ŽENSKO VPRAŠANJE IN SOCIALNO DELO
Višja šola za socialne delavce Univerze Edvarda Kardelja
v Ljubljani Je 6. marca letos pripravila v Cankarjevem domu
okroglo mizo s temo Žensko vprašanje in socialno delo. Tema
odkriva s presenetljivo jasnostjo prazna, slepa področja
znotraj stroke: probleme, ki Jih nismo razumeli, rešitve,
ki Jih nismo našli, metode, ki Jih nismo razvili in, kar Je
najbolj boleče - ženske, otroke, družine, ki Jim nismo
pomagal i.
V^se leto se ukvarjamo z analizo dejstva, da v stroki ni-
smo razbrali iri pri delu nismo upoštevali posebnosti pro-
blemov ženske; posebni, drugačni, ženski problemi se niso
zastaviJali tudi kot strokovni, V socialnih problemih ljudi,
za katere v stroki po definiciji iščemo nove rešitve, pomoč,
nismo definirali posebnih ženskih problemov, ki so rešljivi
zgolj z mobilizacijo ženske same, ki Jih mora definirati,
organizirati pomoč in samopomoč.
Tako smo znotraj stroke ostali nemočni in neučinkoviti
pri reševanju problemov nasilja nad ženskami oziroma nasilja
v družini, spolne zlorabe otrok, posilstev, prostitucije.
Nismo izdelal i konceptov za podporo ženski, ki se bori za
neodvisnost in preživetje zase in za otroke.
V SloveniJi ni zatočišč za ženske, kamor bi se mogle
umakniti pred telesnim ali duševnim nasiljem, ni materin-
skega doma ali stanovanjskih skupnosti, kamor bi se ženska-
mati lahko umaknila, da bi se varno učila živeti z otrokom.
Tudi ni skupin za pomoč in samopomoč, ki bi, kot podporna
socialna mreža, pomagale ženskam, da najdejo nove poti zase
po tistem, ko so se uprle nasilju ali zlorabi.
Nismo prezrli le problemov - zavrgli smo žensko videnje
njene življenjske situacije in s tem za iskanje rešitev
usoden vpogled. Brez ženskega videnja nam Je tudi v tako
feminiziranem poklicu, kot socialno delo, ostala le "moSka"
definicija problema. Enostranska in nujno nepopolna se Je
zdela pravilna, strokovna.
Brez analize meja in možnosti socialnega dela, da rešuje
vpraSanJa ženskega dela človeštva, ostaja definicija stroke
in njenih metod nepopolna. Se večjo izgubo predstavlja
neuporabljena energija in moč za pomoč in samopomoč žensk v
stroki in izven nje tam, kjer - in tudi to smo morali šele
odkriti - ženska potrebuje in ima pravico do pomoči ženske.
Vem, da zveni poenostavljeno, ker v tem okviru ni
prostora za argumentacijo, vendar menim, da se pri nas v
socialnem delu šele začenja poudarjanje tistih problemov,
izkušenj, borb in rešitev, ki Jih Je izrazil feminizem.
Teza o razrednem boju za človeka, ki Je potreben in
smiseln boj. Je za mojo generacijo prekrila dejstva o ženski
stvarnosti v družbi, kjer Je dominacija moškega spola
institucionalizirana. Feminizem ni le Jasno izrazil proble-
mov ženske in njenega videnja sveta, temveč tudi osebno,
konkretno akcijo. Pozval Je k soočenju in odgovornosti za
vsakdanje probleme življenja.
Za socialno delo Je izredno pomemben tisti element
feminizma, ki Je prispeval k opredelitvi možnega, uresnič-
ljivega. Iskanje novih rešitev za socialne probleme ljudi
pomeni vedno tudi soočenje, izpostavljanje, prevzemanje
odgovornosti za dejanja v vsakdanjih problemih.
Iz zornega kota stroke zato ni mogoče spregledati, da Je
večina nasilja nad žensko in družino nasilje moškega. Ženske
so se povsod po svetu mogle upreti le tam, kjer so se
organizirale. SOS telefoni, zatočišča, pritisk in institu-
cije so konkretne poti. Rešitve so pomembne tudi za stroko-
vno akcijo, še posebej pri nas, kjer so se ženske šele
začele organizirati za medsebojno pomoč.
Na lanskem kongresu svetovnega združenja šol za socialno
delo (IASSW) na Dunaju se Je pokazalo, da so feministične
sekcije oziroma skupine, ki se ukvarjajo s problematiko
žensk v stroki, najbolj dejavne in kreativne. Mnoge šole za
socialno delo imajo posebne seminarje oziroma predmete
znotraj Studijskih programov, ki obravnavajo t.i, žensko
vprašanje. Na dunajskem kongresu Je bil najbolj ustvarjalen
t.i. predkolokvij na temo Feminizem, žensko vprašanje in
ženski študij; izziv za izobraževanje socialnih delavcev v
svetu. Tudi na kongresu Je delala posebna skupina. Pri tem
ne gre le za postavljanje in reševanje ženskih problemov,
temveč v enaki meri tudi za prizadevanja, da bi se spoznanja
in izkušnje vnesla v doktrino stroke.
dr. Gabi CačinoviC-Vogrinčič