8. štev. V Ljubljani, sobota 5. marca 1921. Leto II. Izhaja tedensko. Poštnina plačana v gotovini. Uredništvo: Narodni dom, Tajništvo Narodno-socialistične stranke. Teief. št. 77. Inserati po dogovoru. NOVA PRAV iSi JU Ti.;' Posamezna šteuiika stane K I SO. Upravništvo: Ljubljana, Gra-n>Wonšt.77. * 'j .2 Jugoslavija. Ljubljana, 3 marca 1921. Demokracija. Pri nas se kaj rado povdarja, da je naša država demokratična država. Posebno iu dosledno povdarjajo to tiste stranke, ki so ravno na krmilu. Seveda, kakor se more pojmovati vsaka beseda različno, se raznovrstno pojmuje tudi beseda demokracija. To ni čisto nič čudnega. Kolikokrat se na primer pripeti, da pojmuje en sodnik en paragraf tako, drugi drugače. In oba sodnika imata isti zakonik in kljub temu je sodba tolikokrat različna. Vsak razloži stvar, kakor jo 011 razume. Pri zakonu pride v poštev samo pravica in kljub temu je mogoče več naziranj. Sedaj si lahko predstavljamo, da mora biti v političnem življenju, kjer ne pride v poštev samo pravica, mnogo naziranj o eni in isti stvari. Sodnik sc trudi, da bode s pravim pojmovanjem zakona, pripomogel pravici do veljave. Politik se trudi pojmiti eno stvar tako, da bo tista stvar prinesla njemu in njegovi stranki moč. V politiki se ne gre zato, razumeti eno besedo tako, tla se skuša truditi pojmiti eno besedo tako, kar ta beseda v resnici pomeni, temveč v politiki se gfc za to, eno besedo razumeti tako, kakbr jo ena stranka v dosego svojih svrhov potrebuje. Sedaj bode mogoče mnogim jasno, zakaj je njjhovo mnenje tolikokrat v nasprotju s političnimi voditelji. Navaden človek "estokrat čisto pravilno misli, sedaj pa pride pol. voditelj z zvenečim imenom, učen mož in postavi celo misel, ki jo je mislil navaden človek čisto pravilno, na glavo. Seveda si misli naš človek, ako pravijo g. doktor, da je tako in ne tako kakor sem jaz mislil, potem bode že tako prav, kakor so g. doktor rekli, saj oni gotovo vedo kako m kaj je. 1 ako se polagoma jemlje ljudem zaupanje v lastno misel in čreda, kakor jo hočejo pol. voditelji, je ustvarjena. Ako pa se najde še kak mož, ki ve, da pravilno misli in to svojo pravilno misel jasno pove, tega se potem skuša enostavno ubiti. Večkrat se sliši mnenje, da je politika gnusna in ogabna, res je tako. Zgoraj omenjenim mora vsak samostojno misleči človek priti do tega prepričanja. Take politične praktike pa moramo mi iztrebiti. Naša naloga mora biti, da se hinavstvo in zahrbtnost vržeta iz politike ter da postane poli- tika res to, kar mora biti, stremljenje za koristi države in naroda. Mi moramo razumeti poštenost tako, kakor poštenost v resnici obstoji, naše pojmovanje različnih stvari mora biti tako, kakor odgovarja pravilnemu mišljenju in pravici. Ni dvoma, da razumemo mi demokracijo popolnoma pravilno, pa tudi ni nobenega dvoma, da pojmujejo stranke, ki imajo trenutno vso moč, demokracijo nepravilno. Bo prišel čas, ko bodo te stranke to napako spoznale, dobro ko bi jo spoznale pravočasno, veliko gorja bi bilo prihranjeno njim in narodu. Vladajoče stranke nam hočejo njihove nazore .enostavno diktirati, tako in tako so si zamislile one demokracijo in tako jo moramo drugi zemljani razumeti, ako jo nočemo razumeti prostovoljno, nas bodo k temu prisilile s silo. Pa ne pojde. Sila je jako dvorezen mož, ima to lastnost, da rodi protisilo, ter ima dalje navadno za posledico, da manjšina, ki je navajena pravično misliti, to pravično misel spremeni v misel maščevanja ter da začne posnemati sredstva večine, da doseže svoje cilje. Zgodovina nam dokazuje, da sg je vedno tako godilo. In ako čilamo in študiramo zgodovino 7. namenom, da sc iz nje nič ne naučimo, no potem se bode ta zgodovina pri nas enostavno ponavljala. Ako naše merodajne stranke nočejo in nočejo poznati analogij, ki jih imajo v zgodovini na izbero, potem bodo pač analogijo doživele. I o kar se danes dogaja ne smatramo za demokracijo, ker to ni nobena demokracija. Narod irpi in ječi in instiktivno čuti, da sreča o kateri mu hočejo govoriti nekateri, ni njegova sreča, ter se zbira pod zastavami onih, ki razumevajo narodovo srečo tako kakor jo razumeva narod sam in to je prava demokracija. Ime naše države. Mi imamo državo, kateri uikdo ne ve pravega imena. Ako čitamo inozemske liste, naletimo na različne nazive: francoski listi vporabljajo ,,Etat Serbe-Croate Slovene", tuin-tam ,,Yougo - Slavic", neredko celo „Serbie“. Nemcem je službeni naziv predolg- in uporabljajo kratico „SHS“ ali pa naziva „Jugoslawien in Siidsla-■vvien". V ital. listih najdemo »Ser- bia" ali pa službeni naziv. Najbolj značilna pa je zmeda v naši državi sami. Kakor znano, je bilo uradno določeno ime: »Kraljevina Srba, Hrvata in Slovenaca". Toda povej to v pridevniku! Na pr. »eshaeski državljan", „srbo-hrvatsko-slovenski parlament" itd. Ali ni to preokorno za vsakdanjo rabo? Časopisje si pomaga s tem, da rabi naziv jugoslovenski (jugoslovanski, južnoslovenski itd.), za državo pa ..Jugoslavija". Ta beseda v jezikovnem oziru ni posrečena skovanka, ima pa to lastnost, da je lahka in priljubljena, hkrati pa izraža narodno in državno edinstvo. Po navadnem razumu bi naziv »Kraljevina Srbov, Hrva-tq in Slovencev" pristojal zvezni, federalistični državi, kar pa naša ni in menda ne bo. Najlepše je, da čitamo v beograjskih listih v poročilu o prihodu francoskega generala d Espereya dosledno samo o srbski državi, srbski dinastiji, srbski vojski. Če bi se pri nas ne polagalo tolike važnosti na zgodovinske nazive in zunanjo formo državnega jedinstva, tedaj bi bilo najprimernejše ime Jugoslavija, jugoslovenski. V ustavi se bo moralo določiti tudi ime države. Cas’ je že, da napravijo konec tem zmedam. Da li se napravi temu konec, to bi morala napraviti naša nova ustanova. Stvar je prišla tudi ustavnem odboru na dnevni rod. Skoraj vsi poslanci so bili za »Jugoslavijo", toda radikalci so sc uprli temu z vso silo, ter so celo zagrozili, da v slučaju, da se sprejme ime ,Juguoslavija" kot uradni naziv države, izstopijo iz vlade. Tako se bode naša država imenovala tudi v bodoče »kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev." , Kakor mislijo o državnem imenu radikali nam pove »Jutarnji list", ki piše: Mišljenje radikalov v Bosni in Hercegovini se vidi najbolje iz telegra-ma, ki ga je dobilo njih vodstvo v Sarajevu, iz več provincijalnih mest. V telegramih se zahteva od narodnih po slancev, da naj brezpogojno glasujejo za naslov države: »Srbija —kraljevi na Srbov, Hrvatov in Slovencev", v najslabšem slučaju pa naj pristanejo na naslov: »Kraljevina Srbov, Hrva- tov in Slovencev" pod nobenim pogojem pa ne na naslov »Jugoslavija", Tako je in — amen. Notranjepolitični položaj. se zrcali najbolj v tein, da vlada še danes nima večine. Brezmiselna in brez-glavna kakor vse, so vsakdanja poročila v časnikih. Naravnost smešno je že, kaj vse se poroča o Muslimanih in zcmljoradnikih. Tri mesece se nam vsaki dan javlja, da bodeta omenjena parlament, kluba stopila v vlado, tri mesece se pa to tudi že preklicuje. Ja ko bi ne bilo naših »državotvornih" listov, bilo bi marsikaj boljše. Se en slučaj brezglavnosti. Neke skupine so hotele spraviti v ustavo tudi socialne in gospodarske točke. »Državotvorna" demokratska glasila so ta poskus brezmejno smešile in dokazovale, da kaj tacega ne spada v ustavo. Sedaj pa nam ravnoista g-lasila poročajo, da s,e je sprejel v ustavnem odboru načrt, ki hoče upoštevati pri ustavi socialne in gospodarske potrebe/toda mislite, da so ta glasila tudi sedaj temu nasprotne, kaj še, sedaj hvalijo to kot jako pametno in umestno. Kljub temu pa ti časopisi trdijo, da imajo principe in da vedo kaj hočejo. Kaj si neki ti mali Morici predstavljajo pod besedami princip in določeni smoter? Svetovni pregled. Ljubljana, dne 3. marca 1921, Pomlad prihaja in svet postaja še bolj nemiren kakor je že. Počasi se zbirajo oblaki, in nevihta zna naenkrat izbruhniti. Zdi se, da je cel svet ena sama smodnišuica. Od vseh koncev in krajev prihajajo vesti, da se pripravljajo države na nove dogodke. Generali se vozijo sem in tja in o čem generali govorijo, to je vsakemu povsem jasno. Mogoče je bila svetovna vojna le predigra dogodkom, ki imajo slediti. Te dni nam je javil brzojav kratko vest, da se je sklenila med Rusijo in Kitajsko neka pogodba ali zveza. Čemu? Zakaj? Kitajska postaja drugi Balkan, ena iskra zadostuje, da se vname požar. Kitajska je postala mogočna interesna sfera, Angleške, A-merike in Japonske. Medtem ko se je Evropa morila in pri tem popolnoma ubobažala, je postala Kitajska bogata. Mogočna Evropa ne more kupovati produktov, ki jih proizvajajo Anglija, Amerika in Japonska. 2e valutna raz- Podlistek. Pogovor z verižni kom. C c vprašaš dandanes kakega državnika ali finančnega politika o današnjem stanju, ti bo gotovo tožil o nezupnem položaju, pomanjkanju si-rovin in premoga, upa na različna realna podjetja, na oklice do inozemstva in o potrebi valutnih kreditov itd. er, pa so^ take tožbe že tako vsakdanje, 111 naše politično obzorje že itak zadosti oblačno in temno, se bo mar-sikak čitalcc časopisov razveselil, ako bo slišal za spremebo tudi mnenje človeka, ki se v današnjih hudih časih počuti ne samo dobro, temveč celo izvrstno^ Da to zamore biti edino-le verižnih, je čitatclj gotovo že vnaprej uganil. Dunajski list »Neues Wiener J agblatt" je prinesel pogovor, ki ga Je imel Otto Deutsch, ze nekim takim srečnim človekom: »Gospod, ki me je sprejel, je brez-dvonino pripadal vrsti takozvanih »trebušnikov". Z nekakim ponosom je zrl na svojo burno preteklost in zaničeval od kraja vse, kar ne veriži. Po- V , ie t;ikoj vsakega gosta na obisk v kak kabaret, ali bar, ponujal bahato debele nrepasanc smodke in oblizovaje se govoril o svojem »poklicu". Med drugimi mi je pravil: „Ve- rižnik, da vam to ime razložim, postane vsak, ki čuti potrebo živeti sedanjemu času primerno. Zato pa ni treba več predizobrazbe, kot nekaj zini-sla za »trgovino", j^recej nesramnosti in predrznosti in občutek biti vzvišen nad postavami morale iu etike. Začetek ni težak. S kapitalom, ki vsaj ve-čjidel ni njegov, ali pa, ki si ga je za male odstotke izposodil od dobreg'a prijatelja, kupi večjo partijo blaga, katero takoj, ne da bi jo videl, proda drugemu trgovcu za najmanj 100 odstotkov dobička. Na ta način podvojeni kapital se na isti način zopet naloži in potroji. Ne traja dolgo in trgovina cvete. Dosedanji^ dobiček od 100 odstotkov se po možnosti šc poviša, tako, da pravzaprav ne morem povedati, koliko zaslužim dnevno, ker včasih je priložnost do več kupčij naenkrat, nato pa morda več dni ni nikakega »kšefta". Grda opravljivost pa je govorica, da delamo prevelike dobičke. Ne preveč priden verižnih- zasluži tekom enega meseca približno en milijon kron, kar znese na dan 33.000 K, kar pa za današnje razmere ni baš veliko, temveč zadostuje komaj zn vsakdanjo potrebo. ( c pa je zaslužek večji, potem se denar takoi plodonosno naloži. Vile in posestva, umetne sobne oprave, nakit, zlato, to so edine stvari, ki imajo danes svojo stalno vrednost, Čeprav sc naše kupčije sklepajo samo v kavarnah in drugih nočnih lokalih, vendar pa so naši stroški veliko večji od stroškov »navadnega trgovca", kajti avto, potna dovoljenja, darila, podkupovanja in zaupniki, to kar žre denar. Samo s pomočjo avtomobila je lahko za vsako kupljeno stvar dot)iti takoj zopetnega kupca, luksurjozni lokali pa so potrebni, da se malo prikupim svojim trgovskim prijateljem in zaupnikom. Motite se, ako mislite, da obiskujemo nočne lokale v našo zabavo. Tatn se more marsikatera oseba pridobiti za izposlovanje potnega dovoljenja, tam se j)oizve po priložnosti za ceni nakup kakega blaga, tam se lahko s pomočjo prijateljev ali njih soprog odstrani marsikatera ovira, pri čemur seveda najbolj pomaga vino in šampanjec. Verjemite mi, da je taka noč bolj naporna, kot marsikteri dan jjoln najtežjega dela. Tukaj postane verižnih mučenik svojega poklica. Lahko rečem, da je sedaj na Dunaju čisto gotovo 15.000 do 30.000 verižnikov, katerih večina bodo same dvomljive eksistence. Ce si je tak ve-leverižmk pridobil kapital od 100 do 200 milijonov, potem titanovi nekakšno »d. z. z o. z." in stopi kot tak v vrsto velekapitalistov. Ako me nadalje vprašate, kdo ima od verižnikov dobiček in kdo je po njih oškodovan, vam jako nerad odgovorim, ker bi se znal zameriti svojim »kolegom". Pa naj bo: Od verižnikov zaslužijo špedicijske tvrdke in špedi-cijski uradniki, vozniki, delavci, potniki vseli vrst, tihotapci, telefonski posredovalci, šoferji, natakarji, uradne sluge, gotove ,,datne“, posredovalci pri dražbah, posredovalni uradi za prodajo ali nakup posestev, trgovci, posestniki restavracij in nočnih lokalov, slednjič vsake vrste posredovalci in do-našalci. In vsi ti ljudje zaslužijo enako verižnjkom svoje milijone na škodo države in državljanov, ki si nočejo na enak način olajšati življenje, in ki vsled delavnosti verižnikov plačujejo z največjo težavo živila, ki so se potom verižništva ali izvoza v inozemstvo podražila. Da nas 'judstvo te vrste državljanov grdo gleda in sovraži, se mi ne zdi prav nič čudno. Mi vemo, da nas nazivljajo zločince, lopove, goljufe in ubijalce. Ali za nas je le merodajen denar in čeprav so samo avstrijske krone, kajti še vedno se zanje dobi vse, kar si srce poželi." SZrW53US3S5»635Eirrr; lika teli držav nasproti evropski beračiji jc tako velika, da tia kak večji uvoz v evropske dežele ni misliti. Kitajska pa bi bil dober kupec. Toda med tem, ko sta bili Ang'lija in Amerika zaposleni na evropskih bojiščih, je Japonska pridno ,,delala" ter osvoje-vala Kitajsko gospodarstvo. Kitajcem pa je za Japonce ravno toliko kakor /.a Angleže in Amerikance. Bog mo obvaruj pred mojimi ..prijatelji" si misli Kitajska. Toda prijatelji znajo biti tudi skrajno vsiljivi in Kitajska išče zaveznikov. Zaveznikov potrebujejo tudi boljševiki in tako sta se našla dva prijatelja, ki mislita, da imata skupne sovražnike. V Londonu se vrši konferenca, ki ima rešiti istočno vprašanje in končno določiti, koliko da bo morala Nemčija plačati. Turčijo, katero so hoteli prej popolnoma ugonobiti, tej Turčiji hočejo sedaj zopet pomagati. Vsaka odškodnina gre na račun drugega. Ta Turkom namenjena odškodnina bi šla na račun Grčije. Grčija, ki je bila po Veniselosovi zaslugi prenasičena, je poklicala kralja Konstatina, svaka bivšega nemškega cesarja Viljema U. ki je moral med vojno zapustiti prestol in deželo, sedaj zopet nazaj. In kralj Konštatin je zopet prišel in Antanta je užaljena. Grčija seveda noče ničesar slišati, da bi vrnila del njej na mirovni konferenci prisojenega ozemlja nazaj. Da bi varovala svojo novo dobljeno posest v Mali Aziji, je poslala tja precej močno vojsko. Vojaki Grki niso bili nikoli dobri in ena njihovih največjih lastnosti je bila, da so znali dobro leteti in to svojo umetnost izvajajo sedaj z vso spretnostjo in sicer letijo spredaj, Turki pa za njimi. Turki so menda izvrstno oboroženi in nadvse pričakovanje založeni z ogromno množino municije. Angleži so jo sedaj menda potuhtali od kod da imajo Turki orožje in municijo. Previdni kakor so Angleži, so obvarovali svoje azijske kolonije z obročem samostojnih državic, seveda na podlagi ..samoodločbe", napram boljševški Rusiji. Seveda Rusija jc menda te državice, o škandal protivno proti vsaki ,,samoodločbi", enostavno pobasala v svoj Žakelj in dobila zvezo s Turčijo. Turki dobro oboroženi in z mu- Ljubljana, 3. marca 1921. Dne 26. februarja 1921 so zasedle naše čete 0110 ozemlje, ki je nam pripadalo po rapallski mirovni pogodbi. Pozdravljamo brate, ki so bili rešeeni tujega jarma, ob enem pa ne moremo zatreti žalosti, da je nam za dolgo dobo odvzetih toliko tisočev našega ljudstva. O Italija, kaj si storila nam in sebi. Ta nesrečni mir, ki se je sklenil Po sveto. Vojska jih je pokvarila. Bivši ministrski predsednik dr. Radoslavov, ki je zakrivil leta 1913. srbsko-bolgar-sko vojno in ki je zapletel Bolgarijo n,a strani Avstro-ogrske in Nemčije v svetovno vojno, je obtožen da je poneveril državi več milijonov. Že med vojno se je vedelo, da sta dr. Radoslavov in takratni finančni minister dr. Tončev oškodovala državo za 18—20 milijonov. Že leta 1917. sta si v Nemčiji nakupila krasne vile ter sta jo, čim je nastal polom, popihala v Nemčijo, kjer še sedaj udobno živita. — Ljubljanski ,,Ljudski glas" pa poroča o razkritju velike korupcijske afere v Ljubljani, v katero jc zapletenih baje poleg dr. Ažmana še več oseb. Gre se za nekega miljonarja in pa za tiskarno Bamberg, ki so jo liberalni gospodje kupili. Zadevo preiskuje sedaj odvetniška zbornica. — Oh ta vojska. Napoleonova pisalna miza na prodaj. Dunajske aristokratske in dvorne palače ter v njih shranjene zbirke prihajajo počasi na boben. Eno najbogatejših zbirk prodaja sedaj grof Palffy. Na prodaj pride pisalna miza Napoleona L, katero mu je nekdaj darovalo mesto Pariz. Z e v mirnem času so cenili to mizo na 40.000 funtov šterlingov. Grof Palffy jc bil za časa ničijo založeni, pa znajo postati angleškemu svetovnemu imperiju precej nevarni. Angleži imajo v svojih azijskih kolonijah veliko milijonov mohamedanskega prebivalstva in ako si turška država količkaj opomore, zna potegniti za seboj tudi ostale mo-hamedance in Angležem bi bilo to pač zelo, zelo neprijetno, pa tudi Francozi bi se držali kislo. Radi tega je bolje, da se ima turško državo malo na vrvici oziroma se živi z njo v nekakem prijateljstvu. In da sc pride do takega prijateljstva je treba, da se Turkom nekaj ponudi. Saj li kak dar navsezadnje le nese dobre obresti. Ko' je enkrat sklenjeno prijateljstvo se da z bakšiši že tudi to doseči, da se Turčija odmakne boljševiškemu uplivu in tako odvrne nevarnost, ki preti po boljševizmu in v nadaljnih posledicah eventuelnemu skupnemu odporu mohamedanskega sveta. Ob enem se pa kaznuje neubogljivo Grčijo. Boljševiki imajo kakor vidimo povsod svoje prste vmes, ne le v Ev-rop tudi v vseh drugih delih sveta skušajo zanetiti požar, ki naj bi vpepe-lil vse, kar stoji na potu njihovi zma-Ri • • Ni Čuda torej, da se trudijo inte-resirane države na vse krplje, da bi odvrnile pretečo nevarnost. Sovjetske republike v sovjetski zvezni republiki se imenujejo: 1. U- krajinska sovjetska republika; 2. delavska komuna volgskih Nemcev; 3. samostojna sovjetska baškirska republika; 4. tatarska sovjetska republika; 5. samostojna sovj. kirgiška republika; 6. čuvaška komuna; 7. karelij-ska komuna; 8. votijaška komuna; 9. čeremiška komuna; 10. kalmiška komuna; 11. turkestanska sovjetska republika; 12. azerbeidžanska sovjetska republika; 13. republika Korumijsk-Hiva; 14.sovjetska republika Buhara; 15. sovjetska Dagestan; 16. sovjetska republika armenska. Prebivalstvo Bolgarije. Po pravkar dovršenem ljudskem štetju znaša prebivalstvo Bolgarije 4,700.000 duš, pričakovalo pa se je, da jih bo pet milijonov. Dognalo se je, da je nazadovalo število porodov, dočim so številke smrti ostale približno iste, kakor pri zadnjem štetju. zbuja vsak trenotek neznosne bolečine v naših srcih. In rana, ki je nam bila vsekana, ne bode zaceljena tako dolgo, da bratje, ki so bili s silo vzeti materi Jugoslaviji ne pridejo nazaj v njeno mehko naročje. > Žiri. Kakor hitro sc je raznesla v Zireh vest, da je logaška kotlina od Italijanov izpraznjena, se je takoj zbralo veliko število občinstva, da po- pariške komune attache avstroogrske-ga poslaništva v Parizu in je omenjeno mizo o priliki ceno „kupil". Propali milijonarji. V Chicagi so osnovali klub, ki bo podpiral propale milijonarje, ki morejo dokazati, da so si svoj prejšnji imetek pridobili na — pošten način in da ga niso izgubili po razsipnosti. Člani tega kluba bodo imeli na razpolago največji komfort restavracije, fine spalnice, itd. Osno-vatclj kluba pravi, da mu je- dalo misel k temu podjetju dejstvo, da delajo toliko za stradajoče delavce. In Amcri-kanci pravijo: Če toliko napravijo za revno ljudstvo, zakaj bi ravno toliko ne za revne — milijonarje? Ce bi Amerikanci tako amerikanski ne bili! V Londonu je bil te dni kaznovan 76 letni starec, kateri jc bil v svojem življenju 28 krat radi kraje kaznovan, ter jc preživel celih 40 let svojega življenja v zaporih. Mormonski haremi. Mormoni so člani religijozne sekte v severni Ameriki. Zovejo se še tudi ,,svetniki današnjih dni." Ime Mormoni so si na-djali po knjigi „Mormon", katero jc napisal presbiterijanec Spaulding leta 1812, in na podlagi katere je uredil osnovatelj te sekte Josip Smith mormonsko biblijo. Sekta je bila ustanovljena leta 1830. Na čelu cerkve je predsednik, ki ima neomejeno oblast. seti novo osvobojene brate. V nedeljo po kosilu se j c pod vodstvom predsednika krajevne organizacije v Zireh lov. Mohoriča odpeljalo v Logatec 10 okrašenih vozov z veliko slovensko trobojnico na čelu. V Logatcu so jih novo osvobojeni bratje navdušeno pozdravili. Lep dokaz, da narodna zavednost in bratska ljubezen med našim narodom še ni zaspala. Dva sveta. V sobotnem ,,Slov. Narodu" je napisal g. dr. Tavčar članek v kate-' rcin se bavi z izjavo, katero so podpisali kulturni delavci o zadevi avtonomije. Med. drugim je zapisal dr. Tavčar tudi te besede: „Podpisanih je zadosti kulturnih delavcev, katere smo. prištevali k najzaneslivejšim vrstam J DS in ki so nas sedaj zapustili." Da, res je. Dva sveta. Eden ki išče in si ustvarja na pozitivnih znanstvenih temeljih svoje nazore iri drugi, ki mu zadostujejo meglene fraze. Mislečemu človeku ne zadostuje stavba brez temelja, on išče in premišljuje, da najde svojemu naziranju znanstveno podlago, da pa demokratska stranka nima ničesar, kar bi zadovolilo mislečega človeka, to pa vendar intelektualci niso krivi. Naj nam gg. demokrati povedo na kakem pozitivno znanstvenem temelju, da je zgrajen njih program. Klerikalni strankarji. O velikem protestnem shodu, ki ga je priredil ,,Gosposvetski Zvon" proti nasilju Nemcev nad našimi koroškimi brati, ni priobčilo glavno glasilo Slovenske ljudske stranke nikake-ga poročila. Mi vemo, zakaj. Zato, ker na tem shodu nihče ni piskal v kleriki! ni rog'. Nemci si lahko ustvarijo lepo sodbo o nas. Postopanje klerikalcev lahko vzbudi suni, da Slovenci v boju za naše brate na Koroškem nismo edini. Vse drugače postopajo Nemci. Kadar celovški ,,heilovci“ grmijo proti nam, takrat klerikalni šefredakter Paulitsch nikdar no manjka in „Karn-tner Tagblatt" se napihuje kakor žaba. Nemci so torej edini. Pri nas pa na vsak korak naletimo na klerikalce in liberalce, tako, da j c že neznosno živeti. Klerikalci bi se pač ogrevali za sliod proti slovenskim liberalcem, nimajo pa niti ene besede proti svojim bratcem nemškim krščanskim socijal-cem. Stranka jim je vse, narod nič! To je treba pribiti.’ Liberalni strankarji. ,,Jutro" je čutilo potrebo zabeležiti, da je imel poslanec Brandner važen razgovor z dr. Lenartom iz Maribora. Seveda se j c to zgodilo z gotovo tendenco, ki izhaja iz zagrizene strankarske mentalitete, ki jo „Jutro“ nikdar ne more prikriti. Vsekako je jako zanimivo, da igra najbolj „informirani" list, tudi vlogo policijskega psa. Bodoče ne bo smel več nobeden človek govoriti z znancem, ako ni ta slučajno Imajo tudi svoje apostole, proroke, patriarhe, škofe in duhovnike. Smith je leta 1843 zapovedal mnogoženstvo. Radi tega ga je prebivalstvo Nauvova izgnalo in je bil pozneje ubit. Sedanji predsednik Mormonov Heber J. Grant ima tri žene; O svojih ženah pripoveduje sam: Imel sem eno ženo, potem vzel drugo in tretjo, vse sem ljubil istočasno v enaki meri. Tu in tam sem bil utrujen ljubezni, kar se pa pripeti v vsaki družini. Grant je sledil leta 1918 Smithu, kateri je bil sedmi predsednik Mormonov. Ta je imel 5 žen in 42 otrok in je umrl osemdeset let star. Pred smrtjo je rekel: Mi ozna- njamo poštenje, resnico, dobroto srca in krepost. Mi se brigamo za 1:o, da je naš dom čist. Jaz sem zvest, svojim ženam, ker so vse tako lojalne, ljubez-njive, zadovoljne in srečne matere. Med drugim pa je bil ravno ta gospod oni, ki ga je kaznovala ameriška oblast s 160 dol., ker je živel s svojimi ženami ..protizakonito". Mormonski misijonarji pridobivajo naslednike prav s tem, da jim obečujejo mnogoženstvo, toda Mormoni se znajo izogniti^ državnim naredbam. Ti ljudje vabijo žene iz Skandinavije, da potujejo ž njimi v Utah, kjer se mnogoženstvo ne samo oznanja, temveč tudi prakično izvaja. — Leta 1837 jim je uspelo privabiti 200 angleških punc, demokrat. Drugače so pa gospodje svobodomiselni. Tak centralizem hočejo. Znana je afera lekarnarja Gradišnika na Jesenicah, ki se je moral zagovarjati pred sodiščem, ker je s svojim nepravilnim postopanjem oškodoval bolniško blagajno Kranjske industrijske družbe. Zdravstveni odsek v Ljubljani je bil vsled tega primoran, da ga je odstavil. Vprašanje še ni rešeno, ker bo o njem končno veljavno razsodil sto! sedmoricc v Zagrebu. Kljub temu sc demokrati z vso vnetno potegujejo zanj. Ker je Gradišnik demokrat, zato ga hočejo proti .volji zdravstvenega odseka in društva lekarnarjev spraviti zopet na prejšnje mesto. Povdarjama, da se v zadevi Gradišnika ne gre za oškodovanje Kranjske industrijske družbe, temveč delavstva, ki je v tej blagajni včlanjeno. Zato smo tudi primorani, ivši sluga železolivarne v Zvonarski ulici Anion Flander je po- sa! — Na naši zemlji mora naš človek dobiti kruha, pa naj zna nemški ali ne; tujce pa ven! In kdor se količkaj zanima za našo mlado industrijo, naj da svoj kapital na razpolago, da se rešir^o germanskih pritepencev! Kočevskim trgovcem! Ljudsko štetje je pokazalo Kočevje v pravi luči. Slovenski živelj je zastopan z 2tretjinama. A kočevskim trgovcem to dejstvo še ni odprlo oči, ni jim vlilo toliko treznosti v glavo, da bi svoj šovinizem omilili in bi pošteno priznali izpremembo krivičnega starega sistema. V svoji zagrizenosti nočejo še danes spoštovati večine mestnega prebivalstva. Tako malo znajo biti hvaležni svojini konsumentom, ki jih — redijo. Vsi njih napisi in reklamni listki po izložbenih 'oknih se dosledno bliščijo v ,.blaženi Herrenvolksprachi“. Kočevski Slovenci zahtevamo, da računajo trezno s sedanjostjo in ugode slovenskemu življu, ker menda vendar nočejo, da bomo prisiljeni si poiskati sami represalije za Koroško. Posebno moramo omeniti kon-sumno društvo, ki ima lepo vrsto slovenskih članov, a nima v vodstvu toliko objektivnega kriterija, da bi svoje člane slovenske narodnosti smatralo enakovrednim z drugorodci. Na prvo, mesto spadajo slovenski napisi nad vrattni in v izložbenih oknih in še le na drugo mesto drugi jeziki, dasi Nemci v Nemški Avstriji tam bivajočim Slovencem niti toliko ne — dovole. neveril družbi 22.000 kron in izginil brez sledu iz Ljubljane. „Kaj imate od. tega, da ljudi vlačite, Bog ve, kako bodo še vaše vampe vlačili!** je zmerjala Frančiška Pengal detektiva g. Keka, ki jo je prijel na sv. Jakobu trgu, ker je za 5 let izgnana iz Ljubljane. Zmerjala je g. Keka tudi še z drugimi originalnimi psovkami, vsled katerih se bo morala zagovarjati pred sodiščem. Od svojih gostov okraden. Ljubljanski trgovec Renko se je pretečeno soboto po opravkih odpeljal v Tržič na Gorenjskem. Imel je pri sebi 30.000 K in ir.000 mark. V neki gostilni je popival v družbi znancev, katerim je plačal več litrov vina. Iz žepa mu je izginila listnica z denarjem, kar je pa še le v Ljubljani opazil. Policija je aretirala tri šoferje. Renko je dobil denar nazaj. Manjka pa 6000 kron. Smrtno ponesrečila se je v Celju 7oletna zasebnica Ema Ruiss. Pri padcu po stopnjicah si je prebila lobanjo in je bila takoj mrtva. Težka nesreča. V ponedeljek zvečer je šel uslužbenec skladišča živil južne železnice v Mariboru, Ivan Kolar, po stopnjicah pri železniškem viaduktu v Frankopanski ulici. V temi je spodrsnil in padel tako nesrečno, da je obležal nezavesten na tleli. Službujoči varnostni organi so ga takoj prenesli na stražnico in poklicali rešilno postajo, ki je ugotovila pretresenje inožgan in več težkih poškodb na glavi. Ponesrečenca so po podelitvi prve pomoči prepeljali nezavestnega v bolnico. Brat ustrelil brata. Zapriseženi lovec Mihael Gradišnik iz Bistre je šel ob 5 uri zjutraj s svojo ženo v cerkev. Doma so ostali otročiči, ki so se igrali. Starejši sin France, ki je bil rojen leta 1907., je potegnil izpod slamnice z osmimi streli nabit samokres in se z njim tako neprevidno igral, da se je iz-prožil in kroglja je zadela v vrat petletnega bratca Mihaela, ki se je mrtev zgrudil na tla. Ljubljanska porota. Premetena goljufija z valuto. Narodni gospodarji, bankirji, politiki 111 časopisi so si belili glave, kako in v kakem razmerju naj se stari bankovci Avstro-Ogrske banke zamenjajo na nove dinarsko-kronske novčani-ce. Povodom izmenjave starih bankovcev pred enim letom je neki mlad človek dne 4. marca t. 1. rešil gorenji problem na zelo premeten način pri glavni blagajni finančne delegacije v Ljubljani; Zn dva stara avstrijska tisočaka je pri blagajni prejel pet di- narskih tisočakov ali 20.000 K. Zaradi te goljufije valutne transakcije toži državni pravdnik mladega fotografa Henrika Čudna. Obdolženec zatrjuje: Nisem kriv!** Prva priča kmet Jam z Intihar iz Žužemberka opisuje, kako hitro je on s svojim sosedom izmenjal svoje tri tisočake. Stala sta zadnja v dolgi vrsti pred glavno blagajno. K njima je prišel mlad fantin in jima obljubil, da jima hitro izmenja bankovce, če mu dasta par kronic. Peljal jih je skozi dvorišče v neko kuhinjo. Tam je bil že drugi fant, ki je pisal listek, njemu sta dala denar, 011 tri, sosed Tekavčič dva tisočaka. Prinesel jima je nato je na to kmalu nove bankovce. Dala sta mu vsak — ,,tri krone za lon“. Predsednik Rcgally: „Ali se spominjate tega mladega gospoda?** Priča: ,,Se ne morem spominjati!" Predsednik: ,,Ali je bil takšen?** Priča: „Ne morem reči ne tako ne tako. Drugi priča kmet Martin Tekavčič izpove glede dogodka slično. A tudi on se ne more spominjati dotičnika. Pač pa zatrjuje njegov sin Anton, da jim je Čuden zamenjal denar. ,,Poglejte ga še enkrat. Zmoti se vsak lahko!“ Priča: „Je pravi!" Obtoženec: Je popolnoma neresnično.** — Četrta priča blagajnik Bregant opisuje, kako je nekemu človeku, na listku je bil podpisan „Martin Marečič, Sv. Petra cesta 14", likvidra! listek. Pri škontraciji ob 1. uri pa se je ugotovil primanjkljaj J8.000 K. Osebe se ne spominja. — Peta priča blagajnik Inglič pripoveduje, kako je izplačal 20.000 K mlademu človeku, ki je bil položil listek v izplačilo. — Predsednik: ,,Ali poznate obtoženca?** Priča: ,,Imam čast ga poznati." Predsednik: „Ali je bil ta?*’ Priča: ,,Ta ni bil! Gotovo vem. Ta gotovo ni bil, saj ga poznam." Izvedenec v pisavi dr. A. Robida izpove hipotetično glede obdolženčeve pisave. — Zagovornik dr. Švigelj je konečno stavil predlog, da se pozove še en izvedenec glede pisave in da sc povabite še dve priči. Predsednik je ugodil tem predlogom, vsled česar je bila razprava preložena. Obtoženec je na svobodi. Vojakova smrt. Prvi se jc zagovarjal 21 letni sodarski vajenec Ivan Ljubljana, dne 3. marca 1921. O narodnem gospodarstvu bi sc moralo pisati pravzaprav vedno na prvi-strani. Toda žalibog zanimanje našega ljudstva za to najvažnejšo panogo še ni tako, da bi bilo umestno razpravljati o narodnem gospodarstvu na prvem mestu, najbrž bi ostal cel časopis nečitan in ves trud bi bil zastonj. Pri drugih narodih so se v tem oziru razmere že znatno zboljšale in ne le strokovnjaki po poklicu, temveč tudi širše plasti ljudstva so se začele z vnemo pečati z narodnim gospodarstvom. Mi Slovenci smo v tem oziru še jako na slabem. Medtem ko imajo drugi narodi ce!e biblioteke knjig, ki se ba-vijo z narodnim gospodarstvom in ki so razširjene v stotisočih nakladah med ljudstvom, nimamo Slovenci, ako izvzamemo malo knjižico, ki jo je spisal Zun, nobene knjige, ki bi obširno razpravljala o narodnem gospodarstvu. Snov je težka in se more razumeti le po pridnem zanimanju. Upamo da bodemo sedaj, ko imamo svojo visoko šolo, dobili kako obširnejšo delo o narodnem gospodarstvu. Vsa tako pereča socijalna vprašanja se bodo mogle povoljno rešiti, ko bode imelo širše občinstvo vsaj osnovne pojme o velikih problemih, ki gibljejo svetovno gospodarstvo. Zadnje stoletje je zrevolucionira-lo celo narodno gospodarstvo, napredek v vseh panogah narodne ekonomije je bil ogromen in to je tako močno vplivalo na človeštvo, da se je začelo gibati v drugo smer, kakor jc bilo do polpreteklega časa navajeno. Ves razvoj človeštva je najožje vezan z narodnim gospodarstvom in njegovo gibanje le odsev gospodarskih razmer. Od vseh stranj nam javljajo, zastoj v narodnem gospodarstvu, milijoni postajajo brezposelni in vse to bo Juhant, doma iz Našovcev, ki se je učil v Tacnu pod Šmarno goro. Dne 6. januarja 1921 je Juhant pil v družbi tovarišev pri Rotarju v Tacnu. V gostilni je bil tudi vojak Aleš Anton, V gostilni so se fantje zabavali in ni bilo nobenega prepira. Juhant in njeg, tovariša Filip Jarc in Lampič so šli iz gostilne okolu 7. ure zvečer. Za njima je prišel tudi Anton Aleš, ki jim je rekel: ,,Fantje, zdaj boste pa tekli!* Aleš je klofutal Jarca in Lampiča; nato je tudi Juhanta vdaril dvakrat po glavi. Jarc, ki jc res malo bolj hud, kakor jc pričai Lampič, ja ko je bfžil pred Šolarjem, zaklical Juhantu: „Ali nimaš noža, daj ga!" In Juhant je res sunil Aleša z nožem in ga je zaklal, Juhant, ki se je zagovarjal zelo spretno, jc rekel: ,,Razburjen sem bil ta- krat in omamljen od vina. Videl sem, da jc ležal prijatelj na tleh; ves iz sebe sem bil in zato sem udaril z nožem. Sam ne vem, kaj sem delal." Porotniki so soglasno zanikali na nje stavljeno vprašanje glede na uboj in potrdili soglasno vprašanje, da je Juhant prekoračil silobran. Sodba: 10 mesecev strogega zapora. Poneverba na južni železnici. — Sprevodnik južne železnice France Zupančič, oženjen, toda sodno ločen, je vozil kot revizijski sprevodnik na [»rogali Ljubljana—Sisak in Ljubljana —Maribor. Ce niso bili vozni listki v redu ali če jih potniki sploh niso imeli, je kasiral doplačila. Do majnika 1920 jc bil Zupančič vesten v službi, od takrat naprej je pa zabredel na krivo pot in si je začel prilaščati denar. Prilastil si jc denarja v višini 32.737 kron 60 vin. Obračun je znal Zupančič zavlačevati s pretvezo, da je izgubil do 30.000 kron. Pri razpravi je Zupančič povedal, da jc zaslužil 2800 K na mesec. Napitnine so bile tudi visoke. Ogoljufani denar je, kakor je povedal, zapravi! v družbi tovarišev, katerim jc plačeval pijačo. Porotniki so soglasno potrdili na nje stavljeno glavno vprašanje. Gosp. dvorni svetnik Vedrnjak je razglasil nato sodbo, s katero jc bil Zupančič obsojen na 1 leto težke ječe. Dvorni svetnik g. Vedem jak je nato zaključil zasedanje porote. imelo na bližnje dogodke in končno ureditev gospodarskih in družabnih razmer gotovo velik vpliv. Gospodarska kriza v Belgiji. V belgijski zbornici se jc obravnavalo o akutni krizi, v kateri je sedaj dežela. VBelgiji je sedaj nad 100.000 brezposelnih delavcev, ki pripadajo nad polovico tekstilni industriji. Zatem pride industrija kož in usnja s 31 odstotki, tvornice s preciznimi stroji s 21 odstotki, obrtništvo oblek s 25 odstotki. Brezposelnost na Angleškem. Delavska konferenca se j c zopet sestala v Londonu, da proučuje odredbe, ki bi mogle odpraviti brezposelnost. Z veliko večino je bil sprejet dnevni red, ki priporoča novo parlamentarno delavnost, da sc na ta način izvede na vlado pritisk. Amendcment v prid stavke ni bil dan na glasovanje. Ekstremisti so priporočali 24urno stavko, toda glavni govorniki so bili proti njej, ker bi mogla po njihovem mnenju le po-ostiiti sedanjo krizo. Francija izganja inozemske delavce. Na neko interpelacijo v francoskem parlamentu je odgovoril delavni minister, da j c na Francoskem sedaj 120 tisoč nezaposlenih. Da se tej brezposelnosti odpomore, jc predlagal minister izgon vseli inozemskih delavcev iz Francije. Zastoj češke tekstilne industrije. Bombaževe tvornice in predilnice na severnem Češkem delajo že več časa samo še štiri dni v' tednu. Surovine je več kot dovolj, vendar je kriva temu zastoju le počasnost eksporta. Cene zlata. Pred vojno jc stalo r kilogram zlata 3280 kron. Danes stane zlato v Londonu kilogram okoli 114 tisoč 900 naših kron. Vrednost zlata sc jc povečala 35 krat. Napram temu bi bila predvojna avstrijska krona vredna danes 35 naših kron. Tedenske novice. Narodno gospodarstvo. Socijalno in gospodarsko gibanje. Ljubljana, i. marca 1921. Na Dunaju se je zadela dne 22. 'februarja 1921 mednarodna socialistična konferenca. Po vojni prvi poskus, zbrati raztresene ude bivše internaci-jonale. Ko bodemo dobili o tej konferenci avtentične podatke, bodemo razpravljali obširno o obravnavanjih tega mednarodnega socialističnega sestanka. Danes se moremo dotakniti zadeve le toliko, kolikor zvemo iz posameznih časnikarskih notic. Da se pri tem naslanjamo največ na socijaldemokratič-no časopisje je umevno, ker imajo ja ta poročila nekako oficijelno lice. Mednarodni socijalistični kongres na Dunaju, zasluži sicer priimek mednaroden, ker so resnično prišli zastopniki raznih narodov. Eno pa je' že danes gotovo, ta kongres ne zastopa niti znatnega dela mednarodnega proletariata. Prišli so na Dunaj Jugoslovani in sicer so posebej zastopani Srbi, Hrvati in Slovenci, dalje Nemci, Angleži, Francozi, Avstrijci, Rusi, Švicarji, Nemci iz Čehoslovaške in Romuni, poslanik ruske sovjetske republike na Dunaju je navzoč kot gost. Na konferenco niso prišli komunisti vseh dežel, dalje Italijani, Španci Skandinavci, Amerikanci, Poljaki, Čehi, Madžari, Belgijci, Holandci, Danci, Grki, Bolgari itd. manjkajo popolnoma. Iz dežel, katere so zastopane manjkajo ali večinski prestavitelji socialističnega gibanja dotičnega naroda, ali pa znatne druge frakcije. Scheide-mann je ostal s svojimi sodrugi doma, Angleži so zastopani le delno, ravno-tako Francozi. Iz Rusije so navzoči le menjševiki in socij. rcvolucijonarci. Z eno besedo, na dunajski konferenci so zbrani le odlomki internacionalnega proletarijata. Kakor se je godilo med vojno, da sc je internacijonala popolnoma pre-grupirala, da so šli desničarji med levičarje in narobe, kakor levičarji med centraliste in zopet narobe in centralisti med levičarje in desnic; rje, ravno-tako se nam zdi, da se vrši pregrupa-cija sedaj. Na dunajskem kongresu je faktično zbranih več smeri. Kako je bilo mogoče, da so se te različne smeri zbrale, bo nam pokazala bodočnost, oziroma potek in sklepi zborovanja. Mi smo v naši Jugoslaviji tako zabarikadirani, da je nam nemogoče slediti vedno se prerajajočim svetovnim po-pokretom. Kljub temu, da ni mogoče slediti vsem dogodkom, se nam zdi čudno, iz kakih struj, da se sestavlja dunajski kongres. Avstrijska socialdemokracija sledi popolnoma vodstvu nemške večinske frakcije, toda la frakcija na dunajskem zborovanju ni zastopana, pač pa je zastopana neodvisna nemška frakcija, ki se v taktiki dokaj razlikuje od večinskih socialdemokratov v Nemčiji in posledno potem tudi od -onih v Avstriji. Francijo zastopa zopet desničar Renaudel, I.orio je ostal doma, pač pa je prišel zastopnik centruma Longuet. Kakor vidimo je smatrati ves dunajski kongres za nekak poskus, zvedeti mnenje posameznih držav napram daljnim korakom. Več kakor tak poskus, ta dunajski kongres ne bo in tudi ne more bili, kajti udeleženci zastopajo tako manjšino svetovn. proletarijata, da bodo sklepi, ki jih bode napravil dunajski kongres ostali več ali manj problematični. Nekaj se je po dolgem presledku moralo zgoditi in napravil se je ta poskus, toda nad tem poskusom so razočarani zastopniki sami. Med vrstami socijaldemokratičnega časopisja je to jasno razvidno. V internacionalnem proletarskem pokretu vre in sicer močno vre. Ta slabi dunajski kongrčs po našem mnenju ni smatrati tako, kakor da bi socijalistični pokret ponehaval in da bi bil prolctarijat desinteresiran na proletarski skupnosti, o ne, kdor bi mislil tako, bi se prav pošteno motil. Nasprotno je resnica in najbolj podamo položaj ako rečemo, da v internacionalnem proletarskem pokretu močno vre. Frakcije posameznih držav, ki so zastopane ha tem kongresu, se bodo nedvomno zradikalizirale. Orientacija pojde precej na levo. To nam dokazujejo vsi govori, ki smo jih čitali. Nemški zastopnik Crispien je govoril za diktaturo, kljub temu, da je diktatura pri reformirani socialdemokraciji že rešena točka. Crispien je sicer nemški neodvisen socialdemokrat, toda refor- misti njegovemu govoru niso odgovarjali. Saj nimamo o kakem ugovoru nobenega poročila. Značilno je, da je navzoč Kautsky kot gost. Pravijo, da je prišel slučajno na potu domu na Dunaj. Bil je na kavkaskem ozemlju, kjer je študiral razmere. Ampak radi tega bi bil lahko zastopnik. Se li on ne strinja s tem kongresom, ali pa je že popolnoma zabredel v vode večinske frakcije ne vemo. Soditi po njegovih zadnjih člankih in bi to ne bilo nemogoče. Vse polno vprašanj in važnih vprašanj. Na domače razmere onih frakcij, ki so zastopane na dunajskem kongresu, bo mel ta kongres gotovo upliv, v kateri smeri, to bodemo mogoče kmalu videli. Za zaščito domačega delavstva. Notranji minister Draškovič bo na prihodnji seji ustavotvorne skupščine odgovarjal poslancu Deržiču, ki ga je interveniral glede zaščite domačega delavstva pred tujimi protidržavnimi elementi. Občni zbor kraj. org. NSS v Mariboru. V nedeljo 20. febr. se je vršil ob sijajni udeležbi redni občni zbor kr. org. NSS v Mariboru. Zborovanje je otvoril predsednik tov. Jarh. V pozdravnem govoru je očrtal zgodovino NSS in delovanje kraj. org. v Maribo ru, obrazložil smer stranke, pomen narodne podlage in zveze z ostalimi soc. organizacijami na narodni podlagi slovanskih narodov v prvi vrsti z čehoslovaškim, s katerim se je že stopilo v ožje stike in zaključil, da ni več daleč čas, ko bode ves slovanski pro-letarijat zjedinjen na narodni ' podlagi, tvoril močno oporo slovanski ideji, za kar je žel burno pritrjevanje s strani navzočih. Nato je podal svoje poročilo pol. tajnik kraj. org. tov. Tone Vahtar. To poročilo priobčimo prihodnjič. Iz poročila blagajnika tov. Podleznika je razvidno, da je imela mariborska kraj. org", prihoda jiron 33-959 83 vin., a razhoda K 33.581 37 vin., torej prebitka kron 378 37 vi narjev. Za poslovanje upuave je bil nato na predlog pregl.računov tov. Franceja upravi podeljen soglasno ab solutorij. Za predsednika je bil nato »ogla-sno izvoljen tovariš Jarh Franjo, na kar se je volil tudi ostali odbor. Ker je bil s tem dnevni red v glavnem izčrpan se je prešlo na zadnjo točko to je slučajnosti. Besedo je dobil zastopnik načelstva NSS pol. tajnik tov. Zorko Fakin, ki je v obširnem poročilu navzočim podal izvešče o potovanju delegacije Jugosl. NSS k zborovanju čehoslovaške NSS v Pragi in o stikih, ki se jih je z bratsko stranko poduzelo. Z napetostjo so navzoči poslušali izvajanja tov. Fakina in z navdušenostjo sprejeli na znanje prihod delegacije Čehoslovaške NSS k zborovanju Jugoslovanske NSS , dne 19. in 20. marca t. 1. v Ljubljani. Govor nik je zaključil svoja izvajanja z vzklikom : Naj živi narodni socijalizem jugoslovanski in narodni socijalizem slovanski! Navzoči so se zahvalili z burnimi ovacijami govorniku za nje gova izvajanja. Shod uslužbencev cestne električne železnice. Pretečeno soboto se je vršil v gostilni pri „Majarončku“ prav dobro obiskan shod uslužbencev ljubljanske cestne električne železnice. Shodu je predsedoval tov. Uroš Pip, ki je takoj uvodoma omenjal pereče vprašanje ulužbencev, penzijsko zava rovanje in prosil narodnega poslanca tov. Iv. Deržiča, da poda o tej točki svoje poročilo. Tov. Deržič je na to v daljšem stvarnem poročilu podal jasno sliko o zavarovanju uslužbencev, omenil razne zelo kričeče slučaje o zapostavljanju uslužbencev in stavil več tozadevnih predlogov. Drugi govornik tov. R. Juvan je z ozirom na nečloveško postopanje penzijskega zavoda priporočal ustanovitev strokovne organizacije uslužbencev cestne električne železnice, ker je bila dosedanja komunistična organizacija oblastveno ustavljena, katera pa tudi ni storila za-uslužbence skoro druzega kakor da je pobirala članske prispevke. Na shod je prišel korporativno tudi cel komunistični štab in so skušali posamezni člani tega štaba oprati ,,delovanje" komunistične organizacije s tem, da so pričeli na surov način obmetavati navzoče z raznimi psovkami. Ko so dobili slavni „rešite lji“ naših proletarcev primerne odgovore, so jo „glih o polnoči" pobrisali v zavesti, da je tudi električna železnica za komuniste izgubljena. Vaj raa-lora! Shod je bil prav zanimiv in je trajal do pol ene ure ponoči. Izdaja konzorcij „Nove Pravde“f Odgovorni urednik: H. Sever. Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani, V ^ Č8* «- e> -ES is ^ Ol fc sas v _d Ona dama, kateri je prošlo nedeljo ob štirih, neki visok plavolasi gospod dvignil in oddal zavojček na kolodvoru, se naproša, da se javi. Bilo je oblečena v temnomodro obleko, velik bel klobuk in lakuste svetle čeveljčke, povsem jasno, či-ščene s pravim terpentinovim čistilom za čevlje: „ERj)flL"~om. Znak: „Smrtno zaljubljeni« No upravništyo lista. 15-5 Mariborska eskomptna banka Maribor, TegethoSova ulica štev. 11, W Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC. Prevzema denarno vloge in izvršuje vsakovrstne bančno posle pod nujugodnojšimi pogoji. Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo, naj se obrne —-— edino le na domačo tvrdko ==--— Tone Malgaj 13-7 pleskar in ličar Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 6. Franc Orumot ^ Ljubljana 5—5 # <# Mestni trg v t\ r r ^ stev. 25, I, n. Psicvmatike i za avto in kolesa v vseh de-rmzijah, gumijeve predmete, vsakovrstne žice za električno napeljavo, elektrotehnični material in vsakovrstne potrebščine priporoča po naj nižjih cenah 11—8 lin® Ljubljana Dunajska cesta št. 20 Telefon štev. 470. PMdca: Maribor Jurčičeva ulica št. 9. Vajenca sprejme za pleskarske obrt Tone Malgaj Kolodvorska ulica štev. 0. Plača po dogovoru. 22—2 Priporočajoč dobro postrežbo, vedno sveže piv o, domača pnvtna \in« m d‘ hr ■ k' h ni" po zoižamh cenah, pr- ^ini za bii- n m-k FRANJO STIK LE R restavracija juž. kolodvor Maribor. 3E 4—0 3E LJUBLJANA Šdrataipra i!. 1. Interesna sbipost s ..Kraafslio eskomptno baRfeo" in,.Srbsko banko*' u Zagrebu. —--—=5= izvr. uje vse bančne transakcije najkulantneje, Denarne vloge - Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut - Eskonapt menic, terjatev, faktur - Akreditivi - Borza. 20—2 Rapitsi: 20,000.0110 bron. Rezcpue oiirog C.C00.000 11.