 1924 ob 7,12. nri dopoldne t podpisanem uradu. jiavcije je položiti v gotovini Din 12.600'—. Pogoji prodaje se dobijo med nradoimi urami ot 8. do '/, 12. ure dopoldne proti plačilu Din 25'— y pt6. pisu ali Be pogoji lahko isti čas vpogledajo t podpi. sanem uradu. Premoženjska uprava mesta Kočevje, dne 25. maja 1924. Zahvala Vsem, ki so spremili nafoga, nepozabnega soproga, predobrega očota, gospoda Frana 2£ewljiča nadnoltelja v p. na zodnji njogovi poti, izrekamo tem potom našo najpriBrčnejSo zahvalo. ZlaBti pa se 60 posebej zahvaljujemo pročastiti duhovščini, č. g. kaplanu za prelepo iu toplo besede, gg. ufitcljstvu in povskouiti zboru za turobne žalostinke tor vsem prijateljem iu znancem, Iii so v tako obilnem številu spremili blagega pokojnika k vočiiomn poiitku. Rečica ob Savinji, 28. maja 1324. Žalujoči ostali arhitekt V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancom tužno vest, da je naš ljubljeni aoprog, Bin, nečak, bratranec, svak in stric, gospod Miroslav Leopold strojevodja južne železnice preminul danes ob pol 6. uri zvečer. Pogreb nepozabnega se vrši v nedeljo ob 5. uri popoldne iz hišo žalosti Reslje-ca cesta št. 27. Ljubljana, 30. maja 1924. Žalujoča soproga Marija ln mama Ivana ter ostali sorodniki. Jesenice Stavbna vodstva: Ljubljana, Domžale, Zagreb. Izvršuje privatno in Industrijske stavbe, proračune, načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo. Danes je preminul v 74. letu svoje starosti gospod Ph. Mr. i kukuruscl žrot, specialno za 2638'». ribolovu dobavlja uz nujjeftiniju cijeuu „POSAVINA".umjetni mlin, Sinak. Les::e štacipiije ln črke za užlgnnje izdeluje po najnu.jlh cenah Josip H 11 r n, ključavničarstvo In kovlnarstvo v Kranju. Za htevajte cenik! Kupili ali prodati vile, stanovanjske, trgovBko lu obrtne hiše, kmetska po-'lll«o sestva, grafičine, žago, mline, stavbno parccle itd. „ , oduati ali naieti Pozor! Izdelujem lesno - strugarsk izdelke, ovalne okvirje i_ vsa v to stroko spadajoča: najeti a!i oddati posojilo dela po konkurenčnih ......... 1 stanovanje, sobe, trgovske in ■ J obrtno lokalo cenah. Za con j one ponudilo sc priporoča Illuplft Kare!, stru-garskl mojster, Ljubljana, Gosposvctska cesta štev. 16. 11113 Motorno kolo dobro ohranjeno, se radi selitve takoj proda 7.a polovično ceno 4SOO dinarjev. Naslov pove uprava „Jutra" 11074 Hitrotekoči stroj ta pribijanje • podplatov •/. lesenimi žeblji (schnell-iaufondo Holznagelmacchi-oe) prodata ugodno radi odhoda. Naalov: Stilhr. Tržič. 11091 Kegljišče dobro ohranjeno, zeleno ple-skano, s steklom obloženo In več hrastovih hlodov, proda Tovarna verig, d. d., Lesco pri Bledu. 300G2 morete najuspešneje lo potom «Posesl» Itcalitetca pisarna, d. 7. o. k. ! v Ljubljani, Sv. Petra c. 24. IS 1022-a 1 i Občinski odbor občina Št. Vid nad LJubljano javlja tužno vest, da jo njega zaslužni iu požrtvovalni odbornik, gospod bert Vodnik posestnik in gostilničar v Podutiku po dolgotrajni, mukepolni bolezni dno 29. t. m. preminul Blagega pokojnika obranimo ▼ častnem spominu. Majhna hiša s kletjo ln vrtom v Mostah pri Ljubljani — naprodaj. 10910 Majhna hiša s kletjo in vrtom, v bližini (tarnlzljske bolnice v Ljubljani, 2 minuti od elektr. železnico, so proda. Naslov bivši lekarnar v Postojni Pogreb dragega pokojnika se vrši v soboto, dne 31. t. m. ob 5. uri popoldne iz liiše žalosti, Iv. Murnikova ul. 18 (na Mirju) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 30. maja 1924. Žalujoči ostali v upravi „Jutra" 11102 Prodajam drva ta kur!avo (odrezkl od žage ln parket) lu žaganjo od trdega lesa, dokler traja zaloga, t»o znižani ceni. Ivan 6 1 S k a. tovarna parket in parna žaga, LJubljana, Metelkova ulica 4. 10920 Dobro ohranjen ledian 7/9 HP, se proda po ugodni ceni. Ogleda so pri Jugo-ii v to, Ljubljana, Dunajska c. 61. 36. 11120 Stanovanje 2—3 sob, kuhinjo ln prltlklln, v sredini mesta, išče mirna stranka. Ponudbe je poslali na upravo „Jutra" pod šifro „Nagrada 10.000" 1097G i Na hrano in stanovanje po sprejmejo 3 gospodične. Naslov pove uprava „Jutra 11108 Samo 25 Din Rtane ena delavska čepica pri A. K a s s 1 g, Ljubljana, Židovska ulica. — Trgovci popust. 31121 Odstopim stanovanje v sredini m^sta (2 Bobi ln kuhinjo) onemu, kl kupi kuhinjsko opravo. — Imeti mora stanovanjsko dovoljenje. Pismene ponudbo pod šifro ,,Jugoslavija" na upr. „Jutra". 11109 S¥©t Cinkarne, d. ± v Celju, naznanja žalostno vest, da je njen prezaslužni član upravnega sveta, gospod Iščem stanovanje obstoječe Iz 2—3 nob, kuhinjo ln prltlklln za takoj. Naalov nove upruva ,.Jutra" 11115 Kolo fcpnrtno, flobro ohranjeno, »e poceni proda v Zg. SlSkl 2. 1J174 Lesena barijera in Tliok*. »io«!)!va .toklrna «tena. prlpr»Tna za trgovino »11 pl.orno, «e ceno proda Naelov pov« uprava ..Jutra" 11167 3 motorji in 1 Kolo kobro ohranjeno, »e proda. (Ufttab Jtatlk« V15 St.^94. Opremljena soba polnč-nn, ee odda takoj ro-fpodu, kl jo čez dan od-uoten. IJolcnjaka eesta fM. 11177 valeindnatrljec v branju, proeks&mk industrijcev, imejitslj reda Sv. Save Sli. reda itd. Itd. včeraj preminul. Vrlemu svojemu sotrudniku ohranimo trajen spomin! V CELJU, dne 30. maja 1924. Soba v Mostah pp odda onemu, kl kupi pohištvo. Naslov rove uprava ,,Jutra". 11172 Soba z 2 posteljama in vao pravo, nrnjbno predsobo, elektr. razsvetljavo In posebnim vbodom, so odda dvema mirnima osebama. --Naslov povo uprava ..J "j-™ . lilo i ^^ssassssssg^sfežs sa»■ Upravni svet Slavenske banke, d. d., Zagreb, naznanja žalostno vest, da je njen prezaslužni član upravnega sveta, gospod veleindoslrijec v Kranju, predsednik Zveze industrijcev, imejitelj reda Sv. Save III. reda itd. itd. včeraj preminul. Vrlemu svojemu sotrudniku ohranimo trajen spomin! V Zagrebu, dne 30. maja 1924. ■ ■ 1 ; Trfeove9jskS premog in drva dobavi ;a Družba ILIRIJA, Ljubljana. Kralja Petra trg 8. Telefon 220. Plačilo tudi na obrok«. nove in rabljene, najcenejše pri BAEAGA, Za promenado! S Novosti Češkega in angleškega sukna $ pravkar došle. 2378-a-B | A. & E. Skaberne v Ljubljani, $ Mestni trg 10. Staro železo. kovano in lito, kupuje po najvišjih dnevnih! conah v celi h vagoaili: Centralna nakupoualnicr/ starsga železa 2 0. z.3 _Ljubljana. Bospdsvetskn ccsta l mi i V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oče, ded, brat in tast, gospod VINKO MAJDIC industpijeo v četrtek dne 29. t. m. ob pol 15. uri v 67. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb preminulega pokojnika bo v soboto dne 31. t. m. ob 18. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Kranju. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi v Kranju. V Kranju, dne 29. maja 1924. Matilda Majdič, rojena Kotnik, soproga. Vinko, Demeter, Kornelij, sinovi. — Marica, SaSa Antcnijevič, Vera, Zdenka Silovič, Mira, Zora, Ema Aranitski, Lea, hčere. — Fran in Peter, brata. — Vinko, Vladko, Saša, Nadina, vnuki. — Dr. Aleksander Aranitski, Vera Maidič, polkovnik Milisav Antonijovič, inž. Josip Silovič, dr. Fedor Aranitski, zeti in snahe. Naprodaj je mala ki ima le-te »eatavine: 1 rezervolr za hladilno vodo, 1 rezervolr za beaoin, 2 ek-etratorja, 2 toliona rueliurja, 3 hlajno ka6o. — VpraSa naj so pod šifro „Ex.< raktlon V-81" pri „Interreklam d. d.", Zagreb, Palmottoova al, 18 2688/. Najboljša PUCH-KOLESA nove konstrukcije z garancijo po znižanih cenah priporoča IGN. VO K V'-v fM SfcaiVi •• 'jv-p- 1KEEEAKL boje, maatlla, lakov«, itak, omajle, klatove 1 jamaSno 6i«ti firnla najbolje kakvo6o nude HEDIČ-ZANKL družba i o. b. MARIBOR, LJUBLJANA, NOVI SAD podružnica. oentrala. »UadlSt«. Tvornloe: «79/ LJUBLJANA-MEDVODE.