Politiški oddelek. Vlada in večina. Ze več mesecev je tega, kar se je začela velika notranjepolitična kriza v naši državni poloyici, a dasi razjeda vse javno življenje, 'vender se ministerski predsednik ne more odločiti, d& jej naredi konec. Hoteč pridobiti češke poslance za parlamentarno večino s poljskimi in nemškoliberalnimi, je grof Badeni izdal znani jezikovni naredbi za Češko in za Moravsko, vsled katerih so Nemci začeli divji boj proti njemu, dasi jim je grof Badeni le dobro hotel, dasi bi morali uvideti^ da ostanejo samo tedaj upliven faktor, ako se odločijo na male žrtve principu narodne ravnopravnosti. Toda Nemci so, največ vsled pritiska radikalnih elementov, katerih vodstvo je bil prevzel prusofilski Schonerer, odbijali vse spravne ponudbe Badenijeve in svojo opozicijo protiUjemu in sploh prdfkvsaki državni avtoriteti stopnjevali od dne do dne. Badeni pa se ni dal vplašiti. Večino je prihajal z novimi projekti, da pomiri Nemce, vedno jim je pppujal roko v spravb in vse sile je zastavljal, da razžene proti njegovi vplji sestavljeno parlamentarno večino in ustvari novo, v l&teri bi nosili zvonec nemški liberalci. Ves trud je bil zaman. Vsi Badenijevi načrti so se izjalovili in vlada je prišla v stisko, ker se je vse bolj približaval trenotek, ko je bilo potrebno sklicati državni zbor. V tej stiski se je grof Badeni odločil, da pokliče na pomoč parlamentarno večino. Na željo Badenijevo oklical je načelnik v desnici združenih strank vitez Jaworski izvrševalni odbor parlamentarne večine na dan 1. septembra na Dunaj in mu naznanil, da se hoče vlada z ozirom na obstrukcijo Nemcev v bodoče naslanjati na desnico. Vsled tega naznanila je izvrševalni odbor volil poseben pododsek, sestoječ iz .načelnikov v večini združenih strank (vitez Jaworski, grot Palfty, dr. Herold, dr. Šušteršič, baron Dipauli, grof Falkenhay in Popoviči) katerim se je pridružil se grof Dzieduszycki, da se dogovore z vlado oglede na-dalnjega postopanja. Ministerski predsednik je temu pododseku naznanil, da pričakuje vlada, da bo desnica z vso energijo lotila se dela, omogočiti funkcioniranje parlamentarnega stroja in udušiti nemško obstrukcijo. Zahteval je, naj desnica v ta namen premeni državnozborski opravilnik in obljubil, ako dožene razpravo o budgetnem provizoriju, volitev v delegacijo, razpravo o provizornem podaljšanju pogodbe z Ogersko in razpravo o rekrutnem kontingentu za prihodnje leto, da se bode potem po razmerah oziral na želje in zahteve desnice, a samo na tiste želje in zahteve, katere bodo vse, desnici pripadajoče stranke pripoznale kot skupne. Desnica je to ponudbo odklonila, saj je bilo prvi hip jasno, da hoče vlada desnico samo izkoristiti, ne da bi bila vezana, vladati po načelih desnice. Z ozirom na to je desnica sklenila, varovati v vsakem slučaju svojo solidarnost, sicer pa si ohraniti napram vladi popolno neodvisnost. Desnica je zahtevala kot pogoj za svoje podpiranje vlade, naj se ministerstvo postavi na njeno stališče, naj akceptira njen, v adresnem načrtu formulovani program in naj da jamstev, da se bode ravnalo po tem programu. Badeni je to odklenil. Izrekel je, da ministerstvo ni jednotno, da sede v njem ministri raznih političnih prepričanj, in da more vsled tega akceptirati program desnice le v toliko, v kolikor s strinja z vladnim programom, formulovanim v prestolnem ogovoru, pač pa je izrekel, da je pripravljen, ako ga hoče desnica podpirati, izvršiti za sedaj nekatere njene zahteve. Desničarski načelniki so na to formulo vali svoje tirjatve, katerih izvršitev zahtevajo za sedaj, in jih kot skupne zahteve vse desnice predložili ministerskemu predsedniku. Mej temi tirjatvami se nahajajo tudi tirjatve slovenske državnozborske delegacije. Kaj je slovenska delegacija zahtevala, ni znano, ker so poslanci dolžni varovati tajnost. Ako izpolni Badeni te zahteve, podpirala ga bode desnica, ako jih ne izpolni, moral si bo san pomagati. Razultat vseh obravnav mej vlado in desnico je torej skoro popolnoma negativen. Vlada neče postati desničarska, nego hoče ostati nad strankami, desnica neče postati vladna, nego zahteva v plačilo svoje podpore, naj vlada izpolni njene želje. Vlada se doslej še ni odločila. Ministerski predsednik se posvetuje z drugimi krogi, končno pa se izreče v skupnem ministerskem svetu, kateremu bo cesar predsedoval, odločilna beseda. Vladi sta odprti samo dve poti, ali se uda desnici in si pridobi njeno podporo z izpolnitvijo njenih želja in tirjatev, ali pa državnega zbora sploh ne skliče in si pomaga s cesarskimi naredbami, katera druga eventu-valnost je pa skoro izključena, ker je treba voliti člane delegacije. Drž. zbor se snide 23 t. m. Verjetno je, da pridejo končno za doslej zatirane avstrijske narode boljši časi, to pa le, ako ostane desnica jedina in odločna, ako se ne uda vabilom vlade in ako se ne zadovolji z obljubami, nego zahteva točnega plačila za svojo podporo. Vlada mora računati z desnico, ona je vezana, da si dobi njeno podporo, naj torej desnici in naj zlasti slovenski poslanci ostanejo trdni napram vsem izkušnjavam. 356