PO SEDMIM NEUSPEŠNEM GLASOVANJU ZA IIV0U1EV PREDSEDNIKA REPUBLIKE j lil £. L — ...... . o Edina perspektiva skupni kandidat levega centra A&, »e 8urdno je vztrajati na kandidaturi Segnija, ker Je spremenil v prapor konservativnih sil - Danes °b 18. uri osmo glasovanje . , 5 (Od našega dopisnika) r hSta* sedmo glasovanje ni prineslo uspeha: urad- :< ^29, {Z* KD Segni je dobil 389 glasov, Saragat 332, Gron-0' p pertinfagora 12, Piccioni 9, Pastore 2, po en glas pa Fan-CllJ na ,;' Togliatti in La Pira; praznih glasovnic je bilo >i i^istalarnentarcev Je bilo odsotnih (7 demokristjanov, 2 1 Goij’ heodvisni poslanec Alliata di Montereale in Cave-e Aosta). Osmo glasovanje bo jutri ob 18. uri. KD na u, ne glede na * ,:h epu, :■«( , »trMik, ki podpi-ks *Vei'|j^e Privedlo v slepo ff "b ncvega predsed- 1/ *,lki?1M n.n' S;gni Je Posta' V S N % pr^ desni- ■ 0 1 politiki levega A > nenni V primeri z izidom šestega glasovanja je Segni nazadoval za 10 glasov, Saragat pa je napredoval za 18 glasov; močno je nazadoval tudi Piccioni, v manjši meri Gronchi. , Socialistični in komunistični parlamentarci so danes dopoldne sklenili, da bodo še nadalje glasovali za Saragata. Novinarjem je Pascaglis izjavil: «Ce se bo pojav!) nov položaj, namreč umik kandidature Segnija ali odpoved Saragata, bomo mi socialisti proučili položaj, brez vsakršnega veta in brez pridržikov; toda pri sedanjem stanju, bomo še nadalje glasovali za Saragata«. Veechietti pa je dejal: «Tu-di socialistična levica se strinja s tem, da glasuje za Saragata, dokler bosta obstajali kandidaturi Saragata in Segnija«. Po izidu sedmega glasovanja, je Nenni izjavil novinarjem: «lzid sedmega glasovanja dokazuje zelo jasno, da mora skupščina poiskati rešitev, ki more zagotoviti izvolitev predsednika republike na osnovi široke večine, hlkrati pa potrjuje, da desničarski glasovi blokirajo vsakršno možnost uspeha. S tem postaja še bolj aktualen predlog, ki so ga postavili socialistični parlamentarci, da se ponovno prouči položaj, brez pi edsod-kov in upoštevajoč izključno koristi institucij in dežele«. Predsednik socialističnih poslancev Ferri pa je izjavil: «Izid sedmega glasovanja potrjuje potrebo pogajanj med strankami, predvsem med strankami, ki sestavljajo sedanjo vladno večino, da bi se sporazumeli o kandidatu, DANES St 'i . 'V,. Ko Z Prizadevanja taj- V« Rht b' dcs<=S'0 disci-KNših 0Vrn'e okrog 80 f IjC^krtev d“m°krist.isnskih V«, f Jut1'- Vitim® os'2'a zaman, it ' demokrati in re- če bneSj^D n°bene spre- SeSniju. I » Dr^m ,dl1 1,1 IC »t> *Sj0 um::'knitev A . 'and ln sporazum o a" / Ssv s,eanbU' k> bi ga pod‘ rs fc,l|SrtVtl1«Zueu0V'ce pa PrihaJa- J V!"' Br«a ‘n SpaniJ«- d \f \ v > Je ftr^av,"k vlade v i 1 "jC,SruBanu nal’ da se vodl' d I Nq.*° števnnPOulitne borbe’ i J*he* Sarde ' 6 eno,e vladne f *'l(i' V Pretrpele hude i! V s,reiimem Caracasu je n’ed preiska-It) • Vu onozicilskeca “S >v0 "t,h 'Vlada Je ^ lVf*v'alPredSednik Bet! Sh -u .viau-t jg u- Betan- jlK!* i#J,0*«»l Upcrn'ke ,naj se IiS Iti' Ci?fl,ili aL,Protl Carupanu \ lt|kiJ voi^lf^kih oddelkov cCs,vu J!!!h 'adU ter iz-’ j H? Pr kaz’ nai mesto /» ™a|i- 7 ClJt ^ko B"e vdali. Zahte-»l>kra(6dliti(.„f'ancourta in re-& CS n ‘h Vprašanj na * X«,<*« «<- b ln nižji čast- &«« y,\. !)’■ f/ J' bila včeraj H- ka demon- ^!^s2SJ5S H- si fbdarji „„ - v Astu- de'ežuje okrog 22.0C0 delavcev, samo v Asturijl, a se bo verjetno razširila še na druge sektorje Proti študentom so poslali več odredov policijskih rezerv. V A'žiru, Oranu, pa tudi v Franciji nadaljujejo fašistični oasovci s svojim zločinskim delovanjem, pri čemer je bilo več Alžircev ubitih in ranjenih, tako da Je prišlo v Oranu do protifašističnih demonstracij. Toda policija Je demonstrante razgnala in tudi pod njenimi streli je padel en Alžirec. Alžirska tiskovna agencija zahteva, da se vse enote krajevne sile in alžirski polki v francoski vojski pošljejo takoj v Alžir in Oran, da bi čimprej likvidiral) fašistične morilce in gangsterje. V Atenah se bo danes zaključilo zasedanje sveta atlantskih ministrov — verjetno z negativnim rezultatom, ker spornih vprašanj niso mogli rešiti. U-stvarjanju atlantske atomske sile se je uprla celo Italija. Tudi vprašanje gospodarske pomoči Grčiji in Turčiji kljub odobritvi posebne resolucije, še ni rešeno. Novo spodbudo oboroževalni tekmi pa je dai ameriški o-brambni minister, ki Je izjavil, da bodo dale ZDA na razpolago vrhovnemu poveljniku NATO pet podmornic z iztrelkj «Pola-ris»; dalje, da ZDA proučujejo ustanovitev atlantske pomorske sile in končno, da morajo atlantske države krepiti svoje konvencionalne sile, zlasti pa je poudaril, da bodo ZDA obdržale svoje vojaške sile v Evropi in oborožitev povečale ter da se bo vse področje NATO branilo z jedrskim orožjem. Glede Berlina so še vedno velika nesoglasja med ameriškim in zahodnonemškim stališčem in Schroeder je sporočil Rusku, da bi ustanovitev in oblast mednarodne ustanove glede Berlina škodovala zahodnim pravicam. Hkrati pa se čujejo glasovi, da namerava Bonn začeti neposredne razgovore z Moskvo. ki bo mogel dobiti že jutri zel° široko večino v skupščini«. Dopoldne se je na Montecito-riu vršila vrsta razgovorov med predstavnik; strank vladne večine. Po razgovoru med Nenni-jem, De Martinom, Saragatom, Tanassijem in Realejem, je Nenni, na vprašanje, ali je Saragat pripravljen odreči se svoji kandidaturi, dejal: «Ne vidim, zakaj naj b; se Saragat moral odpovedati svoji kandidaturi, če ne nastane neki nov položaj«. Reale pa je izjavil: «Mi pravimo: oba kandidata naj se umakneta, najde pa naj se neki tret-ji kandidat, za katerega bi mogle glasovati vse stranke«. Zaccagnini je imel razgovor s podpredsednikom socialističnih poslancev Pertinijem in ga skušal pridobiti za to, da bi socialist; podprli Moro je imel vrsto razgovorov predvsem s predstavniki levega krila in namestnikom tajnika Kf) Forlanijem (ki je pristaš Fanfapija) in skušal ponovno doseči, da bi okrog 80 demo-kristjanskih parlamentarcev, ki odklanja Segnija in glasuje za Gronchija, Piccionija, ali pa oddaja prazne glasovnice, podprlo uradnega kandidata KD. S tem) mojimi do sedaj jalovimi' napor; Moro nadaljuje tudi po izidu sedmega glasovanja. Po sedmem glasovanju so se sestali: Moro, Gava, Zaccagnini, Scaglia in Salizzoni (na koncu se jim je pridružil še Forlapi) in dve ur; razpravljali o položaju; nadaljnji sestanki in razgovori so predvideni za jutri dopoldne. Predsednik vlade Fanfani je imel danes dopoldne razgovor z Nennijem, na sedežu KD pa se jima je pridružil še Zaccagnini. Iz teh razgovorov je izšel dramatičen poziv demokristjanskim parlamentarcem, naj kompaktno glasujejo za Segnija; ta poziv je Zaccagnini poslal vsem parlamentarcem v obliki pisma, v katerem jih opozarja tudi na komentarje vsega italijanskega tiska, ki poudarja razcepljenost v vrstah KD in nediscipliniranost precejšnjega števila demo-kristjanskih parlamentarcev. Toda tudi ta osebni poziv ni nič zalegel, kakor dokazuje izid sedmega glasovanja. Spričo nerodnosti položaja, ko naprednejši krogi KD odklanjajo podporo Segniju, medtem ko ga podpirajo ne le liberalci, ampak tudi monarhisti in celo fašisti, je Zaccagnini skušal temu odpomoči z zatrjevanjem, da «ni moč napraviti grobe analize glasov; ni moč namreč zatrjevati, da izhajajo iz KD vsi glasovi, ki so jih dobili Gronchi, Piccioni in Merzagora, kakor ni moč reči, da je za Segnija glasovala tudi vsa desnica«. Eno uro pred začetkom osmega glasovanja se bodo sestali parlamentarci PSI, KPI, PDIUM in MSI. V poznih večernih urah se je Moro sestal z namestnikom tajnika PSDI Tanassijem, ki je po (Nadaljevanje na 2. strani) Zgoraj: Segni in Saragat. Spodaj: Kvirinal, kjer je sedež predsednika republike NOV POZIV ALŽIRCEV PARIZU Francija naj se odloči za likvidacijo OAS! TUNIS, 5. — Alžirska agencija «Algerie Presse Service« piše, da je treba vse enote krajevne sile, ki so sedaj pripravljene, ter regimente Alžircev v službi v francoski vojski, takoj poslati v Alžir in Oran. ■tNjihovo sodelovanje pri vzdrževanju reda, nadaljuje APS, bo napravilo konec dvoumnostim in iluzijam ter izsiljevanjem Evropejcev v Alžiriji. Likvidacija fašističnih morilcev in gangsterjev je mogoča. Dovolj je spraviti v akcijo potrebna sredstva in imeti voljo, da se doseže ta namen. Odgovornost za vzdrževanje reda priti-če francoskim oblastem, dokler ne bodo potrebna sredstva, ki jih predvideva evianski sporazum, dana na razpolago alžirski začasni oblasti.« Prrdsednik izvršilne obla.-:'! Fares nadaljuje posvetovanja s političnimi osebnostmi vseh tendenc v Parizu. Verjetno se bo v kratkem vrnil v Alžirijo. Predsedstvo francoske republike pa je sporočilo, da bo de Gaulle i-mel v torek popoldne ob 15. uri tiskovno konferenco. B'ašisti stopnjujejo svojo zločinsko dejavnost tudi v Franciji. Preteklo noč so izvršili nov a-tentat v Issy-Les-MoulineauX, kjer so pred nekaj meseci izvršili atentat proti kongresistom gibanja za mir. Preteklo noč so izvršil: aleota' proti ko- munist tčnt slrnik-v, ki jc bil močno razdeian. K sreči ni bilo človeških žrtev. V Verdunu je preteklo noč eksplodirala bomba pred stanovanjem bivšega socialističnega občinskega svetovalca Duponta, Poslopje je bilo močno poškodovano. Zvedelo se je, da je aretacija skupine oasovcev v Bastii na Korziki preprečila katastrofo. Fašisti so namreč pripravljali razstrelitev skladišč bencina in butana v tamkajšnji plinarni v mestnem pristanišču. Preiskava, ki se je zaključila z aretacijo enajstih teroristov, je trajala en mesec. V Alžiru nadaljuje vojska skupno s policijo preiskave v raznih predelih mesta. Preteklo noč so med preiskavam) na pod- ročju Champ de Manoeuvre aretirali štiri sto ljudi. Več ljudi so aretirali tudi danes med preiskavami v četrti Laperlier. Zaplenili so večjo količino orožja in vojaškega materiala. V tej četrti so nadaljevali preiskave do 16.30. Kljub vsem tem preiskavam MlltllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIHItMIIIMIMIIIMIIMIIIIIIUtllllttl Obletnica imenovanja prve slovenske vlade AJDOVŠČINA. 5. - Prebival- stvo Ajdovščine je začelo nocoj z baklado proslavo zgodovinskega imenovanja prve slovenske ljudske vlade v Ajdovščini — 5. maja 1945. Nocoj je oila haMada. jutri pa bo svečana seja občin Sitega ljudskega odbora. so fašisti izvršili celo vrsto atentatov. V dopoldanskih urah so izvršili osem atentatov pri čemer so ubili tri Alžirce, tri pa ranili. Okoli 17.30 je nastala močna eksplozija v prostorih alžirske blagajne za starostne pokojnine. Nastal je velik požar. Od 20 do 20.30 se je slišalo trinajst močnih eksplozij. Ob 17.35 je nastala močna eksplozija v poslopju lista sDepeche d’Alge-rie« v središču mesta. Eksplozija je nastala v petem nadstropju, kjer je družba za proučevanje razvoja alžirske industrije. Materialna škoda je o-gromna. Do 16.30 je bilo v Alžiru izvršenih deset atentatov, ki so povzročili smrt štirih Al-žirce.1. ranili pa pet Alžircev, Tudi v Oranu so oasovci nadaljevali svojo akcijo. Davi je nastala v alžirskem delu mesta Mediani močna eksplozija v miniranem avtomobilu, ki Je bil ustavljen pred šolo, kjer so vojaki, Nastal je požar v bližnjem skladišču lesa. Skoda je velika, toda ni bilo žrtev. Razen tega so fašisti obstreljevali avtomobil, v katerem je bilo pet Alžircev. Vozač je bil takoj ubit, ostali štirje Aižirci, ki so skušali zbežati, pa so bili ubiti v bližnjih ulicah. V predmestju Orana so Aižirci danes demonstrirali proti fašistom. Policija pa je demonstrante razgnala, pri čemer je ubila enega Alžirca in ranila enega Francoza. Pflmorsl^Jnevffll? — 2 — Na zasedanju sveta ministrov NATO razpravljajo o jedrski oborožitvi Ameriške podmornice, opremljene z izstrelki «Polaris» na razpolago poveljstvu v Evropi - Še vedno velika nesoglasja med ZDA in Bonnom glede Berlina - Kroll bo baje skušal začeti neposredne razgovore z Moskvo ATENE, 5. — Svet ministrov NATO je nadaljeval danes svoje zasedanje na tajnih sejah. Zjutraj so se sestali ministri za o-brambo in so nadaljevali proučevanje načrtov glede skupnega izdelovanja orožja. Sklenili so u-stanoviti začasen odbor za pospešitev standardizacije oboroževanja. Člane odbora bo imenoval •vet NATO, Do septembra bodo mor-li sprejeti dokončen sklep glede načrtov za lovsko letalo in za prevozno letalo z navpičnim vzletom. Morebitni dvostranski a-11 tristranski sporazumi med državami članicami NATO za izdelovanje orožja bodo morali biti javljeni ostalim članicam. Sledila je plenarna seja obrambnih in zunanjih ministrov. Razpravljali so o položaju na posameznih geografskih področjih. Glavni tajnik NATO Stikker je podal letno poročilo, razdeljeno po sektorjih. Sledila je debata, med katero so razne delegacije poudarile, da je potrebno povečati gospodarsko sodelovanje. Kar se tiče sodelovanja na tehničnem in znanstvenem sektorju, so razpravljali o poročilu odbora Kiilan. ki predlaga ustanovitev u-stanove za znanost in tehniko. Angleški in francoski zunanji minister sta izrekla mnenje, da je sle-herni sklep glede tega preura-njen, ker je treba prej jasno določiti funkcije in ustroj te usta- nove , Popoldne so v prvem delu seje odobrili resolucije, ki se tičejo gospodarske pomoči Grčiji in Turčiji. in tudi resolucijo, ki se tiče vojaške pomoči Grčiji. Sklenili so ustanoviti konzorcij med državami NATO, ki bo odprt tudi drugim državam, za u-pravljanje sklada za finansiranje pomoči za gospodarski in socialni razvoj Grčije in Turčije. Razen tega so na ožji in tajni seji ob zaključku jutranje seje razpravljali o dokumentu, ki ga je pripravil tajnik NATO Stikker glede uporabljanja taktičnega a-tomskega crožja v primeru vojne. V okviru tega načrta bi se /.da obvezale dati na razpolago ostalim državam članicam nadaljnje informacije glede svoje jedrske oborožitve v Evropi. Razen tega bi se obvezale, da ne bodo zmanjšale svojih jedrskih zalog, ne da bi se prej posvetovale v okviru Ni ATO, in da bodo v okviru te organizacijo določili, v kakšnih okoliščinah naj se uporablja ameriško taktično atomsko orožje. Ministri so sprejeli predlog, naj se ustanovi odbor za nadaljnjo izmenjavo informacij med članicami zavezništva. Sporazumeli so se naj bi odbor čimprej začel delovati na podlagi navodil načrta Stikker. Francoski minister je izrekel pridržke zaradi pomanj- tva. ZDA so pripravljene pridružiti se svojim zaveznikom, da se pripravijo primerni ukrepi v ta namen. Dalje je McNamara izjavil, da je obramba Evrope in ZDA nedeljiva, in ZDA upajo, da bodo države članice okrepile svoje sile. Zaključna seja bo jutri ob 10. uri in na njej bodo predvsem pripravili končno poročilo o zasedanju. V političnih krogih v Washing-tonu zatrjujejo, da so še vedno velika nesoglasja med ameriškim in zahodnonemškim Stališčem, kar se tiče predloga za ustanovitev mednarodne nadzorstvene ustanove glede Berlina, kljub temu, da so se štiri zahodne države načelno sporazumele o nadaljevanju stikov s Sovjetsko zvezo. Zvedelo se je, da je zahodno-nemški zunanji minister Schroe-der sporočil Deanu Rusku, da bi ustanovitev in oblast mednarodne ustanove, kakor določajo ameriški načrti, škodovala zahodnim pravicam ter da bi še bolj zapletla berlinsko krizo. Bonnska vlada je mnenja, da ne sme predlagana nadzorstvena ustanova i-meti nobenega pooblastila o dokončnem odločaju, temveč morajo končni sklepi pripadati štirim velesilam. V diplomatskih krogih potrjujejo, da so se zaradi teh nesoglasij ohladili odnosi med voditelji državnega departmaja in bonnskim poslanikom v Washingtonu Gre-wejem. Posledica tega je, da bonski poslanik praktično nima besede pri odločitvah medzavezni-škega odbora o Berlinu. Posvetovanja med Washingtonom in Bonnom potekajo izključno v Bonnu preko ameriškega poslaništva. V političnih krogih v Bonnu se pa vedno bolj sprašujejo, ali ne namerava bonnska vlada začeti neposredne razgovore s Sovjetsko zvezo vzporedno z razgovori, ki jih vodi ameriška diplomacija. Baje je bonnski poslanik v Moskvi Kroll. ki se je te dni vrnil v Moskvo, dobil nalogo, naj pripravi tla za začetek razgovorov in naj tudi ugotčvi možnost morebitnega sestanka med Adenauerjem in Hruščovom. Nadaljevanje zasedanja skupščine OZN NEW YORK, 5. — Skupščina OZN bo nadaljevala svoje IS. zasedanje 7. junija. To je prvikrat, ko se je zasedanje OZN razdelilo na tri dele. Skupščina je namreč začela svoje zasedanje septembra, ga prekinila o božiču in se spet sestala v začetku 19(52; sedaj bo verjetno zasedala dva 'ali tri tedne. Obnovitev zasedanja v juniju je bila določena, da razpravljajo o ozemlju Ruanda Urundi, ki je pod belgijsko upravo in ki bi moralo postati neodvisno 1. julija. Italija (Nadaljevanje e 1. strani) V ŠPANIJI NARAŠČA ODPOR PROTI FRANCOVEMU REŽIMU Demonstracije študentov v Madridu Stavkovni val se vedno bolj širi Iz solidarnosti do stavkajočih rudarjev v Asturiji so stopili v stavko tudi delavci drugih pokrajin kljivosti načrta. Italijanski delegat pa je izjavil, da ni bilo še MADRID, 5. — V središču Madrida so bile danes velike študentovske demonstracije. Proti študentom so poslali več odredov policijskih rezerv. Demonstracije se je udeležilo več tisoč študentov. Ob prihodu policije so se razpršili na manjše skupine. Današnja demonstracija je bila največja študentovska demonstracija v Madridu po letu 1956, ko so se študentje tri dni zaporedoma spopadali s policijo. Med demonstracijami mogoče dokončati postopka notranjih posvetovanj, ki so predvidene v takih primerih. Sledilo je razpravljanje o tretjem delu načrta, ki se tiče o; brambne politike NATO. Takoj zatem je ameriški minister za obrambo McNamara obrazložil a-meriško .tališče glede jedrske oborožitve. McNamara je izjavil, da nameravajo ZDA dati na razpo-lago vrhovnemu poveljniku ISA TO za obrambo Zahodne Evrope pet podmornic, opremljenih z izstrelki «Polaris». To pa s pogojem, da NATO odobri glavna načela, ki se tičejo nadzorstva in uporabljanja tega orožja. Razen tega proučujejo ZDA ustanovitev pomorske sile NATO, ki bi bila pod nadzorstvom te organizacije, seveda če to želijo ameriški zavezniki, in kolikor bodo doseženi »nejedrski* smotri zavezništva. Ameriški minister je dalje izjavil, da morajo države članice NATO dati prednost okrepitvi svojih konvencionalnih sil, in s tem v zvezi so ZDA sprejele ustrezne ukrepe. Razen tega bodo ZDA obdržale svoje vojaške sile na evropskem kontinentu m bodo povečale oborožitev. Računajo, da bodo atlantski zavezniki dali absolutno prednost tem na- ^°Dalje je ameriški minister poudaril da ostane določeno, da se bo’vse področje, ki ga «krije» atlantski pakt, branilo z jedrskim orožjem in da bo to orožje ostalo pod stalnim političnim nadzorstvom, ki bo energično, toda elastično, in ki naj bo v skladu s potrebami vseh članic zavezmš- študentje izražali solidarnost s stavkajočimi rudarji v Asturiji ter protestirali proti izenačenju diplom katoliške univerze v Navarri z diplomami državnih univerz. Katoliško univerzo upravlja laični katoliški organizem »O-pus Dei», Po demonstracijah so se študentje zbrali na zborovanju na univerzi ter sprejeli protestno resolucijo proti omenjenemu sklepu vlade. Stavka v premogovnem bazenu v Asturiji se nadaljuje in prav tako tudi v nekaterih podjetjih na področju Bilbaa. Vlada ni do sedaj začela izvajati izrednih u-krepov v okviru izrednega stanja. Zdi se, da misli počakati v upanju, da bo stavkajoče z grožnjami prisilila, da se v ponedeljek vrnejo na delo. Guverner v pokrajini Asturiji se je sestal po-poldne s tamkajšnjimi sindikalni-mi voditelji in z drugimi osebnostmi. Medtem ko se je zjutraj zdelo, da se je med delavci na področju Bilbaa pokazala težnja, da se vrnejo na delo, se je popoldne stavka še bolj razširila. Računajo, da stavka na tem področju okoli 22.000 delavcev. Prav tako je začelo solidarnostno stavko pet tisoč rudarjev v premogovnem bazenu Villabino del Vierzo Ne izključujejo, da se bo Stavka’ v ponedeljek razširila še na druge sektorje. Do sedaj stavka približno 18.000 rudarjev v Asturiji (zaradi česar je prisiljenih na neaktivnost drugih 30.000 delavcev), ter nad dvajset tisoč delavcev v velikem industrijskem centru Balbau, kjer bo verjetno drugih deset tisoč delavcev sledilo njihovemu zgledu. V tem mestu je prizadeta vsa industrijska dejavnost. Govori se tudi, da misli začeti stavko tri tisoč delavcev v tovarnah železniškega materiala v Beasainu blizu francoske meje ter delavci v jeklarskih obratih v Saguntu ob sredozemski obali, kakor tudi rudarji v rudnikih železa blizu Cordobe m rudarji v rudnikih svinca v Linaresu. pustili verjetno 31. t. m.; tako je izjavil danes v Londonu generalni guverner tega otočja lord Hai-les. Odločitev o razpustu je sporočil minister za kolonije Reginald Maudling 6. februarja letos v spodnjem domu. Ta sklep so sprejeli, potem ko so Trinidad, Jamajka in Tobago sklenili izstopiti iz federacije ,ki je bila ustanovljena leta 1958. V torelk bodo v Londonu razgovori o ustanovitvi federacije med otočjem Barbados in sedmimi o- zemlji otokov Proti vetru in Pod vetrom. Vlada Trinidada in Tobaga je za. htevala, naj se j| prizna neodvisnost do konca leta: o tem bodo razpravljali na konferenci, ki bo proti koncu maja v Londonu. Vprašanje neodvisnosti Jamajke pa bo na dnevnem redu v avgustu. BLED, 5. — Od 10. do 12. maja bo na Bledu prvi festival slovenskih zabavnih melodij. Znani slovenski pevci bodo predvajali na festivalu 20 pesmi, ki so bile izbrane na pose.imem natečaju. BEOGRAD, 5. — Beograjska O-pera in Balet bosta že devetič sodelovala na tradicionalnem majskem festivalu v Wiesbadenu. Beograjski umetniki bodo predvajali »Prodano nevesto*. razgovoru izjavil novinarjem, da je predlagal Moru, naj bi umaknili kandidaturo Saragatta in Segnija, med predstavniki štirih vladnih strank pa proučili možnost nove kandidature. Po tem razgovoru se je Moro sestal z Zaccagninijem, Gavo, Scaglio, Salizzonijem in Fanfa-nijem. Ti poslednji razgovori pričajo, da smo morda pred preobratom in da jutrišnje glasovanje .utegne biti uspešno. V uvodniku, ki ga objavlja jutrišnja številka glasila PSDI «La giustizia*, Orlandi zelo točno ugotavlja razloge, ki so privedli do sedanje slepe ulice pri volštvi predsednika republike, in dolži KD, da je sama kriva za ta položaj, ker je stalno odklanjala sporazum o skupnem kandidatu strank levega centra in hotela izsiliti zmago svojega kandidata, češ da ima na to pravico kot najmočnejša stranka. Stvarnost je dokazala, da to ne gre: njen kandidat je postal tako predstavnik desnice, zastava vseh sil, ki se bore proti novi politični usmeritvi, KD pa se zaman otepa te karakterizacije, ki Je v očitnem prostislov-ju tudi s sklepi kongresa v Neaplju. Zaradi tega KD ne more prisiliti levega krila in naprednih sil v svojih vrstah, da bi glasovale za kandidata, ki je zaradi njene trme postal zastava nasprotnikov vladne politike, medtem ko se okrog Sara-gata zbirajo demokratične sile protifašistične borbe, iz katere se je porodila italijanska republika. Tudi jutrišnji «Avanti!» poudarja, da po dosedanji poti ni moč izvoliti predsednika republike in da bi bilo absurdno nadaljevati z negativno serijo glasovanj: «Levica je dokazala svoj čut odgovornosti že od samega začetka. Socialisti vztrajajo vsak dan na tem, da se začnejo pogajanja za dosego rešitve, ki naj utrdi našo republiko v njenem prestižu, v njenem demokratičnem življenju in gibanju k socialnemu napredku. Sa-ragat sam je dejal, da sta on in njegova stranka pripravljena pogajati se na tej ravni, da se najde nova rešitev. Ni mogoče, da bi trmasto vztrajali na vprašanju prestiža stranke ali skupine, pri tem pa izpostavljali deželo nepotrebnim nevarnostim. Tu ne gre za poraz nekega človeka (kajti zatrdno ne gre za bitko proti osebi Segnija ali proti osebi Saragata) ali neke stranke. Gre za to, da se najde — pametno, ne da bi kogarkoli ponižali — rešitev, ki naj bo izraz široke koncentracije demokratičnih sil, ne v funkciji vladne formule, ampak v funkciji uitrditve institucij* A. P. Volitve predsednika republike v Italiji Preteklo sredo so se začele volitve novega predsednika republike; državnega poglavarja izvolijo na skupnem zasedanju osi senetorji, poslanci in deset delegatov avtonomnih dežel, skupno torej 854 #eelikih voliv- cet>». Postopek je naslednji; pri prvih treh glasovanjih je potrebna za izvolitev dvotretjinska večina vseh «oelikih volivcev«, pri nadaljnjih volitvah pa zadošča le absolutna večina, to je eden več kot polooica »pelikih vo. livcevn. V našem primeru je bilo pri prvih treh glasovanjih potrebno doseči 570 glasov ,pri nadaljnjih glasovanjih pa le še 428 glasov ■ Socialdemokrati in republikanci so si prizadevali, da bi stranke, ki podpirajo sedanjo vlado, dosegle predhodni sporazum in posta vile skupnega kandidata za pred sodnika republike; predlagali so, da bi bil tak kandidat voditelj ! UPOR PROTI BETANCOURTOVI VLADI V VENEZUELI Poulični boji v mestu Curupunu med uporniki in vludno vojsko Pred razpustom federacije angleške Zahodne Indije LONDON, 5. — Federacijo angleške Zahodne Indije bodo ruz- CARACAS, 5. — Venezuelski ministrski svet je na sinočnji izredni seji sprejel dekret, ki ukinja ustavna jamstva. To je sporočil predsednik Betancourt po radiu. Zadevno sporočilo, ki so ga objavili že ponoči, pravi, da so sprejeli ta ukrep zaradi upora, ki je nastal v Carupanu, in zaradi delovanja skupin gverilcev na raznih področjih dežele ter zaradi nove vrste atentatov proti članom vojske in policije ter proti javnim poslopjem. Predsednik Betancourt je pozval po radiu upornike, naj se vdajo, da se prepreči nepotrebno prelivanje krvi. Uporniki so objavili manifest, s katerim zahtevajo ostavko Be-tancourta in reševanje političnih vprašanj na demokratični podlagi. Podpisniki manifesta so številni višji in nižji častniki. Proti Carupanu so poslali močne vojaške oddelke tn nekaj vojnih ladij. Tudi letalstvu so dali ukaz, naj bombardira mesto, predvsem pa radijsko postajo, ki oddaja pozive «Gibanja demokratskega preporoda*. Predstavnik vlade je izjavil, da je upor »fideiistično-komunističen* ter da so številni voditelji levičarskih strank zbežali, da se izognejo aretaciji. V odgovor na Betancourtov poziv je radio upornikov odgovoril: »Ne bomo se vdali, tudi če bi se morali boriti eden proti desetim.* Uporniki pa so minirali ceste in obalo blizu mesta. V teku dneva so vladne čete prišle v bli- iiiim m mi m n m iii n iiiiiiiiiMiiiiiii iiiii iii ii n ituiiuiii n n iimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii im iiiiiii,iiiii Hlinili žino Carupana, toda uporniki in prosti strelci so jih prisilili na umik, V Caracasu so sporočili, da so vladne čete zasedle majhni kraj San Jose de Aerocuar, dvajset kilometrov od Carupana. V vladnih krogih pravijo, da so se uporniki po prvem spopadu u-maknili do Carupana. Vladna letala so bombardirala vojaške objekte v mestu. Protiletalsko topništvo je poškodovalo eno vladno letalo. Pozno zvečer so javili, da so v mestu Carupanu v teku poulični boji. Predstavnik vlade je pozneie sporočil, da so v Carapanu še vedno v teku poulični boji in da je na obeh straneh več ranjenih. Številne vladne enote so utrpele večje izgube na poti v Caru-piano, ker so bile vse poti mini. rane V Caracasu je policija preiskala nocoj sedež opozicijske stranke »Demokratične republikanske zveze*. Prišlo je tudi do streljanja. V četrtek je notranji minister odredil aretacijo ravnatelja lista «La Tarde*, ki so ga obtožili, da širi lažne novice glede incidentov na dan prvega maja v Caracasu. Francija se ne sramuje! STOCKHOLM, 5. — Tajnik OZN U Tant je prišel danes z letalom iz Ženeve v Stockholm, kjer bo ostal do torka. Zatem bo odšel na dvodnevni obisk na Dansko. PSDI Saragat; nekateri prvaki socialdemokratske stranke so s tem v zvezi zagovarjali tezo, da je treba uveljaviti politično rotacijo glede predsednika republike: po liberalcu Einaudiju in demokristjanu Gronchiju naj bi bila šolaj vrsta na socialdemokratu Saragatu; hkrati pa bi to bilo tudi pravično, ker se je uveljavila politika levega centra, ki jo je on prvi zagovarjal. KD pa je imela pri tem drugačne načrte in je odklonila vsakršen predhodni sporazum o kandidaturi novega predsednika republike, ker je Moro imel verjetno vezane roke že izza kongresa v Neaplju, kjer so «doroteljci» podprli noro politično usmeritev tajništva stranke v ti nem dogovoru, da jim bo pripadlo mesto predsednika republike. Ze takrat se je namreč go vo- ■ L O m — m : 1* n sl i /J i r r, I '** n ske proti alžirskemu prebivalstvu. To bi seveda pripeljalo do zrušitve evianskega sporazuma. Alžirsko prebivalstvo pa je kljub ogromnim žrtvam skoraj neverjetno disciplinirano in se skupno s svojim vodstvom strogo drži sporazumov od česar pričakuje skorajšnjo neodvisnost. Ni pa moč reči ,da se Francija strogo drži svojih obveznosti. Namenoma na primer zavlačuje sestavo krajevne varnostne sile. Do sedaj šteje ta sila le nekaj tisoč mož, dočim je določeno, da jih mora v najkrajšem času imeti najmanj 40.000. Dalje dopuščajo francoske oblasti sabotažno dejavnost francoskih kolonov. Francoska vojska tu pa tam tudi napade odrede alžirske vojske ,in prišlo je tudi do tega, da je francoska vlada ustavila izpuščanje Alžircev iz zapora. Alžirska vlada je poudarila, da je francoska vlada neposredno kriva in odgovorna za smrt številnih Alžircev ,ki padajo pod u-dtrci OAS. Predsednik izvršilne oblasti Fares, ki je že več časa v Parizu ,si prizadeva, da bi dosegel čim hitrejši razpis referenduma o samoodločbi. Francozi so prvotno skušali zadevo zavlačevati do septembra, toda sedaj se zdi, da so sprejeli datum okoli 15. junija. Fares je poudaril, da se bo referendum izvedel ne glede na divjanje OAS. Referendumu bo morala slediti predaja poslov izvršilni oblasti, kar pomeni, da bo tudi skrb za notranjo varnost prevzela začasna izvršilna oblast s svojo varnostno silo. Ce ne bodo Francozi do tedaj poskrbeli za likvidacijo OAS, bo usoda Francozov v Alžiriji, ki povečini podpirajo fašiste, vse drugačna ,kakor bi lahko bila ,če bi končno le odločili za pošteno ■ilo .da bo Segni kandidiral za predsednika republike. In dejansko je Segni postal u-ra dni kandidat KD za predsednika republike; izbralo pa ga ni vodstvo stranke, ampak so izbiro prepustili demokristjanskini parlamentarcem z edinim pogojem, da se volitep kandidata udeležita vsaj dve tretjini parlamentarcev KD. Socialdemokrati in republikanci so postavili kandidaturo Saragata, medtem ko so ostale stranke skle. nile glasovati za svoje kandidate. Pri prvem glasovanju, ki je bilo v sredo, je Segni dobil 333 glasov, Terracini (KPI) 200, Pertini (PSI) 120, Saragat 42, De Marsa-nich (MSI in PDIUM) pa 46 glasov; Gronchi jih je dobil 20, Pic-cioni pa 12; praznih glasovnic je bilo kar 42. Iz gornjega je razvid, no, da niso vsi demokristjanski parlamentarci glasovali za Segnija; zanj niso glasovali pristaši Fanfanija in levo krilo stranke. Pri drugem glasovanju je Segni dobil 340, pri tretjem pa 341 glasov; Saragat 93 in 199; Terracini 195 (pri tretjem so komunisti glasovali za Saragata); Piccioni o ameriški atomski o |(i Evropi. Kakor je Nemčija sestavo _ samo sko oborožene sile bi bila odvisna od nadzorstva. Toda Dea ) pT?d}io°b,nai bUir5U j „reko r informirale o amer zalogah v Evropi Vrt^° ga »jedrskega odbora*’ Ju Glede berlinskega JJAm* ugotavljajo v Washi* ^ Zahodna Nemčijoi >.(l* bila akompleksa -v ameriških načrtih. T0 fst! J* t podpira Francija, ki povsem g berlinsko P shingtona. vladovalo to rprašafi spevali k okrepitvi do>._ lišč, čeprav je Mac M jr čeral svoje severnoam sj, sodelovanje z Alžirci. Vsekakor bo vprašanje likridacije OAS po predaji, poslov (če ne bo prej likvidirana) mnogo lažje, ker bo tedaj odpadla vsestranska sabotaža v francoski vojski in med francoskimi funkcionarji v javni upravi. cevni svoje sen*'— --rta1’ nerje, da morebiten I „ |ff ke Britanije k skuP”e.,,( bo okrnil njihovih ,n ^ f Ženeva in 51, Gronchi 32 in 41; praznih glasovnic je bilo pri drugem gla soranju 65, pri tretjem pa 46. Ze po teh prvih treh glasovanjih je bilo jasno, da levica KD in fanfanijevci nočejo glasovati za Segnija, levica PSI pa se upira glasovati za Saragata. Tajništvo KD je poskusilo vse, da bi uneubogljire* prisililo k disciplini, vendar se mu je to posrečilo le delno: s pomočjo monarhističnih in fašističnih glasov je Šepni zlezel pri petem in šestem glasovanju na 398, oziroma 399 glasov, kar je Se vedno premalo za izvolitev, Saragat je r glavnem obdržal svoje glasove, le pri šestem glasovanju je padel od 321 na 314 glasov. Med glasovanji so v teku razgovori 'med predstavniki strank vladne večine, da bi našli izhod iz slepe ulice, a do sedai zaman: KD vztraja pri Segni ju, ki ga sedaj podpira večina KD in vsa desnica od liberalcev do fašistov: za Saragata glasujejo socialdemokrati, republikanci socialisti (ne vsi) in komunisti; proti Segniju za Piccionija in Uroncbija, pa glasuje levo krilo KD in delno tudi fanfanijevci, oziroma oddajajo prazne glasovnice. Iz te zagate so možne naslednje rešitve: Saragat umakne svojo kandidaturo in PSDI, PRI in PSI glasujejo za Segnija; Segni se umakne in KD glasuje za Saragata; umakneta se oba in se sporazumejo o neki tretji kandidaturi Pogajanja na ženevski razorožit-veni konferenci se nadaljujejo, ne da bi mogli zabeležiti kdove kakšno napredovanje. Glavni spor je še vedno vprašanje nadzorstva, glede ka terega ostajata Zahod in Sovjetska zveza še vedno pri svojem stališču. Indijski delegat je opozoril na važnost nadzorstva nad jedrskimi poizkusi in na važnost zaupanja med narodi, ki naj se okrepi z iz ra janjem načrta c razorožitvi. Podprl je predlog, ki poziva Vzhod tn Zahod, naj postopno odpreta svoja področja mednarodnemu nadzorstvu v obdobju razoroževanja. V Četrtek se je plenarne konference udeležil tudi tajnik OZN V Tant, ki je v kratkem govoru dejal, da je obžalovati neuspeh a-tomskih držav v prizadevanju, da bi dosegle sporazum o prepovedi atomskih poskusov. Pripomnil pa je, da «vzbujajo svetu nekaj tipanja nenehna prizadevanja udeležencev konference, da bi dose- lil, ______ - .. tawi, niso zabeležile soglasij v stališčih Ženevi. Kakor poročajo iz Moskve, pa je. zzvala veliko zaskrbljenost izjava tajnika NATO Stikkerja, ki se je izrekel proti nenapadalni pogodbi med obema blokoma, glede česar je bil že dosežen načelen sporazum med Gromikom Rus kom v Ženevi. Nepričakovano Stikicerjevo nasprotovanje taki pogodbi po mnenju moskovske «Pravde« ni slučajno. V Moskvi pa se sprašujejo, čemu je tajnik NATO s to izjavo razveljavil sporazum, kt sta pa dosegla Gromiko in Rusk v Ženevi. Moskovski komentatorji so mnenja, da sedanj zasedanje nima političnega značaja, temveč vojaškn-strateški značaj. Osnovne figure tega zasedanja niso zunanji ministri, temveč ministri za vojno držav članic, med katerimi zaliodnonemški minister Strauss vsekakor nima zad nje besede. V voashingtonskih političnih krogih so že pred začetkom konference poudarjali, da se ta začenja v znamenju nesoglasij glede jedrske, politike in Berlina. Kar se tiče jedrske politike atlantskega pakta, trdijo v Washingtonu, da ZDA niso pripravljene po nudili weč kot po drobne informacije Le delen uspeh Mac Miilanovefa potovanja Obisk 1« Severni tal *. i *J ® s«"; * se je to*! mit skom p gi šča vtis, Millan ^ dan z d*K Ijenim P°Zf da je - P*ist0kP V S tamje * ,|tf \ rnpsketnv < I trgu — t daIje odtfifl n s pf*$* ■ Ken nedV)e;t shingtonu Čeprav običajna *» '^t! izdana v WashjMnV tu>i. niso zabeležil1! branil «interese ZDA: imci tinske Amerike». 'j|K tako vztrajal Pr'„ukf prav brez pristopa nemil TncXToV«“.,, f interese držav °^tiU nosti narodov in - .g kar more za obral" kanadske trgovine. ji Stališče Diefenbak#’ oiunsce uiej*'"'-. . , no, ker bo ta Pr°6 pričakujejo — eden tov njegove konsCtv ke v bližnji volilni liberalna * pozicijska i ^ 1>tt sterja Pearsona Pfl da po nepotrebnem , r Veliko Britanijo, "r{J. vrnila od skupnego S IV V razgovorih o mih je imel Mac raM več uspeha v Ottator^ k shingtonu. Die/enbak s stil o svojih razgof^LM d g jem o Berlinu, a*ZtA sih, razorožitvi, Juv ^ 9 ji, atlantskem paktu ^ sti za sklicanje konr*0jt jih predstavnikov v , °V Washtngtonu ^ je Mac Millan sPrcJf,.etic,lJ po stališče o "konj 0hlr in, kakor menil V v » tn, KaKor Va".T bo šel sam na !es\J. ščepom. Soglašal Je -tlvj naj bi Kennedyje”a Ijevala bilateralne SSR o Berlinu in " ,f- v V Mac Miltonovih LA uj, Diefenbaker jem o A jk! Vzhodom in Zahode^ J % dovala tudi vprasa* tl-j JI jedrskih poskusov ,n,a tj • Sporočilo poudarja, st>\ žalovanjem ugotovil .J, ložaj glede jedrskih^/J ponovno potrdilo *l’ Ju A da delata za učinkov j f ni sporazum o usta in o razorožitvi. Iz Pariza poroča)0'^j|l*. tanski premier Moc.^iIb p etn tednu junija »".-t, r nika de Gaulla. V A udarjajo, da bo c' jjjt'ijjj novega obiska predsednikom de ^0' vprašanje politične .jtT, hodni Evropi. Opo*arjJ‘ britanska vlada P°ijo, y|l tje razgovore šest " .M 'a trga o eprop** „1 zi. Isti krogi dot1* /A po nekaterih GK$ coski predsednik ar . VJ pa stališče, nai ht g0iil'j tanila priključilo šele po pristopu k * Demonstracije proti Salazarj« s Medtem ko so i<: 1 praznovali v štev tl I svetu praznik ^ fnfe’,r j prazničnem razp°l J množičnimi zborov -« tugalskem potekel J Hoj menju demonsJ ljudi proti Salazorf jr) V več mestih so b'.epd,J je, kljub izrecni Pbii, C krepom, ki so J*7* i»«š(' Lizboni, Oportu, AtJbilij' va de Piedndu s° , j Al roženi spopadi not, je h > in policijo. V Ltzh0 (P, " du? ki'K trotol en človek, ranjen'" 52. A reti roli so 93 o J j > V rudarskem li- so demonstranti " stfl /-garnizijo. Pri tem fli j človeka ubita, $ ,„to; S to, / S 6. maja 1962 la $ iLBOILEAU 'te JI« Itd 10 '"ij« v !*• linam POlicije državna me-di"1'. fAco ri Potni list in vozov- ■ A '4 ari ■iK/ SŽ f‘& Ž ril* »•e f .m as? sir ,vct :rtl• fo k«*! rj« •ifi mA i« CS' f J f»,'j(>/ teierff,.nllelm Je ravno pričel 1» jv. v ^bi za trgovino, ko iHeliT110- Obiskovalec je Stiri^ efth Petintrideset do (11S v«l0 obl,:. let: njegovo zarjar V. )( C’ fiie Je dokazovalo, da V in živel pod vedrim ne-*Mtijemtr°Pskim soncem. (Pri dejai> d °^isku mu je zaupno kot ]L a je Preživel sedem let d»ll Jenec v Cayenni, pre-Hosii i e uspelo pobegniti.) Gu<>„- Veliko težko torbo. litiUiheimov kisli ob i * je odLnazlezeI v smehlJ“J-* lobe »U njegove potemne-** bivši ^ 0. fle Četrtič, da je lovo st ,aznjenec obiskal nje-floslej rinamo. Lucien mu je P»klt, ?.nnasal le manjvreden *** *upno ni bil vreden ■#" ?°fl (rar,i.eSet do dvanajst ti-zii^l Jelin u kov- Toda Guggen-kont^ti slutil> da so bili ti 'ostieif* Saino uvod v mnogo " £posle- fl*lai „ el sem po slovo — je hlvioi^Pod Lucien. - Po ^'o v P°Vedano, mi je po-e, J°žaini ^arizu prevroče pod f*to ,^JPa ne samo v Parizu. 5J tri < 5 K sklenil, da odpotu-io se h« ncije- Ne vem še> k. . 01 naselil; vem le to, ?°j m Autri zarana med me- ^Jfmi prijatelji iz Si Berna. Odpotoval " Urtoi Presom ob 22.37. k4 kal« Sem’ da bova skle-» °dhai efL dober posel, vi pa Vjj iste. Prevaril sem se Sije^J? Dejal sem, da od-> 5 ob 22.37. Svojo prt-V So ^ Pustil v gardei j4 { !jle j„.aa Potrebujem do po- »teoi bv. 3 ^ Pri? jn v tako krat. U tu Nameravate opraviti “* «i Cf1? Povejte mi, kaj Sl>, da ste slišali o Se !,1Ce Pelbachove. Kaj Sl al1 bi se lahko brez v garderobi, itrebuje > mini s aJata še dve celi uri. minut; torej c trir-.^ganja iznebila ti-^ Uh . ^st diamantov, koli- Jc v O, biiaT”e' kakor da a v/, v brtroša že v žepu! v„ ^gp^dveh urah... ' ei,n je kimal z gla-^ Alt h "J* Vp^Peracija nevarna? , J Ja boc(f|revee- Felbachova bo-'M v' »n | Pri svojih prijate- 'V hi«i skem Paru d’He-ttai 1 ne bo nikogar. - J ,Pa služinčad? sobarica je odšla I V ','S; m fV! jjv4 da sta skle- l N 50 da je b^°sUort °f° iz banke. *" lucien je pogledal 1k lhk. i i kp" $ W! p' 5 i ■ifry v i pA m M Ali sta tako pohištva. Grof S n« t; da njegova hiša ■ k • > Pima nobenesa vlo- to J' Ob* 6pečem. čas pa mi-hf1 hari. b°l desetih bova v RS?' m, da mi bo 'bt, ^ dobrih dvajset :,i % neMar ne veste, da jaz 0 kuo1.^1'etn v akcije? Jaz v ba ' Ampak nocoj boste N b0^° prvo akcijo. 1( v« °ste ' H i*‘ai, jj ~~ Gospod Lucien 'flli 0 Vpa njegovem obrazu it. se edinstvena pribit flv, , r če bova II>V >ta bobg,,,. Vam je moj polo-!j« / S,Uiatnej0ga .kaznjenca. Ce pi)i J ^ J ’ Je lrr\no/» -r m o- ili > j* * ^ konec z me- X *' t'l6akuI«' Od N? K je 'JlS h2aiadiP0Stajate razum--V S&ri*ilw neke Okoliščine :,”V X i Poka, Vzeti pomočni- me- na- * U t 'Oko 4,1 el$) ^ a'a!.je na torbo. — / \SS n 'ionski gorilnik, sXf^n lahk0 posel sosedje in mi- K ^>to h':s° je vrt, ograjen X« bevaidotn- Kakor vidi-5» Post minimalna... SS v?e’u GuSgenheim. ^ otv. ■ bom sel sam, Vhrl vrata in zaklical: — Ali je kdo doma? V hiši se je prižgala luč in na vrhu stopnic se je pojavila plavolasa gospa Felbach. Na njenih prsih se je bleščala broša s trinajstimi diamanti. — Naglo mi vse povej! Ali je uspelo? — Da, — je rekel grof in si brisal rdečkasto barvo, s katero si je bil premazal svoje obličje. — Čudovito! — je vzdihnila grofica. — Ali strašni človek ni niti najmanj podvomil o pristnosti broše? — Spomni se, da je bila to odlična imitacija, — je dejal Felbach. Razen tega pa'jo je videl samo pri baterijski svetlobi... • * * Guggenheim se je zadovoljno smehljal, ko je božal škatlo iz rdečega usnja in odlagal užitek, ki ga bo imel, ko jo bo zopet odprl. — Idiot! — je mrmral sam zase. Pet odstotkov vrednosti te broše bi dal, če bi lahko videl obraz, ko bo skušal zamenjati lažne francoske bankovce, ki sem mu jih spretno podtaknil. Takšni diamanti za kup brez vrednega papirja! To je bil dober posel! Prizor z včerajšnje premiere ((Uvidevnega ljubimca« Grahama Greena. Danes popoldne ponovitev v Avditoriju SODOBNA ITALIJANSKA KNJIŽEVNOST Paolo Volponi in njegov roman «Memoriale» - Spomenica (Založba Garzanti, Milan) • SPOMENICA* je prvi roman Paola Volponija, ki j^e začel svojo literarno pot kot pesnik že leta 1948, ko mu je bilo 24 let. Toda kot pesnik ni bil posebno ploden in uspešen. Vsega skupaj je izdal samo tri drobne pesniške zbirke. Večji uspeh pa je dosegel le s pesmimi «Le por-te dell'Appennino» — »Apeninska vrata*, za katere je leta 1960 prejel nagrado Viareggio. Rodil se je v Urbinu, kjer je tudi dokončal študije. Živel pa je v Abrucih. Kalabriji, na Siciliji in v okolici Turina. Zaradi njegove pesniške preteklosti ni nihče pričakoval, da se bo v zrelih letih začel ukvarjati s pripovedništvom. Še manj pa je bilo pričakovati, da bo napisal knjigo, kakršna je »Spomenica*, to je knjigo, ki je prav tako v pogledu tematike kot pripoved- •lllllllll nekaj mesecih zdravljenja «e njegovo stanje znatno zboljša, kar z veseljem ugotovi tudi doktor Tortora, ki ga pride obiskat. Saluggia pa ima občutek, da doktorju Tortori sploh ne ugaja njegovo zboljšanje. Očitno je ubogi konvalescent žrtev najhujše oblike zasledovalne manije. Doba, ki jo preživi v zdravilišču, mu po eni strani zelo koristi, a ga po drugi pahne v mračno melanhonijo. Ko mu v začetku zime uspe zapustiti sanatorij, se takoj zglasi na policijskem komisariatu, kjer vloži tožbo proti doktorju Tortori in njegovim kolegom, češ da ga hočejo ugonobiti s tem, da ga proglašaj j za bolnega, medtem ko je v resnici zdrav in voljan samo miru in dela v tovarni. Tožba nima seveda posledic ra-Josip Tavčar (Nadaljevanje na 8. strani nun.... TONE: Prosim te, Janko, povej mi na kratko, saj veš, da nimam časa. Kaj je v novem Slovenskem pravopisu zares novega? Ali je v njem res cela revolucija, kakor menijo nekateri? JANKO: Revolucija? Ne, ne — evolucija, razvoj našega jezika, to je v njem. TONE: Razvoj zadnjih dva- najstih let, od prve izdaje dalje? Ne more biti kdo ve kaj. JANKO: Saj tudi ni. Naj ti omenim eno samo stvar, ki bo poslej precej drugačna; pa tudi ta ni čisto nova. TONE: Jaz, oprosti, tudi prve izdaje iz leta 1950 še nisem vse — prebral . .. JANKO: Je nisi? Ne boš čisto osamljen. TONE: Krivda ni vsa moja. Ko so delili prvo izdajo, so lakomniki hlastno planili na iz-vode s čisto belim papirjem, drugim je ostal sivkast papir, tudi meni, kar je navdušenje poklapalo. JANKO: Zdaj, mislim, tega ne bo. Do zdaj sem videl le čisto bel papir. TONE: Tudi moj je bil. Pa kaj — človek ne utegne. Takrat sem sklenil, da vestno predelam vsak dan pol strani, kar bi trajalo skoraj šest let. Nekaj časa je šlo. Potem pa — saj veš: zdaj navali na človeka to, zdaj ono. Odneseš danes, odneseš jutri; snov čaka in se množi, pa tudi ni taka, da bi ti vse ostalo v spominu. Škrat- Nova revolucija (domača) ka, obtičal sem nekje n“ sredi. Nato so marnjali, da je naklada pošla in bodo tiskali drugo popravljeno. JANKO: In ti si počakal to? TONE: Naravno. Zdaj se pa tudi ne da vse brž požreti. Zato: odpri srce, odpri roke in me pouči in podkuj! JANKO: Ko je Slovenska a-kademija znanosti in umetnost i 1950. prvič izdala Slovenski pravopis s posvetilom spominu Otona Zupančiča, sta knjigo priredila Inštitut za slovenski jezik in Zavod za kulturo slovenskega jezika po prvi izdaji Breznik - Ramovševega Slovenskega pravopisa 1935. V uredniškem odboru so bili: F. Ramovš, O. Zupančič, A. Bajec, R. Kolarič, M. Rupel, M. Šmalc in J. Solar. Drugo izdajo 1962. je pripravila pravopisna komisija pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti po Slovenskem pravopisu 1950. V uredniškem odboru so bili: Anton Bajec, Rudolf Kolarič, Lino Legiša, Janko Moder, Mirko Rupel, Anton Sovre, Matej Šmalc, Jakob Solar in France Tomšič. Prej je imel Slovenski pravopis 934 strani, zdaj jih ima 1054. Uvod je imel prej 56 strani, zdaj jih ima 91. Oprema in zunanja oblika knjige je enaka prejšnji. Precej sem že listal po njej, a marsičesa še dolgo ne bom imel v mezincu. TONE: Tudi jaz bi rad segal po teh zakladih. Hvaležen ti bom za vse, kar poveš. JANKO: Zdaj samo nekaj s strani 72 o rabi in pisavi pripon. Prej smo imeli dve pravili o samostalnikih na -alec, -ilec, -alka, -ilka (bralec, poslušalec, morilec, letalec, snaiilec, snažilka itd.) ter o samostalnikih na -avec, -ivec, -avka, -ivka (dremavec, hiravec, lažnivec, volivec, delivec itd.). TONE: Moja Abilona peta. Za zlomka nisem vedel, kako naj v naglici zapišem, da bo prav. JANKO: Zdaj teh dvomov in Ahilovih pet ni več. Drugo pravilo je zmagalo nad prvim. Pripone -alec, -ilec, -alka, -ilka so pokopane in obe zgornji skupini se zdaj pišeta samo s priponami -avec, -ivec, -avka, -ivka, torej tudi: bravec, poslušave c, morivec, letavec, snaživec, sna-Živka itd. TONE: Juhi, juhi! Pametna knjiga, zlata knjiga! JANKO: Kak trn je še ostal. Po prebtvavcu pišemo zdaj pre-bivavstvo, a po letavcu ne le-tavstvo in letaven, ker izvajamo to iz letala in se zato piše letalstvo, letalen, letališče, letališki. TONE: Tu bom pa zopet v škripcih ... JANKO: A mnogo redkeje kot prej. Pomisli, da je od vseh samostalnikov na -alec ostal slučajno le palec, n samo v prvem sklonu, v ostalih se -l- izgovarja kot -u-: palca (izg. pauca). Palček (izg, pauček) je majhen palec; palček (izg. -lč-) pa je praoljično bitje ali ptiček ... TONE: Nehaj, neha]! Smo že spet v tistem robidovju, da živ krst ne ve, kako bi. JANKO: No, pustiva to. Prej smo imeli bralca (čitatelja) in bravca (ovna), zdaj pa sta oba izenačena, oba bravca. TONE: Da včasih res ne veš, ali moraš videti v bravcu ovna ali čitatelja. Ali ni to spet robidovje? Vsaj zame. JANKO: Tu ne bo težav. To se nedvoumno spozna iz stavka, iz pomena. TONE: Imeli smo učenika, ki je dijaku dejal «onen», če je slabo bral, in bi torej tak bravec bil oboje obenem. JANKO: Vzgojeslovje napre- duje. Danes kaj takega ni mogoče. TONE: Se to, dragi Janko: Kako da so člani odbora te dve pravili zvarili v eno šele zdaj, pred dvanajstimi leti pa te možnosti niso opazili tn smo si morah vsa ta leta lomiti glavo za prazen nič, če je zdaj dognano, da prejšnje razlikovanje ni potrebno? JANKO: Dragi zafrkovavec a-li zafrkljivec,' na taka vprašanja ne odgovarjam. Bodi vesel, da je zdaj vse olajšano. Ne sili v prejšnje zanke. TONE: No, prav. Pa Še to mi povej, kako je po novem: Ce se jaz smem sklanjati Tone, Toneta, Tonetu itd., ali se končno smeš tudi ti: Janko, Janko-ta, Jankotu . ..? Tu na obali »si tako sklanjajo. Zakaj bi Tone tn Janko ne bila enakopravna? Zakaj se ne uvede pravilo ■ moška imena na -e in -o vtikajo t? Potem bi imeli domačega Mar-kota. Jocota. loota, Brunota, Karlota. , JANKO: To, veš. bi šlo, če bi veljala slovnica Mihca in Jakca. Ta dva imata tudi Palama-rata in Mazzata. To so druge, nečiste strune. TONE: In vendar bodo morali zdaj vse slovnice preliti in prenoviti že zaradi bravcev, i-gravcev, šepetavcev, monvcev, kadivcev in vsega ostalega šmenta. JANKO: Seneda bodo morali. To bo nadaljevanje razvoja ali evolucije. TONE: Ne vem, ali bo evolucija zmogla vse to. Ali ne bo tudi u tem potrebna — prana revolucija? Zabeležil Andrej Budal PFImofsTfTtfnevnlfc NATEČAJ ZA TEKMOVANJE cTROFEJA CEAT-ACb Pri vseh sedežih Italijanskega avtomobilskega kluba vpisujejo natečajnike za tekmovanje • Trofeja CEAT—ACI», ki je toliko odobravanja in toliko uspeha želo že lani in predlanskim. Tekmovanje, ki je v resnici le dobro organizirana akcija za razširjenje cestne olike, izboljšanje spoznanja cestnih predpisov in voznih sposobnosti, bo letos ne- \ koliko drugačno kot v prvih ^ Ze bežen pogled na zadnje statistike o avtomobilski produkciji v ZDA in njihova primerjava z onimi iz zadnjih šestih mesecev nam kažeta, da so dveh izdajah. Tako n. pr. bodo morali natečajniki pokazati svoje sposobnosti tudi pred elek-imelo ločeno šasijo in karoseri- strojem, ki bo spreme- jo. Slednja bo iz plastične ma- nji spretnost vsakega udeleženca se «fiberglas». v točke. Športne značilnosti tega mo- Nov stroj nosi ime SIMULA-dela nam dovolj zgovorno opi- TOR in obstaja v glavnem iz vse avtomobilske industrije po- sujejo njene pospeševalne zmož- upravnega sistema vozila Fiat večale svojo proizvodnjo in raz- nosti, ki omogočijo zelo nagel 600. Spredaj je tabla z raznimi prodajo. Le družba Studebaker- porastek hitrosti. Po tovarniških znaki. Kandidat bo moral reagi-Packard je kljub majhnemu iz- podatkih naj bi vozilo od stoje- rati na posamezne znake, kot bi boljšanju še vedno v težko- čega položaja v samih sedmih sedel za pravim volanom, čah in razprodaja njenih mo- sekundah doseglo hitrost 100 km. Na tekmovanju, ki se bo začelo delov ni tako ugodna. Cena avtomobila na ameriškem 15. maja in zaključilo 15. julija, Oster konkurenčni boj bo pri- trgu bo znašala 4.500 dolarjev, lahko sodelujejo vsi avtomobili-silil družbo, da se odpove dru- kar je v našem denarju približ- sti in vsi vozniki industrijskih gemu delu svojega imena, ki no 2.800.000 lir. vozil. RADOVEDNI: Ukrepate zelo impulzivno, včasih bl j^i P' reči, da svoj ukrep zasledujete trmoglavo; po drug' vas majhni uspehi ali skromna priznanja hitro zadovo J J Veljaven od 6. do 12. maja 1962 je nekoč zaznamoval luksuzne avtomobile, danes pa. vsaj po mnenju voditeljev, ovira razprodajo. Lani je Studebaker prodala le 72.000 vozil, zato je letos ŠPORTNI AVTOMOBILIZEM Na dirkališčih v vseh deželah pripravila nov model, ki naj bi sveta so lani italijanske *Ferra-opomogel iz zagate. ri» pobrale največ lovorik in Novo vozilo nosi ime «Avan- I* sposobnosti tega ali onega ti» in njegova 1 n;ja je sorod- voznika, kot n,pr. Stirlinga Mos-na italijanski .Lancia Flavia Za- sa, so pripomogle, da je na pr-ima bolj ostre ro- veI" m*stu kakega tekmovanja bilo zapisano ime ostalih konkurenčnih strojev. Družba Ferrari je tako poka- gato», le da bove. Vodstvo družbe se zaveda, da predstavlja ta model zadnjo re- Pred štiridesetimi dnevi je nova sezona potrdila predvidevanja strokovnjakov in Ferrarije-va ekipa je kljub svojim odličnim pilotom morala položiti rožje. Kateri pa so Ferrarijevi konkurenti in katere so značilnosti njihovih strojev? Imena teh konkurentov kaj hi- OVEN (od 21,3. do 20. 4.) V ljubezenskih zadevah nobene spre-| membe. Vse bo teklo po starem tiru. Dolgočasili se boste, čeprav vas bodo vabili na zabavo. V poklicnem delu boste lahko premagali malenkostne ovire. Uredili boste finančne zadeve, če ne boste preveč zahtevni. Srečni dan torek. BIK (od 21.4. do 20.5.) V srčnih zadevah so vam zvezde zelo naklonjene. Nekdo vedno misli na vas in vas ima iskreno rad. V poklicnem delu boste naleteli na male ovire ob koncu tedna. Lahko boste u-redili spor, ki je nastal zaradi nesporazuma. Pismo. Srečni dan nedelja. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Vaša vljudnostna gesta in pri-( jazen nastop bosta zelo ugodno vplivala na drago osebo, ki vam bo za to hvaležna. Prijetna sporočila. Obisk prijateljev. Izboljšanje razmer v poklicnem delu. Ne prevzemajte si novih obveznosti. Srečni dan sobota. RAK (od 23.6. do 22. 7.) Verjetno boste dobili sporočilo od osebe, ki vam je zelo pri srcu, a ne smete si delati prevelikih utvar, če ne boste i-meli dovolj razumevanja in ne boste premagali svoje trme. V poklicnem delu boste imeli opravka s sitneži. LEV (od 23.7. do 22.8.) Zadeva ne bo prav lahka, toda glede sentimentalnega odnosa z neko osebo boste morali sprejeti odločilni sklep. V poklicnem delu se bodo razmere zboljšale in boste uspešno zaključili važno zadevo, Zaskrbljenost zaradi gmotnih zadev. Pismo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Čudni dnevi in i čudne razmere v lju-| bezenskih zadevah. Vabila. Lepa priložnost za izlet in prijetno zabavo. V poklicnem delu boste nekatere zadeve uspešno zaključili, druge pa boste morali odložiti. Za svoje požrtvovalno delo boste dobili priznanje. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Potrudite se nekoliko, da se bo-| ste lahko srečali z o-sebo, ki vam je zelo pri srcu. Ne bo vam žal, ker so vam zvezde zelo naklonjene. V poklicnem delu morate biti zelo previdni in ne smete zanemarjati svoje dolžnosti, sicer se boste kesali. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22.11.) Vaša potrpežljivost bo na preizkušnji, toda spoznali boste, da je krivda tudi vaša. Z drago osebo ne smete biti egoisti. Nestrpnost v poklicnem delu bi vam zelo ško; dovala. Razgovor z osebo, ki vas ima rada. Priložnost za izlet. Srečni dan četrtek. di v STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ugodna priložnost za razgovor z osebo, ki vam je pri srcu. Zvezde so vam naklonjene v poklicnem delu, kakor tu-poslovnih zadevah. Naj vas ne razburjajo kritike nevoščljivih jezikov. Obisk dobrega prijatelja. Pismo in darilo. Srečni dan nedelja. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Bodite previdni v srčnih zadevah, zlasti pri obljubah. Razčistiti morate neko zadevo, dokler je še čas, sicer se bodo stvari preveč zapletle. V poklicnem delu morate biti bolj vztrajni, da se vam ne bo preveč nakopičilo na ramena. Pazite na zdravje. VODNAR globite se v svojo notranjost in odkrili boste, da s uspeha čestokrat sami sebi prva in globite se v svojo notranjost in odkril^ boste, ^.,1 ** ot si to sami pred«13 ■eH1 da ima na vas glasba večji vpliv kot GRENKO ŽIVLJENJE: Vaši živci niso v redu; daljs’ in samotno bivanje v naravi bi veliko pripomogli k njp prej ome*>ienega zla. V prostem času si izberite s (C ® u, njička, pri katerem bo vaš.- udejstvovanje prav nasproln^^ pa je pri poklicnem delu. Imate smisel za nove StV,^.ajaj($ £ kil' kmalu sami s svojo pomočjo pridete do dna. Dolgo tr ^ čutja pri vas niso vsakdanji, pojav. V najbližjem prilagoditi željam svojih dragih, kajti potrpežljivost, in razumevanje so vaši stalni spremljevalci. ŽAN: Dela in situacije, ki imajo nevsakdanje obe ste iod 1 značilni po svoji izvirnosti, vas takoj prevzamejo in že s v|!r v njihovem okolju. Takim navdušenjem pa podlegate meri, zaradi česar velikokrat zaman pričakujete noVlh0(jroJi,f| za vzburjenje, namesto da bi sami prispevali na ta P -■■■«, lastnimi stvaritvami. Ko boste svoje interese popolnorn ,10' It,, dili okolju, vam bo slednje lahko v naj večji merl F-kal« r, Ih. uspehu, ker sami s svojimi močmi ne morete dvigniti 1>K kega problema. inte lek® SREČNI STANLEY: Ste zelo čustvene narave izživljanje je močno, od jutra do večera pa aktiv dnevne dogodke. Ste zelo dobrotljivi, zaradi česar veli znanja drugim, ne glede da padete A,, ritiko okolja, katero vas ni razumelo v j# j ^ d m sredujete svoja tega pod ostro kritiko ocenjevanju sposobnosti, ki se krijejo v -------------- bežni poznavalci samo slutijo. Pazite na svoje prebav ter se ogibajte močno začinjenih jedi. vaši notranjosti FIL A TCLIJA JUGOSLAVIJA s .S S* Posl Poj S kilo S T /“Si c* ta *i lih ^ ») K % H C* izživljanje je močno, od jutra do večera pa aktiv"?;ko6iiS"0 ^ & p 'Sl °bf de*'1 izmed ^ znamk* ,| izšle * la- ^ i tudi Pripon*1 druf?a.asl» i St na izlJ!liJ,ii»lilS kakof i ■?'s ve brane ži zaradi nove tehnike bolj jasni. posvečeni Rdečemu križu. To sta običajni znamki, ki služita kot doplačilo za usluge poštnega prometa za notranje potrebe. Nominala je letos višja, tako za dopla-čilno kakor za porto znamko, in sicer po pet dinarjev. Crtež znamk je enak, a se razlikuje po barvi (trojne barve) in z napisom PORTO za portovno Dne 30. apri- bančnih vrednot la sta izšli dve Znamke bodo služi Lj,j»1 znamki, ki sta namenu od 6. do 12- NO«?, VIET-NAM I»*Ji Izšla P1,*«'j rija S‘!r,tli A jst £ i.v L-!"«"™ v več b8' t nominag J« po 12 * 12 xu ie jjl* dveh milijonih, medtem ko je Znamke ngm predstav" 17 naklada doplačilne šest milijo- se; Mua Sap, MUa ^ii. j Mua jj. <»ekU V > ' nov. Format je 37 X30 mm, sli- n0j Mua Du jn ke 33 X26 mm. Crtež znamk radi običajnega je izdelal akademski slikar Bog- namena so seveda • dan Krsinič Iz Beograda. Znam- čane, kar je v šk°u° ^ ke je tiskal v listih po petde- filatelistom, ampak set kosov Zavod za izdelavo liji nasploh. Za dobro volji . — Nova čelada.. MAKSOVE DOGODIVŠČINE... €sss! // ^ Sr v K m,, m mjMm nevn — 5 S. maja 1962 ^^iatlligiaggla. T%L—i ■:sŽ3SZ=± ">'T »!iilliil mg£S f, ^^1 :BPS|s8|»^ &3£3&i Poznih večernih u- L,*r««ol Miče proti LETOS DRUGIČ: Z «JADRANOM» PO JADRANU «Najlepše je bilo na Korčuli!» letošnje naše izletnice in izletnike je najbolj navdušila korčulanska «Moreška» z bratskim sPrejemom Korčulanov, Meštrovičeva galerija in bivša črnogorska prestolnica - Žreb je treti"-' hv v vii«» ■f. 1* drugega izle- **?« dnevnika z «Ja-| S p0 Jadranu. Zato zače M Prekratki opis teh • ^tni 6 p ^ dni prav s temi| d ^“'eg tega pa i smo je bilo na Korčuli!« T^Pše ............ .......... JS‘čniki«piaai1 "«* »- itn.i ~n° društvo, Korču- U r^ija.) St biflv v nedeljo popol-*r*°, saj se zgodovina ^ kolib.,.- j__i •_____ kolik > |,.He *J. omenimo — poleg " L^ j ®*®08ti otoka za Ja-J* Mari. r°istno hišo znamenito Vj Pola, ki si ga tudi -•I l0 Pano n„ 1 lastijo... Sicer pa "V C'119' tak°nVeJdali’ da ie zadeva ■i* i i* p. da se res ne ve, od ' 1)S! aprav doma. gtP^ se je imenitni del H j| **i*] , aega bivanja na Re-’ iii'"- ho Podstavo znane fol-j s, e p.: ene igre eMoreška«, °r vidite na pričujoči ! . 6 med ‘mni gostitelji so Ki i ki ^ k.j. Predstavo povedali, »K i|| v dvorj,0? Priredili zakusko jj ttj, 'e j ni in res: kot bi tresli ! \S*j0 Spremenila v pravo opit*' !(I® jp 2 domačim pršutom, iti \ doslej neznanim a C *Mt» i vinom, ki se mu tud*! 'it , kmall,ln ki ga izletniki ne 18 j je j Pozabili. Navduše-V.tv°tii doseglo višek, ko je od , %i ^ri,r-redsednik kcrčulan-jv Ml5n'8a društva, dr. Ije ! P1*Vze d’ ki je žel tako bur- n ‘f !\ ’ Se mu je naš °d ""'n , Hib ie slišal,. I določil, da se bo na strošek Jadrolinije krožnega potovanja Benetke-Pirej-Benetke udeležil Stanislav Kojanec bf D^fčeta, mu je re- S' i? iblik*ei se *» Pravo. /■»» 1 (f® aid g Jadran net ne He muoren ■ l1, (Jno 0“b, ke me cmza de ,° na ‘eno. Se me j, LJbi/e .e biu u ane brko- lir11 *fe. kien° ne na ane ta‘ čiuav’k ne Čr J1 »h D?r'3eI Mileta pod je°a»p,e|Kal do ograje, NV p°ko2aI morje in M'fa! Ke ne **i,eiio* *he ?rf-da kuk’r uole. jjie ,n«tr.,L *• da se se ga >X F** * °* zatu ke murje bizoni.. (, mirno vodo in jS n. d1« iemaš prou Drej-V^de1 *lmLkei ke s' n spi u? .V! Piislo Ce dingača. Kdu S*k^ ' jema dlngač ", M jeUPhen,,^e , Pošteno zibal »(A), m„^ ležišču. Drejče W <^Hoky elau ke bo vitS™! ke bo pršo M'«;”*1'- Jest ne be j'b jetn■ Ce ie rlefco \ )eHj»Je .spiu tri, prou ^ sPiU štjere, če ne KN**# i,\ Vrcds^aridka sta y|\S 3P LMore5k *d.aen W Je ‘‘dej „ it J'ke L*aoeri'„ ar*dka! Kumej Vf‘o J,z«icon’,.de *’n delala tj« "» daruu ”sake buat, ke j*B*te U°S7tlojen, s’n mo >X4* j, Prerefcla. De je .“Prauliuc, de je A "‘dr:;, ia „„jnaPTej s’n mo N?* tiBfde besede. M a .i: ('."»taja, če be blo 'Ji *!j \±\ d 0 Pino, ke mo , f: 'o ?Poa<5na uZ: ie,t ne be bla •1 b rll.be t rnv-ajqa Jrn'ka: Jt» Nico !e ■' 0apu pomenle, je-V il,tbea !he»ip dan b’š sezula pja,f h d.jlloti * ®n dan pej b'n b” ?* je^Ule ad*j naprej mo V»eJ> £ «.eč rekla, de je \ se ,-Je baraba. Jeno 'Pio j?eTna za zahvalt “nePneke.» R. P. OOCOCOOOCOOOnnnii»n»nnii»»ii»imimiiHiii«M«i»i»i«»i»»»iM«imim»»»i»H»»inn»»i»«m IZPRED SODIŠČA 4 mesece zapora zakoncema za prisvojitev štedilnika Brezdomcu kar 8 mesecev zapora za krajo kolesa trebo, da pride do ustanovitve avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina že v tej parlamentarni dobi, in sicer z neposrednimi in popolnoma proporcionalnimi volitvami. , V svojem drugem delu navaja socialistična resolucija pogoje za dosego vsakršnega dogovora, bodisi krajevnega kakor tudi državnega značaja. Ti pogoji so: 1. Dežela Furlanija - Julijska krajina mora imeti poseben statut. Novoustanovljeni deželi je treba priznati najširšo zakonodajno oblast ter zagotoviti ustrezno gospodarsko pomoč države v okviru deželnega gospodarskega načrta. 2. Glavno mesto pokrajine mora biti Trst, a hkrati je treba poskrbeti za decentralizacijo deželnih odborov in uradov, ki zadevajo posebej furlansko prebivalstvo. 3. Tržaški pokrajini je treba priznati pravico do posebne zakonodajne in upravne avtonomije. Poleg tega so potrebni posebni ukrepi, ki bi uspešno pomagali tržaškemu gospodar- Pred kazenskim sodiščem (predsednik E del, tožilec Ballarini, zapisnikar Strippoli, obramba Mor-gera) sta se zagovarjala 39-letna Jolanda Brazzati por. Plol in njen 42-letni mož Antonio Piol. Oba sta bila obtožena, da sta si prilastila nekaj kuhinjskih predmetov, ki jih je neko podjetje svoj čas zarubilo. Obtožnica je trdila, da sta si zakonca prisvojila en štedilnik znamke »Zoppas« in en likalnik. Ta dva predmeta je neko podjetje zarubilo na podlagi sodnijskega odloka od 25. avgusta 1959, in sicer zato, ker zakonca nista poravnala nekega svojega dolga. Štedilnik in likalnik pa so izročili v varstvo Jolandi Piol. 29. julija 1961 so u-gotovlli, da »ta oba predmeta izginila. Obravnavi pred kazenskim sodiščem obtoženca .nista prisostvovala. Sodniki so obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list vsakega na 4 mesece zapora ter na 4.000 lir globe. Poleg tega so sklenili, da Jolanda Brazzati ne bo imela eno leto dostopa do javnih služb. # # * tija iz Ul. Orlandini 52, je bilo vredno okoli 20.000 lir. Kruh po 120 lir Od včeraj so pričeli prodajati kruh po 120 lir kg. S tem se je pričel izva-ati sklep pokrajinskega prefekturnega odbora za cene. Volitve na univerzi Danes se prtčno na tržaški univerzi volitve za obnovitev članov reprezentativnega organa študentov. Danes bodo odprta volišča v Vidmu, Gorici in Tržiču, v ponedeljek in. v torek pa v Trstu. Volitve se zaključijo v torek. V Ljudskem domu V torek razprava o avtonomni deželi Pred sodnikom Brencijem se je zagovarjal 44-letni Italo Filippi iz Ul Crispi 75, ki je bil obtožen, da je ukradel kolo. Sodnik ga je spoznal za krivega ter ga obsodil na 8 mesecev zapora ter na 4000 lir globe. Filippi je navečer 22. junija 1*31 taval sem ter tja po mestu. Pizno zvečer je zašel v Ul. Orlandini. Ker je bil zaspan, se je vtihotapil v vežo v poslopju št. 52 v omenjeni ulici, kjer je lepo prespal noč. Ko se je naslednje-ga jutra prebudil, je opazil zraven sebe moško kolo, ki ga je zamikalo. Pograbil ga je ter se odpeljal do Rotonde pni Bosketu. Kot je pozneje izjavil policistom, je kaj kmalu prodal kolo nekemu neznanemu mladeniču za smešno vsoto 1500 lir. Kolo, ki je bilo last nekega Bruna Candot- V torek, 8. maja ob 19.30 se v veliki dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonnina 19 zaključila javna razprava o avtonomnj deželi s posebnim statutom. Razpravi bo predsedoval crdv. Giusepe Pogassi, vodja skupine tržaških občinskih svetovalcev. Nesreča na delu fantje in dekleta na Trgu padlih za svobodo, je izredno visok ter obložen s pomarančami, limonami in običajnimi kolači. Na plesu pod'mlajem bo igral «Dolinski kvintet« z bogatim sporedom narodnih in modernih motivov. Pela bosta Darko in Darjo. Avtobusna služba bo pomnožena na obeh progah, ki peljeta v Dolino. stvu, da se reši iz sedanje zagate. Socialist'! ‘ftidtftjo, da je prosta co- na pomembno sredstvo za dosego tega cilja- 4. Socialisti menijo končno, da je potrebna ustanovitev pordenonške pokrajine. Danes veselica v Dolini Ob priliki tradicionalne veselico priredi dolinsko županstvo skupno s pokrajinsko upravo in Kmetijskim nadzorništvom v Dolini v dneh 6., 7. in 8. maja VI. razstavo domačih vin, na katero so vabljeni vsi prijatelji pristne domače kapljice. Razstave se bo udeležilo 12 kmetovavcev. Naj-bo.jšim razstavljenim pridelkom bodo podeljene posebne nagrade, ki so jih določili pokrajinska u- Praznik prijateljstva danes v Križu Danes ob 16. uri bo v Ljudskem domu v Križu praznik prijateljstva in miru, katerega se bo skupno z ženskami našega področja udeležila tudi skupina avstrijskih žensk. Govorila bosta Arturo Ca- 0SMA PREMIERA SEZONE SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA «Uvidevni ljubimec» v uprizoritvi našega SG Topel sprejem pri Zelo dobra režija in igra občinstvu - Danes ponovitev Osmič in predzadnjič v letošnji sezoni se je v Avditoriju odgrnil zastor našega Slovenskega gledališča za premiersko predstavo. Tokrat je izbira padla na Greenovega «Uvidevnega ljubimca«, komedijo, ki je šla že čez mnogo najboljših evropskih o-drov in doživela posebno na zavodu precejšen uspeh. Lani jo je v Trstu uprizorila v gledališču Verdi tudi igralska skupina Bri-gnone-Santuccio. Delo samo je odlično razčlenjeno v Gledališkem listu in zdi se nam predvsem točna ugotovitev, da ne gre za komedijo, epa čeprav se poslužuje komedijskih prijemov, in ni satira, pa čeprav se pogostoma poslužuje satiričnega ritma. «Uvidevni ljubimec« je predvsem drama. Drama zapad-nega meščanstva, ki hoče živeti, a nima za to ne pogojev ne opravičil, ne, končno, volje». Greene je svojo zgodbo postavil v tako meščansko okolje, ker jo je lahko na tak način razvil samo v takem okolju. V drugačnem bi ne učinkovala prepričljivo in niti življenjsko. Ljudje bi nanjo reagirali drugače, morda j impulzivno ali bolj trezno, predvsem pa logično in v nobenem primeru tako nizko, tako brez tistega, čemur pravimo človeško dostojanstvo. Toda ker rav- ostalih vlogah so nastopili Zlata Rodoškova kot Margaret Howard in Modest Sancin kot William Ho-ivard ter Edvard Martinuzi kot dr. Van Droog in Alojz Milič kot hotelski sluga. Dokaj številno občinstvo je u-prizoritev toplo sprejelo, predvsem pa je nagradilo igralce za njihove uspele kreacije. J. k. Prireditve in objave [11111®!®!!®®®®!!]®®®®®®®®!®®® Slovensko gledališče v Trstu DANES 6. maja Ob 18. uri v Avditoriju v Trstu Graham Greene SPOROČILO VLADNEGA KOMISARIATA Od jutri bosta delovali za urade vladnega generalnega komisariata in prefekture naslednji telefonski številki z avtomatično vključitvijo v zvezo: 31-321 in 24-451. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub »L Košir« bo imel danes 6. maja običaj, ni sestanek v prostorih kluba, Ulica Montecchi 6, od 10. do 12. ure. Vsi člani bodo lahko prevzeli vse zadnje novitete. no gnila zapadna meščanska druž-take zdrave reakcije ni spo- ba sobna, ima Greenov a zgodba v njej svoje najboljše okolje in postane v njem tudi izrez resničnosti, tragične resničnosti. Komedijo-dramo je za naše gledališče postavil na oder režiser .lože Babič. Uprizoritev je tekla lahkotno in gladko in morda samo v začetku nekoliko prisiljeno. Babtč je znal pravilno postaviti nekatere akcente in z njimi učinkovito poudariti ne samo posamezne značaje temveč celotno o-kotje. Teža zgodbe sloni na treh osebah, na nekakem klasičnem trikotu z nekaterimi neklasičnimi variantami. Te osebe so: Victor Rhodes, varani mož, Mary Rho-des, njegova žena in Ciine Root, ženin ljubimec. Vsi ti trije liki so našli v Radu Nakrstu, Miri Sardočevi in Stanetu Starešiniču odlične interprete in zdi se mi, da so jim vloge res «!ežale». Neposredno in prijetno sta bili podani spremljevalni vlogi Ann Ho-ward Mirande Caharijeve in Robina Rhodesa Livia Bogatca. V labria in Marija Bernetič. PISMA UREDNIŠTVU Kako je z zakonom o hribovitih predelih? Citati smo, da so bile kraške vasi iz tržaške in drugih občin proglašene za hribovite kraje ali za takšne, ki kmetujejo pod težki- Danes si na Opčinah obljubita večno zvestobo PAVEL SOSIČ in VIVJANA SANTIC Mladima novoporočence-ma iskreno čestitajo prijatelji, znanci in sorodniki! .....................................................................................................................Mit ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 4. maja 962 se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa je 7 oseb. 'JMHLI SO: 61-letnl Glocondo Tor- zoll, uradnik Glovann! Guilotta In gospodinja Nerlna Bonin, mehanik Igin'o Zonti In uradnica Cla-udla Freddi, trgovec Romano Poiani in cello, 75-letna Rosa Srebotnjak vd. I gospodinja Ida Miam, inštalater Ro. Umrl je profesor Ivan Rudolf Po dolgi in mučni bolezni je predvčerajšnjim umrl profesor Ivan Rudolf, odgovorni urednik tednika »Demokracija«. Rodil se je 1898. leta v Vrabčah na Vipavskem ter se med obema svetovnima vojnama izselil v Jugoslavijo, kjer je poučeval na Tr-covski akademiji v Ljubljani, ze takrat In kasneje je urejeval periodične časopise in bil po razpu-atitvi Jugoslovanske Matice predsednik društva «Branibor», kate- rega namen je bil, podpirati primorske emigrante v Jugoslaviji. Tik pred nemškim napadom na Jugoslavijo se je izselil v inozem- *l Ko se je naselil v Trstu, je poučeval na tukajšnji Trgovski akademiji ter bil tudi podpredsednik SDZ, nekaj časa pa tudi njen tajnik. Pokopali ga bodo danes; pogrebni sprevod pojde ob 11. uri izpred hiše žalosti v Ul. Vernlellis 24. Včeraj nekaj pred 15. uro se j® pri izkrcavanju blaga iz parnika »Africa«, ki je zasidran blizu hangarja 58 v Novi luki, ponesrečil 43-letni težak Aldo Furlan iz Ul. Donadoni 6. Težak zaboj je Furlanu stisnil prste leve roke ob obalni zid ter mu jih poškodoval-Ponerečenca so prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo od 8 do 20 dni zdravljenja. Padla je s kolesa Ob 15,45 so prepeljali na 2. kirurški oddelek splošne bolnišnice 40-letno Pavlo Mahnič por. Škapin iz Vrabč, ki se je precej hudo pobila pri padcu s kolesa. Zaradi raznih poškodb po čelu, nosu in ustnicah se bo morala ženska zdraviti od 15 do 20 dni. Mahničeva je padla s kolesa na poti z Opčin prot, obmejnemu bloku pri Fernetičih. Zastrupitev s plinom Včeraj popoldne je v stanovanju na Trgu Giarizzole skoraj prišlo do smrtne nezgode zaradi zastrupitve z gorilnim plinom. 19-letna Marina Divo, ki stanuje s svojimi starši v poslopju st. 2, je okoli 12.30 prižgala plinski gorilnik, da bi zavrela lonček vode. Po nesreči je dekle zadelo ob plinsko cev ter jo odtrgalo od pipe. Marina se ni zavedla, da plin uhaja iz plinovoda ter je brezskrbno čakala da bi voda zavrela. Nenadoma 1° je objela slabost ter se je z veliko muko spravila v posteljo, kjer so jo našli svojci že nezavestno. Prepeljali so jo na 4. zdravniški oddelek, kjer se bo’morala zdraviti kakih 8 dni. Carnber, 66.1etni Gmvanni Veronese, 77-letni Francesco Ulaga, 76-letna I-da Kosset vd. de Szombathe!y, 63-letni Ivan Rudolf, 64-letni Vittorio Carli. OKLICI: prodajavec Mario Cok in uradnica Alda Sila, geometer Gio-vanni Gualtlero Plet in socialna a-aistentka Maria Assunta Medeot, Da. rio Zerial i,n Lila Birgitta Karlsson, kemik Claudio Vidali in risarka Ma. rla Dl Buono, podčastnik CP Vince izo Rubessa In prodajalka Silvana Vatla, vratar Gaetano Lamac-ohia in šivilja Maria Parovel, urad-•rik Francesco de Glroncoli in tol. mačica Marisa Placer, uradnik Mas. simo Russo In gospodinja Anna Gal. lozzi, uradnik Franco Sain In gospodinja Maria Luisa Parladori, zidar Luciano Delise in delavka Miranda Veliach, agent CP Alfonso A-cierno In šivilja Graziella Crulci, pometač Giuseppe Minio in gospo, dinja Anna Burolo, zastopnik Glor. gio Lugnani in prodajalka Caterina Decolle, mizar Dino Fabbris in ši. vllja Dionisia Sgagliardicti, karabinjer Antonio Martinello in pletilja Pia Rcssetti, mehanik Rtnaldo Ga-ravello in delavka Irene Sossi, študent v pomorski akademiji Bruno Ausiello in gospodinja Maria Bonet-tl, Ind. izvedenec Adriano Berzse. nyl in frizerka Maria Nevla Vouk uradnik Samuel« Česana in gospo, dinja Adriana Bauer, uradnik Rena. lo Milazzl im gospodinja Maria Cri-stina Vittori, mehanik Nazarlo De-pangher in frizerka Maria Salemme, pomorščak Mario Sluga in bolničar, ka Komilda tečar, delavec Bruno Russignan in gospodinja Luciana Debore, uradnik Vittorio Toso in gospodinja Sonla Bison, državni nameščenec Renato Spe ra in gospodi, nja Llcia Froietti, uradnk Fulvio Clie;ni In gospodinja Libera Matelich delavec Glan Carlo Grili in bolni, čarka Nerloa Maria Pome, delavec Alberto Sonz o in gospodinja Libe. rata Sauro, aelavec Giantn Gentite in gospodinja Klavdija Mohorčič, delavec Renato Zanetti in gospodinja Lidia Casot, pom kapitan Giacomo Hovnannessian in uradnica Angela Farlnola kapitan dolge plovbe Romano de Fili:pp;ni in Študentka Gra. žleba Corel)!, delavec Franco Bose , in gospod nja L.h Novacco, šorer | Lu gi Ulclgraf in šivilja Kina Vi.cz- berto Bellanova im prodajalka Odi. nea Sponza, karabinjer Gaetano Te. dejo ii in gospodinja Maria Domeni-ca de Palma, uradnik Federico Ze-nic l.n uradnica Daniela Škamperle, delavec Antonio Cavallin in gospodinja Graziella Mazzalors, inštalater Marcello Furlani in gospodinja Bruna Babich, tesar Valentino Urizio in gospodinja Elsa Gabriella Campaner, poštni agent Francesco Iustulin in iprodajavka Maria Depangher, urad. nik Leonardo Cataneo in uradnica Amna Pescatorl, mehanik Bruno Boc. ci in delavka Suva Riccobon, skla. diščnik Giordano Dudime in dekora-terka Silvana Škerl, tehnični uradnik Massimo lesu In bolničarka Eli-sabeth Mary Taylor, trgovec Anto-nino Guarnaccia in gospodinja Edda Devetti, namestnik bančnega ravna. tel!a Marino dr. Nicolim in gospo, dinja Anna Maria Pontom, uradnik Rino Prelaz in šivilja Maria Žaro, uradnik Gianni ivlodestl im frizerka Maria Malisano, uradnik Guido dr. Ce-ni in gospodinja Andreana Bar. bo, uradnik Dario Scavuzzo In u-radnica Adriana Fronzi, karabinjerski podčastn k Antonino Garozzo in gospodinja Maria Chiavetta. Plezalni tečaj SPDT SPDT priredi letni plezalni tečaj Glinščici. Mladinci in mladinke, stari najmanj 17 let, ki se zanimajo, naj pridejo po obvestila in na pomenek na sedež SPDT v Ul. R. Man. na 29-11. v torek 8 t.m. ob 21. url. # # # SAK Jadran gre v nedeljo 6. t.m. v Dolino pod mlaj. Odhod ob 14. uri z začetne postaje avtobusa 25 (Piaz. za S. Giovanni). Pridite akademiki in prijatelji! Mali oglasi «UVIDEVNI LJUBIMEC» Komedija v dveh dejanjih Prevod: M. Miheličeva Scenograf: Sveta Jovanovič Kostumi: Inž. arh. Milena Matulova OSEBE: Viktor Rhodes - Rado Na-krst. VViliiam Hovvard - Modest Sancin, Clive Root . Stanislav Starešinič, Ann Howardova - Miranda Caharija, Margaret Ho-wardova . Ziata Rodoškova, Ma-ry Rhodes Mira Sardočeva, Robin Rhodes Livio Bogateč, dr. van Droog . Edvard Martinuzzi, hotelski sluga - Alojz Milič. Režiser: Jože Babič Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave v baru Mosco. lin (nasproti Avditorija) PONOVITEV predstave ^UVIDEVNI LJUBIMEC* v kino dvorani v Skednju v torek, 8. maja ob 20.30 V sredo 9. maja ob 20.30 ponovitev predstave »UVIDEVNI LJUBIMEC« v Prosvetnem domu na Opčinah Qn»HiB®®ra®ffiina»)ra®maaD®®i!ffi® VERDI V sredo ob 21. uri bo šesti koncert orkestra Tržaške filharmoni je, ki ga bo vodil Julius Rudel ob sodelovanju pianistke Jerome Ro ie. Na sporedu so skladbe Glinke, Howarda Hanscna. Brahmsa LEKARNE ODPRTE DANES Dr Codermatz, Ul. Tor S. Plero 2; Godina, Šentjakobski trg 1; Alia Minerva, Trg sv. Franč ška l; G. Pa-po, Ul. Felluga 46; Al Due Mori. Trg Unita 4; dr Rossettl, Ul, Com-bl 19; dr. Sigriori, Trg Ospedale 8; Tamaro in Neri, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA l-EKAHN INAM Al Camelto, Drevored 20 septembra 4; Godina Šentjakobski irg 1; sponza Ul. Montorsino 9 (Rojan); Vrrrrari Trg Valmaura 10; Viei mettl. Borzni trg 12 LOTERIJA BARI 18 41 45 64 62 CAGLIARI 68 19 45 80 31 FLOHeNCA 79 40 47 69 29 GENOVA 41 25 77 27 62 MILAN 33 8 38 74 25 NEAPELJ 25 14 84 43 3 PA) ERMO 35 9 13 83 52 RIM 9 42 7 78 27 TURIN 3 22 69 11 4« BEN*TKE 36 68 10 66 50 ENALOlTO 122 XXI XII XIX mi okoliščinami in se zaradi slabih tal, podnebja itd. ne morejo gospodarsko razvijati in napredovati tako kot nizko ležeči (ravninski in gričasti) in bolj rodovitni predeli. So torej pasivni kraji in je torej prav, če se s to proglasitvijo nudijo tem krajem kakšne ugodnosti. A začudilo nas je in si nismo znali pojasniti, zakaj je bil iz tega izpuščen Prosek. Vsaj tako smo razumeli. Tudi smo se hkrati vprašali, zakaj ni bila ta ugodnost raztegnjena na druge občine, ki morajo gospodariti pod enakimi naravnimi pogoji. Kakšna razlika naj bi bila med kraškim področjem, spadajočim pod upravo tržaške, in onim pod upravo repentaborske, zgoniške in devinsko-nabrežinske ter dolinske občine? Edina razlika bi bila v nadmorski višini, kar pa menda ne pride v poštev, kar v bistvu prav nič ne spremeni na stvari. Predpostavljamo, da so se tudi te občine zavzele za raztegnitev tega zakona na njihovo ozemlje. Cc je tako in ni občinam uspelo, kaj je temu vzrok? Kot slišimo, bo zakon o hribovitih krajih raztegnjen tudi na goriški Kras. Spričo tega nam je ravnanje pristojne. komisije, oziroma organa, ki o tem odloča, tem manj razumljivo. Ce pa niso imenovane občine v tem pogledu še ničesar ukrenile, nedvomno bodo. Sicer pa pristojne oblasti dobro poznajo ves tržaški Kras in bi ne bila za to potrebna posebna utemeljitev. Je sicer res, da je o tem že pisal «Primorski dnevnik», a je pač tako, da se tiskana beseda večkrat prezre, slabo razlaga in razume, pozabi. Za take in podobne zadeve bi bila na vasi skrajno potrebna živa beseda s potrebnimi objasnili m priporočili. Ce bi mogli to delati naši stanovski organizaciji (KZ in ZMP), bi s tem storili našemu kmetijstvu veliko uslugo. V zvezi s to zadevo smo se obrnili na Kmečko zvezo, ki nam je pojasnila naslednje: S svojim sJtlepom je komisija, ki določa, kakšne katastrske občine se lahko vključijo v sezname, predvidene po zakonu o hribovitih predelih (zakon 25. julija 1952 št. 991), vključila v sezname hribovitih predelov sledeče katastrske občine: Draga-Gročana (občina Dolina); Bazovica - Padriče - Trebče - Bani - Opčine - Lonjer (občina Trst) Repentabor in Voglje (občina Re-pentabor). Niso bile vključene: nobena katastrska občina iz Zgonika in De-vina-Nabrežine ter ostale katastrske občine upravnih občin Trst, Reoentabor (Col) Dolina, Milje. Za kmetiistvo nam vključitev teh katastrskih občin ne orinaša skoraj nič novega. Za občino u-tegne biti važnejši prispevek tega zakona za obrtniške, turistične in druge dejavnosti, F,dini važen element je, da zakon razpolaga s 14 milijardami Za letos pa naše nodročje ne bo iz tega sklada d"hilo nobene dotacije. ker je hil denar razdelien. preden ie osrednia konvsija vključila naše kraje v seznam hribo vitih predelov. MODNI SALON ,šče vajenko In šiviljo. Mode Gianna, Ul. S. Spiridio. ne 2. IŠČEMO MLADO DEKLE za trgovino s, sadjem in zelenjavo. Telefo. nirabi na št. 56242. TRGOVINA JESTVIN, Ul. F. Severo 105, Išče 15—16-letnega fanta. Kolesa BIANCHI — originalna kolesa MELILLO Trst — Ul. A. Caccia 3-10 tel. 96032 Motorng kolesa MELILLO Trst — Ulica A. Caccia 3-10. GUME za avtomobile, motorna kole. sa In kolesa vseh vrst, MELILLO Trst — Ulica A. Caccia 3-10. NADOMESTNI DELI za vsa Italijan, ska in tuja motorna kolesa. NADOMESTNI DELI za Vespe, Pa-rilla, Lambrette, N.S.U., Itom, F. Mo-rini dobite pri MELILLO ALFREDO Trst — Ul. A. Caccia 3-10 tel. 96032 VESPAGENZIA, Trst, Ulica S. Francesco 44, tel. 28-940, takojšnja Izro-čitev VESPA GRAND ŠPORT MODEL 1962 skupno z rezervnim kole. som in VESPE 125 in 150 z dvopro. stornlm sedežem. Na obroke in brez predplačila. Vepka izbira SCOTER m MOTO rabljene z izrednimi pogo. n plačevanja. PRI MAGAZZINU FELICE, Trst, lica Carduccl 41, DOBITE: ženske, moške in otroške aežne plašče, bunde, hlače. Jopiče in srajce najboljših vrst in žnamk po najnižjih cenah. PRI VAŠIH NAKUPIH obiščite trgovino »MAGLIABELLA« na Korzu Garibaldi 11 (Barrlera), nekaj kora. kov od avtobusoe postaje. Pri nas boste našli veliko izbiro pletenin, nogavic m perila za dame, gospode In otrose po uajnlžjih cenah v Trstu. Postreženi boste v vašem Jeziku! Proti izrezku tega oglasa za nakup najmanj 500 lir vrednosti. FANTA 14—15-letnega išče trgovina jestvin Via dellTstria 2. DOBRO VPELJANA trgovina z ar. tildi za darila, obširna licenca, na ugodnem položaju, bi zaradi odhoda družabnika pritegnila sodelavca z znanjem slovenščine. Ali pa bi bila budi naprodaj. Ponudbe na upravo lista. VAJENKO za manufakturno trgovino iščem, Ponudbe na upravo «Pri-merrkega' dnevnika«. Ulica sv. Fran. čiška 20. in De Falle. Danes se prične pri gledališki blagajni prodaja vstop- POGREBNA SLUŽBA TRŽAŠKE OBČINE Tržaška občina opozarja, da je s 1. aprilom odprla za občinstvo v prostorih v Ul. Zonta št. 7/c nove urade občinske pogrebne službe. Ta služba deluje nepretrgano od 8. do 19. ure vse dni (tel. 38-6-09), medtem ko odgovarja na nujno klicanje ponoči telefonska številka 90-2-15 brez zvišanja tarif. Pogrebna naročila se sprejemajo na podlagi naslednjih tarifnih cen, ki jih je odobril občinski svet: Včeraj sta se poročila v St, Mavru VIDA PAHOR in ZORKO COTAR Delovni tovariši in prijatelji jima čestitajo in želijo mnogo sreče v življenju. Čestitkam se pridružujeta tudi uprava in uredništvo «Primorskega dnevnika». . N rertr C ? sii Nazionale 14.30 c,re ^ ?e,( gusarjem« (Giulio ues ' ."Silo iPhati). Eastmancolor-^,,^ r„- lo. 9 v"' gceis.or H...U V 'C*1 Corbett, Pate,cia BreslM- > dano mladini. „ « (tf, Grattacielo 15.00 »Same«: * )iq fc)U, j^amev » .M' - (MJ fir""« 5» (5 color. Bob Arcobaleno 14.00 ni ruggentl). Nino Supercinema 14.30 aJJ.^ (Estate e (umo). TeCj,nn, pil*' renče Harwey, Geraldi" K Prepovedano mladini. z* epoveoan« , sni 14.30 »Boccaoci« tta nicolor. Prepovedano , SJ % Garibaldi 15.00 «La_ cK*1*,. ff» Loren, Vittorio De Si ■ ^ dano mladini. . „Jf ji teč* Tj %; 15.00 «Nekaj, ln i A,lMd[s oo 16.00 2110 ^10 »J«, c C1 lamu« . Vittorio Veneto 14.15 ^ vi« (I leoni 9cat Mori Cardinale, Miohele Ventura % Ideale 14.00 «Toplo ne"Teio). (L'occhio caldo del color Rock Hudson. |no**Ji m Marconi 14.30 »Po«'*’ £I arconi ls.uu — . to- no sguardo dal PO^eč** ne, Jean Sorel. Prep° dini 30 t’’. Abbazla 14.30 18.00 2*’ j.# Technicolor. Paul n* • Mari« Saint. ,qui Odeon 14.30 «Tiste...» „„ Kay Fieher. Prepove0 Kay ficner. rrc^-- . [ 50 V počastitev spomin0 jin j derija darujeta MarK>>' Ipertot 2000 lir za Du DOLINSKI FANTJE IN DEKLETA vabijo na tradicionalni ki bo v nedeljo, 6. maja od 18. do 24. ure in v ponedeljek, 7. maja od 20. do 24. ure Oba dnt bo odprta RAZSTAVA NAJBOLJŠIH DOMAČIH VIN Igral bo DOLINSKI Pojeta DARKO ‘m zve*« Avtobusna ji* , 2«’ mestom predvaja danes 6- t. m. z začetkom ob 15. uri Eas*1 Scope film LJUBIMKA IZ POKOPANEGA MESI A HAVA HARAREET "(fr- mrn-Mt \ AMEDEO *i-mm ki \ ^ itm .. j| J.L. I. razred 100.000 lir + IGE II. razred 35.000 lir + IGE III. razred 10.000 lir + IGE V teh tarifnih cenah so za-popadeni dobava prevoznega sredstva, krsta, tenčica, blazina, čevlji in služba osebja. Dodatne usluge, ki bi Jih naročniki zahtevali (kot na primer objava osmrtnic v časopisih, cerkveni obredi, posebni pokopi na pokopališču itd.) se zaračunajo posebej, to je, se dodajo k cenam, ki jih določajo omenjene tarife. RAD 11 GIUIIA GEORG ES GABRIELE J.M. V ponedeljek, 7. t. m. ob 18. uri ponovitev filma -,ii PROSp KINO «IRIS» \(N predvaja danes 6. t. m. z začetkom ob 16. uri technic° 41IZIE W0MN SV(! tli Mundo di buzie Wong) NANC* Igrajo: WILLIAM HOLDEN in Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. TRŽAŠKA AGENCIJA ZA PRODAJO KANADSKIH ČINČ^ (Clncllia C&nadesi) 0* dobavljenih po T. R. Chinchillas Ranch Reg'd ® .n(o rC.V Propagandne cene. Vse potrebne qI)'J Tt dobite pri zaupniku S. FR A N Trst, Cas. postale C $ Capitol __________ Troy Donaque. Tretji < a uspeh. „ S Impero 15.00 «Razporf»* ,|. . ' sko» (Divorzio ali'11®j, /J Italia 15.00 «Vam m™' ^ (Le plače Brahms?) ‘jn| . ,tjjj, nan. Prepovedano m ^ jo* JO Massimo 14.30 «Dvom» 1 Kriminalni Ulm. Gary , borati Kerr. ud 9, t| Moderno 15.30 «Zma8«T'lntiy ,# j, ------------e s, >i ‘t; « Sl S S I A fc C $ C1 »K S S S 5 N C? C* s L 7 6. maja 1962 i l5fefT(fiiGV/lSk J!.« pre- dogodek ?tVe?r «dda so bile Proslave ^rnL « a' Nova delavska N» iL2?lL J'e Priredila 1. k udeuH^aj povorko, ki so se velike množice tr-sa^JlTrp.t plovnega ljudstva. «r * J1 sitidfi,P.erugino je bilo na-^ ^tererr! ka n° zborovanje, na 13 So ata spregovorila Lu-l k-prtc j0van v slovenščini .j- , ednik Svetovne sindi- ■ j ^ st»Z«CZe Renato Bitossi. O-P J S na°U^arila> da bo Pred- od-po- %«o ar h01"136 delavcev “>1 t%’ se bodo v novih Nlav« °mica je priredila k in Lutudi v Miljah, Kri-Ski abrežini. Tu so ob tej odprli tudi nov sedež $!'S nJJj delavske S?1*16 Je pri., Sm, C!alistična <*Sg*» veSfit, 5Uci je Kn n°so ljl J* Sporart * zelo pester kultur- S dr t /Pregovorila pa sta t>3 J0 u;,“0že Dekleva in Euge-P 3e rto,ebti, ki sta orisala A je*' j i! avtar^eoo po ustanovit- Na ht?m?e dežele, ki bo >i'j ?*ctia il11 jamstvo demokra- ft J obs‘I' napredka. Jh jn ada spletke desni i”*11* -N mNstičnih sil> ki ro-ooP,l,1 ' y ustanovitvi deže- Pa nam je prine- si SiN B Hi JC j^ neprijetno novost, to Serije novih tarif elek-'5 *beriK.,01ca na podlagi ukre- ipP01, Se'WvflfStrskega odbora za |J CeHeSs Je sicer hotel zvi-'I;1' tM.e s 1. septembrom S R S J3 R>(, vendarle odložil b * leto° 6n° nubjerdo Ur CSda?,Pravdništvo je konč-sodišču fašistične so povzročili v Tr-iih^Vet' “‘'.entate. Skupno gre Stiriiadeničev, od kate- dv!Vnzaporu- tri'e na o ■■ CS a1 pa v inozemstvu * 4nd,at bodo prvotne ob- M omilili ter da W ,°bt°žili fašistov zdru- A. pnr\Wl #4n V\i ir* y !;&" oK'd v 0 & 'A J 'L A l t •> teden Poj. J" Delavske zbornice. priredila Neod-;onM —*“**ai,ična zveza na ' 41 “*“* tradicional- , , ki se je je ;iici isVnnogo ljudi. Na ve- «h ,u“>nnnNcev in demokratič-!?*% “c ter še posebno poti Potrebo — —------------------------------------------------------------------------------------------------------ Pri tem desničar- Nik°ova .Zaradi c®ne do 1. maja le- ^‘“Kov rfTlaal odpora žalski . delavskih strank je C>1 ‘’irnamenom' da bi iz- CVv je toinalna dejan ja’ C’h t«, na dlani. O faši-0& jorisuh so govorili C' ko |dnji seji občinskega k !,Jpanf dr. Pincherle vpra-\ viožiI ’ ab bo občinski od-tožhApr°ti teroristom čili ft&kodn 2 zahtevo, da povr-Ulk^ini . ' ki so jo povzroči- C tudi 0 s fašisti V 'iWka-^ J CPa sodišču, je do-C broti f«Va’ ki je bila te 1C ki ^iirinajstim razgra-1 1 Sliv? ani demonstrira-Cs'ciaVi encem in vpili 4f0. o, 2* poa* m jih je policija Ut,'ter ?Vala. naj se razide-W, nsedii»,ne smemo čuditi,' U se i. be fašistične misel-HrNjl® ^®žko iztrebljajo. ttriNiir Mednarodni delav-•ijvi, °e maj so delovne S2 t ™N Pokrajine pro-ttNio v,dločno zahtevo, da •k* N badaljnje zboljšanje 1 VvPi. g0jev in življenj- Proslava Je MN deh’vkjer Je ogromna N>raka,!cev v dolgi po-*»li, da TCa po mestnih u-'SaN zh* rePublike. Sindi-$ ^lraij0rovanju, ki ga je Pru^Delavska zborni-k V ^ styovalo več tisoč ';Ni sta na Trgu Cesare JJtNb ;n govornika Italo J-v Naia Pr°f- Marangone ar * “ profc . j O- zvišanje mezd J? li,.?°r tij. delovnih pogo-jl i^dstvabdi borbo delovne-Nbh Ustano,!n, demokratičnih s X dežele, ki je X,5novaP?trebno sredstvo N J ip :'e. gospodarskega N^drojjJdstranitev neraz-tht kosp:1', ki, zmanjšujejo \Ntb farskega čudeža, \L Na* Post?,1..So proslavili 1. 2 na „,Ctvij° visokega W iih.ip Na?a Tnem trgu. God-fiN^Sgiz^6-lgrala koračni- lssua toliko govori Pe-i; Pred ^^4,>sS5oeoPr'""' 1,1 j«- padlih obča-so položili Karlo Cer-0 kriminalni po- {\0N"žev^edstavlja atom-? ver,ba Vo,abje in priprav- , N. °Jbo katere breme il* tej'£delavski vCVd^llki je zapel kMati' raz-ne-zbor. vu se ie predstavila iz Trsta, u-slovenskega i fNCvzga]a J Slh ^asbNit^vu v Ijubez- 1J lJz ■ 5&kot,„.a Pravo doživet-ki je bil v dvo- Nadaljcvanje seminarja evropske skupnosti Včeraj se je nadaljeval na tržaški univerzi seminar, ki ga prireja SIOl in na katerem razpravljajo o nekaterih vprašanjih evropske integracije. Na včerajšnjem zasedanju je govoril predstavnik CEE Collowald, ki je orisal odnose med gospodarsko politiko ZDA in šestih evropskih držav. Podčrtal je važnost pristopa Velike Britanije. Posebej je obravnaval tudi gospodarske odnose med državami SET in Jugoslavijo, ki so postali napeti zaradi carinske zapore šestih držav proti tretjim. Dejal je, da je treba v obojestranskem interesu proučiti možnosti rešitve tega vprašanja in predlagal, da b; Jugoslavija sestavila spomenico, v kateri bi podrobno orisala, katere proizvodne panoge so utrpele najhujšo škodo v novem gospodarskem okolju. S 1. majem zvišanje dravinjske doklade Iz Rima poročajo, da je vsedržavna komisija za življenjske stroške ugotovila, da se je povečal indeks življenjskih stroškov v trimesečju februar-april na 114.75, medtem ko je znašal v prejšnjem trimesečju 112. Indeks se je torej povečal za tri točke, zaradi česar se poviša za tri točke tudi draginjska doklada za službence trgovine, industrije in kmetijstva. Povišanje draginjske doklade stopi v veljavo 1. maja 1962 in velja za razdobje maj-junij 1962. Slike, ki jih je posnel Mario Ma-gatna na izletu v Dalmaciji, so na ogled v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20. KINO PBOSEK-KONTOVEL predvaja danes 6. t. m. ob 16. uri Warner Bros barvni film: POGUBLJENI in JUNAKI (I dannati e gli eroi) Igrajo: J. HUNTER In W. STRODE OBMEJNI PROMET NA GORIŠKEM V aprilu 114.322 prehodov s propustnicami in potnimi listi V Beneški Sloveniji so zabeležili v istem mesecu 13.288 prehodov s propustnicami Kolikor bolj se bližamo poletju in s tem lepemu vremenu, tako tudi narašča maloobmejni promet in promet s potnimi listi tudi na Goriškem, pa čeprav doslej nismo imeli dosti lepega vremena za izlete in turizem. Tako smo v maloobmejnem prometu na goriškem področju po uradnih podatkih obmejnih organov imeli v preteklem mesecu aprilu 105.204 prehode s propustnicami vseh vrst in dvolastniški-mi dovoljenji v obeh smereh. Od tega je prešlo mejo z- navadnimi propustnicami 27.659 italijanskih državljanov in 67.210 jugoslovanskih državljanov. S posebnimi propustnicami je šlo čez mejo 65 italijanskih in 140 jugoslovanskih državljanov z izrednimi propustnicami pa 14 italijanskih in 14 jugoslovanskih državljanov. S tranzitnim dovoljenjem je potovalo 2.017 jugoslovanskih državljanov, povečini Brici v Novo Gorico. Z dvolastniškimi izkaznicami je šlo . preko meje 1.674 italijanskih in 5.568 jugoslovanskih državljanov. S potnimi listi na mejnem prehodu pri Rdeči hiši pa je šlo v obeh smereh 5.941, italijanskih in 3.177 tujih državljanov, 'od katerih seveda največ Jugoslovanov. Tako je dosegel celoten oseben promet na Goriškem v preteklem mesecu 114.322 prehodov v obeh smereh. V Beneški Sloveniji pa so v istem mesecu zabeležili 13.288 pre- hodov v obeh smereh, kar pred-stavlja znaten napredek v primeri s prejšnjim mesecem. Največ prehodov so zabeležili na bloku prve kategorije pri Stupici, in sicer 8.842. Sledi blok pri mostu Vittorio z 946, dalje blok pri Mi-ščeku z 810 in Polava s 778 prehodi v obeh smereh. Izlet na Vremščico in v Škocjansko jamo Slovensko planinsko društvo iz Gorice organizira za nedeljo, 27. maja enodnevni avtobusni izlet na Vremščico in v Škocjansko jamo. Izletniki se bodo dopoldne povzpeli na Vremščico, popoldne pa si bodo ogledali Škocjansko jamo. Kosilo iz nahrbtnika - Vožnja za člase po 600 in za nečlane po 700 lir. Odhod iz Podgo- Dr. Stanislav Perhavec (Perazzi) zdravnik - kirurg sprejema ob delavnikih: v ambulatoriju pri Pevmskem mostu (Ponte del Torrione št. 1 od 17. — 18. ure v Standrežu (Ul. sv. Mihaela) št. 166 od 18.30 — 19.30 ure (po dogovoru) v Gorici, Ul. Dante št. 10, tel. 51-10 liilMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiliiiiiiiiiiiimimiiiliilililiiiiimifiiiiiiililiiiiiiiiiliiiiiiiiMiiiiiiiiMIliMiinlliiuililitimfinitiiitiiiitiimiimilllllliiiiilliliiillinlliillliiiiliiiiliiiii PRAVDA ZA TOKAJ ZAKLJUČENA Briški tokajec bo nosil še naprej svoje ime Tako je pred dnevi odločilo kasacijsko sodišče v Rimu Te dni je \bila pred kasacij-skim sodiščem v Rimu zaključena razprava in izrečena razsodba v pravdi, ki je že nekaj let tekla med madžarskimi in našimi domačimi vinogradniki glede imena za vino tokaj. Madžarsko podjetje Monimpex je namreč vložilo tožbo proti nekemu podjetju iz Vidma, ki je začelo za svoje vino uporabljati naziv «furlanski tokaj«; Madžari so bili na stališču, da se sme uporabljati to ime samo ra vino iz njihove pokrajine Tokaj tet niso hoteli priznati, da tudi v na- PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPIEVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA - Ul. Duca d’Aosta 180 - Tel. 28-45 • GORICA HHEV/EMAMO PKEVOZ VSAKOVRSTNEGA HI.AGA ših krajih pridelujejo posebno vrsto vina, ki že dolgo časa nosi to ime. Kasacijsko sodišče, pred katerim so n^gtijpile združene trgovinske zbornice iz Gorice, Trsta, Vidma, Benetk in Trevisa, ki jih je zastopal univerzitetni profesor iz Rima Asquini, ki je po rodu iz Furlanije, je razsodilo, da domači proizvajalci in trgovci lahko uporabljajo ime tokaj, za belo vino tiste vrste, ki je bilo že doslej znano pod tem imenom. Madžarsko podjetje je pred sodiščem zastopal odv. Nlcolb iz Rima. S tem je bila končno ugodno zaključena dolgoletna pravda, ki so jo z zanimanjem spremljali tludi briški vinogradniki, saj so tudi oni s svojim vinskim pridelkom v njej direktno prizadeti. re ob 6. urj in iz Gorice izpred kavarne Bratuž ob 6.15. Vpisovanje v kavarni Bratuž do 22. t. m. če do tega dne ne bo dovolj vpisanih izlet odpade. Nezgoda deklice iz Dola Včeraj ob 14.30 so pripeljali v goriškn civilno bolnišnico 6-letno Adriano Peric iz Dola št. 38-A. Zdravniki so ugotovili, da ima deklica rano na notranji strani desnega stegna. Očistili in obvezali so ji rano ter jo poslali domov. O-zdravela bo v 10 dneh. Deklica se je ponesrečila na domačem dvorišču, ko je padla z nekega hloda približno pol metra visoko. V NEDELJO, 13. MAJA Mladinski izlet v Brda Mladinskega izleta v Brda, ki se bo vršil v nedeljo, 13. maja v Vipolžah v Brdih in katerega se bo udeležila mladina iz Avstrije, Italije in Jugoslavije, se bo udeležila tudi mladina z Goriškega. Vpisujejo: Vrh — Severin Cotič Poljane — Bruno Lavrenčič Doberdob — Janko Gergolet (zadruga) in Genko Peric (gostilna) Doi — Ivan Berlot (prosvetno društvo) Gabrje — zadruga Scvodnje — Branko Kuzmin Standrež — Livia Volčič in Karllč Nanut Steverjan — Ivan Klanjšček Oslavje — Silvan Primožič Pevma — Nadja Sošol Gorica — SPZ, Ul. Ascoll 1-1 Vožnja _ avtobusom 600 lir. Podrobnejše informacije pri vpisu. Ker je le še malo časa na razpolago, priporočamo tistim, ki se nameravajo udeležiti tega izleta, naj se prijavijo čimprej. ZLATA POROKA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiMiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiimiiiiiimiiii ZARADI NEPOPUSTLJIVOSTI DELODAJALCEV Danes 24-urna stavka kinematografskih uslužbencev Uslužbenci zahtevajo med drugim 14. plačo Ce ne bo sporazuma, bodo stavko ponovili 9 Radio Trst A 9.00 Kmetijska oddaja; 9 30 Slo. venski narodni motivi; 11,30 Oddaja za najmlajše, nato Harmonikarja Toni Jacque in Edoardo Duochina; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... odmevi tedna v naši deželi — urednik: Mitja Volčič; 13.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 14.45 Sestanek s Srečkom Dražilom; 15.00 Mando. linski ansambel, ki 8a vodi Janko Gerdol; 15.20 Portret v miniaturi: Jula de Palma; 15.40 Jam session; 16.00 Popoldanski koncert; 17.00 Za smeh in dobro voljo; 17.50 Plesna čajanka; 18.30 Obisk v naši diskoteki; 19.30 Izbor melodij iz operet »'Havajska roža« in «Ptičar«; 20.00 Šport; 20.30 Valentino Liberace in Dolly Morghan z orkestroma Georg« Liberace in Club; 21.00 Ljudska opravila in opasrla; 21.30 Koncert godalnega kvarteta iz Zagreba — Antonin Dvorak: Kvartet v F-Duru, opus 96; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Plesna glasba; 23.00 Pollfonska vokalna glasba. 7.15 Kmetijska oddaja; 9.00 Danes na športnih igriščih; 14.30 El Campanon. Nedelja. 6. maja ISMMS ha; 17.20 Simfonični koncert; 19.30 Športne vesti; 20.00 Glasbeni album; 21.00 Srečanje z Mino; 21.40 Ljubavna pisma; 22.05 Teden ak. bualnosti v svetu; 22.35 Koncert Rimskega kvarteta; 23.30 Srečanje s sireno. II. program 9.00 Jutranje vesti; 9.30 Gran gala; 10.45 Med tekmeci;' 15.00 Plošče tedna; 15.30 Album pesmi; 16.00 Oddaja za šoferje; 17.00 Glasba in šport; 18.30 pleštte z na ni; 20.30 Varetejsko-glasbenl program; 2.145 Večerna glasba; 22.30 Športna nedelja; III. program 16.15 Na programu skladbe Fe-llxa Mendelssohna; 17.50 Beethovnove Variacije; 18.30 Sodobna zgodovina; 19.00 Sktadbe Nina Rote 19.15 V biblioteki; 19.45 Krajevne finance v Italiji; 20.00 Vsakočer-ni koncert; 21.30 Oratorij Claudel. Honegger »Devica Orleanska«; 23.00 Brechtove poezije Slovenija Koper 6.00 Prenos KL; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 8.40 Vedre pesmi; 9.00 Naša reportaža; 9.15 Zabavni zvoki; 9.45 Poje E- dith Piaf; 10.00 Prenos RL; 10.30 Operne arije; 11.00 Popotovanja; 11 15 Poje Nicola Arlgliano; 11.30 Neieljski komert; 12.10 Glasba po željah; 12.36 Zunanjepolitični pregled- 12 45 Glasba po željah — II 'del; 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 14.00 Glasba po željah; 15.15 Fantje na vasi; 15.30 Zabavni orkestri; 16.00 Prenos RL; 19.00 Športna nedelja; 19,10 Glasbena medigra; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 6.30 Vrem« na ital morjih; 8.30 Kmetijska oddaja; 11.15 Antologija nesmi; 11.45 Roditeljski krožek; 12.20 Glasbeni album; 14 15 Kar mimogrede; 14.30 Poje Tito Gob-bi; 15.00 Nogometna tekma Francija B-Itallja B; 17.00 Plesna glas- 6.00 Vedra glasba; 6.05 Poročila in dnevni koledar; 6.30 Napotki za turist«; 7.30 Radijski koledar; 8.00 Mladinski radijska igra; 8 40 V glasbeni sobi; -8.55 Glasbena med. igra; 9.05 Zabavna glasba; 9.45 »Rdeči mak«; 10.00 Se pomnite, tovariši...- 10.30 Pisan glasbeni dopoldan; 11.30 Nedeljska reportaža; 11.50 Melodije; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.15 Obvestila; 13 30 Za našo vas; • 14-00 Slovenske narodne; 14.15 Naši poslušal, ci čestitajo-, 15.15 Orkester Alfred Soholz; 15.30 Rudolf Franc; in Ladko Korošec pojeta samospeve; 15.45 Pianistka lise Alpenbeim in violinist Blaise Calame; 16.00 Humoreska tedna; 16.20 Melodije za | HITRA POPRAVILA | TV APARATOV fadio TREVISAN Trgovina; Trst, Ul. S. NI- = rolo 21 — Tel. 24-018 - E Delavnica: lil. delte Mi- r lizie 3 - Tel. 76-726 = nedeljsko popoldne; 17.05 Zabav, ni Intermezzo; 17.15 Radijska Igra; 18.16 Orkestralna medigra; 18.30 Športna nedelja; 19.05 Lepe melo. dije; 20.00 Izberite melodijo tedna; 20.45 Orkester Hugo VVinterhalter; 21.11) Koncert solistov ljubljanske Opere; 22.15 Ansambli in solisti RTV Ljubljana; 23.05 Zadnji ples; 23.45 Ko se ritem umiri. Ital. televizija 10.15 Kmetijska oddaja; 16.30 Neposreden prenos športnega dogodita; 18.30 Program za najmlajše; 19.30 Ugankarsko .potovanje; 20.20 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.05 Peppino de FLHppo: »Un pomerig-gio intellettuale«; Eduardo de Fi-lippo: «Quei figuri di tanti anni fa»; 22,30 Koncert violinista Isaa-ca Sterna; 22.55 Sportna nedelja in dnevnik. DRUGI KANAL 21.10 Lov na številko; 21.50 Naši prijatelji; 22.20 Dnevnik; 22.40 Pogovor z Giorgiom Caipronijem. PONEDELJEK, 7. maja 1962 8.30, 14.00 in 15.30 Sola; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Dnevnik; 18.45 Italijanski sprehodi; 19.15 Osebnost; 20.05 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.05 Lorenzi-Gal-liani. Paisiello: »Namišljeni Sokrat«; 23.55 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.10 Hugh Walpole: «Vljudna gospa«; 22.55 Dnevnik. Jug. televizija RTV Beograd 1000 Gddaja za kmetovalce; RTV Ljubljana 10.30 Veter — film — Športno popoldne; RTV Zagreb 18.30 Celovečerni film; RTV Beograd 20.00 Sedem dni; RTV Zagreb 20.45 VVeekend v Sisku; RTV Beograd 22.00 1. Stivičič: Sektor D — TV drama; PONEDELJEK, 7. maja 1962 RTV Ljubljana 18.00 Butalska sol — druga zgodba iz serije lutkovnih iger o Butalcih; RTV Zagreb 18.30 Znanost in tehnika; RTV Ljubljana 19.00 Izkušnje u-upr-ivljavcev: 2ivljenjska raven: RTV Zagreb 19.00 Pregled; JRT 20.C0 TV dnevnik; RTV Beograd 20.20 Tedenski športni pregled, RTV Ljubljana 20.35 I. Cankar; Hlapec Jernej in njegova pravica — uorizoritev za Stenjlno pozor-je; JRT 21.35 TV dnevnik II. Sindikalne organizacije CISL in CGIL so potem, ko so uvidele, da je nemogoč sporazum z lastniki ali upravniki kinematografov, dobile na zborovanju uslužbencev kinematografov, ki je bilo včeraj zjutraj, pooblastilo, da proglasijo novo 24-urno stavko, ki nad se izvede danes 6. maja od polnoči do polnoči. Stavka se raztegne na vso pokrajino in naj se je udeležijo vsi uslužbenci kinematografov (operaterji, reditelji in uradniki). Prj tem se ugotavlja, da so bili v številnih pokrajinah uslužbenci prisiljeni stavkati za dosego ekonomskih Izboljšav, ki bi bolje odgovarjale naraščajoči draginji. Na Goriškem so kinematografski uslužbenci postavili naslednje zahteve; L Pravica periodičnih poviškov za službeno dobo naj se raztegne tudi na uslužbence v dvorani in naj se računajo na nove plače tudi priodičn-i poviški za operaterje v kabini. 2. Operaterjem naj se prizna posebna doklada. 3. Določi naj se, 14. plačo za vse uslužbence, tako delavce kot uradnike. Ce ne bo prišlo do sporazuma se bo stavkovno gibanje zopet ponovilo in okrepilo s krajšimi toda pogostejšimi stavkami. Najdeni predmeti Na uradu mestnih stražnikov v Ul. Mazzini št. 7-II hranijo nasled- nje predmete: Sest moških koles, štiri vsote denarja, tri denarnice z denarjem, dve zapestnici iz dragocene kovine, en zavoj jestvin, en par moških čevljev, obesek iz dragocene kovine, otroško torbico z raznimi predmeti In vsoto denarja, par ženskih rokavic, zavoj ovojnega papirja. Kdor lahlko dokaže, da je lastnik katerega od navedenih predmetov, ga lahko dobi v omenjenem uradu. V petek 27. aprila sta slavila v Doberdobu 50-letnico poroke Marija Gergolet in Jožef Gergolet, po domače Šuštarjev. V počastitev jubilantov bomo na kratko opisali njuno dolgo skupno življenje. Poročila sta se v daljnem letu 1912 v Doberdobu ter v zakonu imela 5 otrok, od katerih sta še živa dva. Jubilanta sta se rodila oba v Doberdobu leta 1890. Doživela sta dve svetovni vojni in si ne želita, da bi svet zagazil še v tretjo vojno, ki bi bila najbolj grozna. Mož je kmalu po poroki odšel k vojakom, kjer je ostal do konca vojne leta 1918. Bil je dvakrat ranjen in vrnil se je z malarijo. Dolgo se je moral zdraviti proti tej hudi bolezni, ki je bila v tistih časih zelo težko ozdravljiva. Zena Marija pa je morala v času vojne zapustiti dom in oditi v begunstvo. Tam je rodila prvo hčerko, ki ji je žal kmalu umrla. Po končani prvi svetovni vojni sta se zakonca vrnila v domačo vas. Ker je bila domačija porušena. sta začetka stanovala v ba- vedno delavna in pogumna. Druga svetovna vojna pa je prinesla Šuštarjevi družini največ gorja. Trije sinovi so bili v vojni. Ob polomu Italije se je eden vrnil domov. Bil je ranjen in je za las ušel smrti, ker je doživel brodolom pri otoku Krfu, Kmalu zatem se je pridružil partizanom in je sodeloval na terenu v Kostanjevici na Krasu. Sin Jožef pa, ki je bil pri partizanih, se je od časa do časa vračal domov. 15. maja 1944 pa so Nemci aretirali pet doberdobskih mladeničev in eno dekle ter jih po dolgem mučenju zaprli v Jelenovo klet in stavbo minirali. Nihče ni slutil, da so jih ubili na tako krut način, zato je mati Marija iskala sina celih 8 dni po go-riških in tržaških zaporih. Koliko žalosti so pretrpeli starši, ni mogoče opisati. Tudi oče in mati Šuštarjeva sta se morala skrivati, ker bi sicer tudi njiju odgnali v koncentracijska taborišča. Dom So jim oropali, senik požgali. Po končan; vojni sta na novo sezidala hlev in senilk ter se oprije- raki,’ nato sta se vselila v novo I la kmečkega dela. Živita pri sinu sezidano hišo. Mož se je ukvarjal s kmetijstvom, nekaj časa pa je delal pri zadrugi, ki je zidala porušeno vas. Ko je delo ponehalo, je odšel v ladjedelnico v Tržiču, kjer je vozil les in drug material za gradnjo ladij. Sedaj ko sliši pripovedovati, kako malo lesa rabijo pri gradnji parnikov, se kar čudi. Zena Marija pa je bila kot dekle delavka v tekstilni tovarni v Bonkah. Po poroki pa je pomagala možu pri kmečkem delu in mu je gospodinjila. Bila je MLADINSKI KRIMINAL Mladenič iz Podgore obsojen pred poroto v Benetkah Sedem mladoletnikov obsojenih skupno na 36 let zapora in plačilo precejšnje globe V petek je bila pred porotnim sodiščem v Benetkah razprava proti sedmim mladeničem, ki so bili obtoženi ropa, pobega po aretaciji, več tatvin in spolzkih dejanj proti dvema švicarskima turistoma, ki sta bila tudi soobtožena zaradi spolzkih dejanj. Med obtoženci sta bila tudi 19-letni Arturo Cravos iz Podgore, Ul. Cotonificio 2, in 19-letni Giovanni Vales iz Trsta, Ul. D’Alviano 19. Dejanja, ki so navedena v ob- tožnici, so se odigravala okrog 24. julija v Benetkah in na kam-pingu pri Porto Marghera. Sodišče je obsodilo sedem mladeničev skupno na 36 let zapora, oba Švicarja, Thommen in Sahli, pa sta dobila po dva meseca pogojno. Cravos je bil obsojen na 8 let, 7 mesecev in 15 dni zapora, 72.000 lir globe in na trajno izgubo pravice do javnih služb. Vales je dobil 5 let in 10 mesecev zapora in 49.000 lir globe. niiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiimiKiiiMiiiiiiiiiiiiMimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiiiriiiiiiiiimiiiiiiiii NA PRAZNIK PRVEGA MAJA Neodločen izid tekme v med navijači v Standrežu Sklenili so, da se bo borba nadaljevala prihodnje leto Na praznik prvega maja je bila na igrišču v Standrežu toliko pričakovana povratna tekma med navijači turinske Juventus in navijači milanske Inter. Kot znano so prvo tekmo, katero so odigrali na Jožefovo, dobili pristaš; Juven-tusa; zato so se Interisti za povratno tekmo skrbno pripravili in postavili na igrišče svojo najmočnejšo postavo trdno odločeni, da tokrat ne bodo plačali oni večerje ampak bodo prepustili račun navijačem Juventusa. Zlobni jeziki pravijo celo, da so hoteli osta- ti nekateri na tešče ves dan do večerje, samo da bi z večjim apetitom sedli za mizo. Vendar pa je izid tekme izjalovil tudi ta pričakovanja, saj se je končala neodločeno z rezultatom 2:2. Prvi polčas je celo kazalo, da bodo zopet zmagali Juventusovci saj so ga zaključili z rezultatom 2:0 v svoj pria. V drugem polčasu pa so Interisti napeli vse sile ter izenačili. Borba je bila tako huda, da so navijači sumili, da so nekateri Igralci dobili posebno i- njekcijo. Vendar pa so Interisti kaj takega odločno demantirali. Na vsak način je po izidu obeh tekem ostala prvak za letos ekipa «pro Juventus« in pravijo, da bo celo Milan v baru moral prepleskati eno steno z njenimi črno belimi črtami. Vsekakor pa so Interisti sklenili, da se bo borba nadaljevala tudi prihodnje leto. Tekme se ie udeležilo lepo število navijačev za eno in drugo ekipo, ki so živo spremljali potek igre z gestami In glasnim vzpod-ljanjem. Ladotu in imata tri vnuke. Marija Gergolet je bila vedno zelo delavna in krepka žena. Do lanske zime je stalno gonila živino na pašo, odkar pa je padla in se poškodovala, ni več tako gibčna kot prej. Bila je 44 dni v bolnišnici in se je za zlato poroko vrnila domov. Želela je praznovati dogodek v krogu svojih dragih. Na zlato poročno potovanje sta odšla v Gorico, Krmin in v Steverjan, kjer sta si ogledala prekrasna Brda v cvetju. Mati Šuštarjeva je zvesta čitateljica »Primorskega dnevnika«. Jubilantoma želijo sinovi, neveste, vnuki, sorodniki ter prijatelji, da bi ostala še dolgo let v krogu svojih dragih. Čestitkam se pridružujeta tudi uredništvo in uprava »Primorskega dnevnika«. Le. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 29, aprila do 5. maja se je v goriški občini rodilo 20 o^.rok, umrlo je 11 oseb, porok je bilo 9, oklicev pa 11. ROJSTVA; Giampaolo Tomasin, Emanuela Galopin, Emanuela Pie-ni, Giorgio Cocetta, Riccardo To-mad, Paolo Posfir, Luca Godeas, Alessandro Spanghero, Vincenzo Galbato, Paolo Zucchiatti, Chia-ra Feresin, Donatella Olivi, Klena Vuk, Roberto Boscarol, Fede-nca Maggiulli, Giulio Mastroian-ni, Alessandro Padovan (rojen mrtev), Vanda Feroleto, Massimo Patrone, Franco Cristiani. SMRTI: upokojenec 63-letni Ga-stone Zorzi, upokojenka 81-letna Ida' Stepančič, vd. Kosmina, upokojenec 66-letni Vittorio Cozzuiš to, 5 mesecev stara Aurelia Fan-cetti, 74-letni Augusta Clapis, gospodinja 77-letna Matilde Pasku-lin, vd. Zavadlav, 48-letni Arman-do Seifert, gospodinja 66-letna A-delia Di Narda, por. Di Taranto, gospodinja 69-letna Pia Valdema-rin, por. Bacchetii, gospodinja 72-letna Giuditta Scolaris, vd. Grion, upokojenec 70-letni Antonio Dru-fovka. POROKE: pek Giuseppe Varli in uradnica Bruna Urizio, zidar Mario Succi in tekstilna delavka Livia Bressan, geometer Bruno Milani in gospodinja Norma Bra-mucci, vicebrigadir karabinjerjev Guido Solini in gospodinja Ardea Plazzi, električar Roberto Franzot in delavka Flavia Grattoni, karo-serist Aido Provedel in trgovska pomočnica Claudia Cumar, mizar Bruno Prinčič in tekstilna delav. ka Giulietta Macuz, trgovski po« močnik Luciano Roiz in šivilja Malvina Milotti, geometer Carlo Belviso in učiteljica Rosita Protto. OKLICI: mehanik Heinz Schnei. der in Concetta Cappuccio, kovač Emilio Bregant in gospodinja Carmen Visintin, geometer Gual-tiero Plet in Maria Medeot, zidar Luciano Pianeti in tekstilna delavka Brunetta Breganti, geometer Franco Collini in gospodinja Paola Camensig, dninar Ren-zo Vecchiet in tekstilna delavka Anna Maria Bensa, geometer Giuseppe Vecchiet in gospodinja Ne-via Cella, uradnik Mario Scar-celli in tekstilna delavka Vita Lavecchia, radiotehnik Francesco Žani in gospodinja Maria Scan-nicchio, mestni stražnik Dario Bandelli in tekstilna delavka Elvira Ardit, mehanik Bruno Co-ren in tekstilna delavka Anna-maria Pascoletti. Ekipa navijačev za Inter iz Standreža, ki je končala povratno tekmo z navijači apro Juventusa z neodločnim rezultatom 2:2, čeprav Jim je v prvem polčasu precej trda predla CORSO, VERDI, VITTORIA in CENTRALE danes zaprti zaradi stavke uslužbencev. DE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v GoriCj lekarna SORANZO. Korzo Verdi št. 67, tet. 28-79. TEMPERATURA včeraj Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 21,4 stopinje ob 13.30, najnižjo 6 stopinj ob 4. uri Vlaga je bila 100-odstotna. Primor št! "ČTiTe vmk maja KERŽE PO ZELO DOBRI IGRI V DRUGEM POLČASU Italija-Francija 2:1 z dvema goloma Altafinija I?. Francozi boljši v prvem polčasu, Italijani pa v drugem ■ Strelci: Piumi v 29’ prvega polčasa, Altalini v 2’ in v 6’ drugega polčasa STRELCI: v 29’ prvega polčasa Piumi (Fr.) v 2’ in v ®’ drugega potaca Altaflnl (It.). ..... „ , ITALIJA: Buffon; Losi, Radiče; Salvatfore, Maldini, Marchesi; Mora Masrh'0, Aliafini, Sivori, Menichelli. FRANCIJA: Ferrero; Rodzik, W endling; Piumi, Lorend, Maryan; Kopa, Goulon, Bruey, De Bourgoing, Robuschi. SODNIK: Kandlbinder (Nemčija). FIRENCE, 5. — Lepo vreme je kljub delavniku privabilo na igri- šče Fiorentine kakih 45.000 gledalcev. Na tribunah tudi mnogi inozemski opazovalci in selektorji moštev za svetovno prvenstvo v Čilu. Francozi so morali v zadnjem trenutku spremeniti svoj napad zaradi nenadne obolelosti nu-padalca Wisnieskega; Italijani i-grajo v belih majicah s plavim robom, Francozi pa v svojih tradicionalnih plavih majicah. Začetni udarec imajo Francozi. tudi četverokotnik deluje dobro. Okrog 5’ izsilijo Francozi dva zaporedna kota, nato pa v 6’ Altafi-ni po ’ krasnem predložku Meni-chellija že drugič zatrese mrežo Francozov z neubranljivim strelom. Italijanska reprezentanca je sedaj gospodar položaja in v U' Sivori po odlični akciji strelja za las čez prečko. Francozi se s težavo upirajo dobro koordiniranim akcijam italijanskih krilcev in napadalcev in njihovi prodori pred , IJ«U»IL5.7V tu iijimjvt hivuum K1'''4 toda Ital-iam kmalu prevzamete | Bu|fon0va vrata so vedno redkej- pobudo. Žoga je skoraj ves čas pri njih, toda francoska obramba je vedno dobro postavljena in prenrečuje vsak poskus prodora. Igra je obojestransko počasna, vendar pa so Francozi odločnejši in hitrejši. Kmalu tudi prevzamejo pebudo po zaslugi odlične igre četverokotnika, toda njihovi napadi se zaustavijo ob robu Buffo novega kazenskega prostora. V 9’ izsili Ite'iia prvi kot in minuto kasneie Masehio prvič zaposli Fer. rera. V 14' kot za Francijo. Igra stagnira na sredini igrišča brez posebnih razburjenj, toda Francozi so vedno boljši in v 29’ doseže krilec Piumi vodilni gol po akciji z živahnim Kono. Do kraja polčasa sledita še dva zaporedna kota za Francijo in kot za Italijo. Drugi polčas začnejo Francozi z delno spremenjenim napadom. Kopa se pomakne na center, v igro pa vstoni na levem krilu Hi-dp'go namesto Gouiona. Ne mineta niti dve minuti, ko Italija že izenači po krasni akciii in še krasnejšem strelu Altafinija, proti kateremu je vratar Ferrero brez moči. Italijansko moštvo igra sedaj kot prerojeno v primerjavi s prvim polčasom. Napad je izredno hiter in gibčen, krilci pa bolje sodelujejo z napadom m Losi zelo zanesljiv v obrambi, Maldini v krilski vrsti, v napadu pa sta izstoj.Ja Altafini in Sivori. Zadovoljil je tudi Menichelli, medtem ko je Mora le v drugem polčasu prišel nekoliko do veljave. ŠPORT-DANES NOGOMET Prvenstvo amaterjev prve kat.: Ponziana-Libertas, igrišče Ponzia-ne ob 15.30. V Miljah Muggesana-Ronchi, ob 15.30. TENIS V PALERMU KOŠARKA V športni palači zaključek mednarodnega turnirja. Začetek ob 10. SKOKI V VODO Državno pomladansko prvenstvo. Drugi in zadnji dan. Pokriti bazen ob 9. in ob 15.30. TENIS Pokal Facchinetti. Tenis Club Triestino — Circolo Marina Mer-cantile. Igrišče v Ul. G. Reni ob 9. KONJSKE DIRKE Dir (trotto) na dirkališču na Montebellu. Nagrada Ville, lir 510 tisoč lir, metrov 1680 in dirka za TOTIP. Začetek ob 15.30. mm....................................... ODBOJKARSKO PRVENSTVO C LIGE Bor proti vrsti ONOG Mlada vrsta Bora bo nastopila ob 15. uri v okviru propagandnega turnirja ši. V 14’ mora Buffon posredovati na strel De Bourgoinga, toda ž;i v naslednji minuti je Sivori spat pred vrati Ferrera in branilec Rodzig v zadnjem trenutku reši, V 20’ izsilijo Francozi še en ko*, nato pa Italijani v protinapadih trikrat ogrozijo Ferrera in končno izsilijo kot. V 30’ odvrne Ferrero oster Altafinijev strel v kot. Dve minuti kasneje je Masehio zrušen v kazenskem prostoru, v 34’ pa se Ferrero pogumno vrže pod noge Sivoriju, ko je bil položaj zanj že skrajno kritičen. Igra je sedaj nekoliko bolj u-mir.iena, toda Italijani imajo še vedno pobudo v svojih rokah, medtem ko Francozi le od časa do časa prodro v italijanski kazenski prostor. Prav pred koncem imajo sicer nekaj več od igre, toda rezultat se ne menja več. Na splošno je igra italijanske reprezentance v drugem polčasu zadovoljila, popolnoma pod kritiko pa je bila v prvem polčasu. Francozi so igrali ves čas pogum, no, vendar pa nekateri njihovi mladi igralci niso izpolnili pričakovanj. Se vedno jč ves napad sloriel na veteranu Kopi. V krilski vrsti se je odlikoval Piumi, v Odbojkarska vrsta Bora se bo danes ob 110.30 na igrišču v Ulici Iiomolo Gessi 10 pomerila z vrsto ONOG za prvenstvo C lige. Po zmagi nad Polisportivo Friu-li v Čedadu s 3:2 in nad AGI s 3-: 1, so odbojkarji Bora na vrhu lestvice z enakim številom točk kot Polisportiva, vendar pa z boljšim razmerjem v setih in v točkah. To dejstvo jim daje upanje, da ohranijo vodstvo do konca tekmovanja, pod pogojem seveda da zmagajo v vseh igrah in da izgubijo čim manj setov. Moštvo ONOG ni ravno nevaren nasprotnik, vendar pa ga ne kaže podcenjevati. .Borovci* bodo predvidoma nastopili v svoji standardni postavi: Jurkič, Šušteršič, Mi-jot, Cej, Klajban, W. Veljak, S. Veljak, Škrinjar, Orel, Drašič in V itez. Borova B vrsta bo danes tudi zaposlena. Nastopila bo na stadionu «Prvi maj» ob 15. uri v okviru propagandnega turnirja. Mlada Borova vrsta doslej ni bila kaj prida uspešna, vendar pa igra čedalje bolje in vsaj za bodoče kar dobro Obeta. BOKS Jofre-Marquez K.O. v SAN FRANCISCO, 5. — Svetov-■ ni prvak petelinje kategorije Bra-bil | zilijanec Eder Jofre je v borbi za Jovanovič-Pilič premagana PALERMO, 5. — V nadaljevanju mednarodnega teniškega turnirja v Palermu so bili danes dosežem naslednji rezultati: Posameznice (polfinale): Perico-li (It.)—Ross (Avst.) 6:1, 6:1. Moške dvojice (polfinale): Stol-le-Hewitt (Avst.) — Jovanovič-Pilič (Jug.) 6:3, 6:3, 6:3. AVTOPREVOZ Rihard Cunja Trst, Strada del Friuli št. 289 Tel. 35-379 Tovorni prevoz za tu In inozemstvo — Konkurenčne cene TRST ■ Tei 55-019 Trg S. Giovanni št. 1 PORCELAN • KRISTAL • PRIBO I • LESTENCI NAVADNI in KLASIČNI 0 HLADILNIKI • ELEKTRIČNI GOSPODINJ. SKI STROJI • ŠTEDILNIKI • VSE ZA DOM Motom 48 ccm Zastopnik: DOBAVE ZA MOTORJE MOSCHION A FR1SORI ZNIŽANE TRST, Ul. Valdirivo 36 In Ul. XXX. Ottobre U - Tel. LIR 97.000" Izredna f za JugoslavJ« MOTO MOTOM lTAll0 KRAŠKO DIRKAL^ GOKART PROSEK ceN« v Trstu, Ul. Torr* ca 26, vogal XXX Ottobre dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZIČKE^ žimnice — originalne PERMAFLEX — Cene MADAL0SS0 svetovni naslov premagal s K.O. v 10. rundi Amerikanca Hermana Marcjueza. Marquez je bil ves čas dvoboja enakovreden nasprotnik in Jofre je bil nekajkrat v težavah tako, da si celo sodniki niso bili složni glede dobljenih rund za vsakega boksarja. V začetku 10. iunde je Jofre poslal Marqueza na blazino. Arne-rikanec se je dvignil v 5’ in čakal, da sodnik prešteje do 8’. Toda pod novo serijo udarcev se je znova zrušil in takrat sodnik je brez štetja prekinil dvoboj OM 2’15” 10. runde. KOLESARSTVO Določene proge za prvenstvo 1963 BRUSELJ, 5. — Tehnična komisija mednarodne kolesarske zveze je izbrala krožno progo v Renai-xu za linijske vožnje in progo v Halu za vožnjo na kronometer za svetovno kolesarsko prvenstvo 1963, Krožna proga v Renaixu je dolga 16,400 km in bo služila ža žensko prvenstvo (65.6 km), za prvenstvo amaterjev (196.8 km) ter za prvenstvo profesionalcev (278.8 km). Proga v Halu je dolga 26 km 40 bo služila za vse dirke na kroniT meter. Za dirkališčne discipline je bilo soglasno izbrano dirkališče v Ro-couru, ki pa ga bodo morali ne-I koliko izboljšati, oziroma preu-• rediti. obrambi pa Lerond. V 1 italijanskem' moštvu je ........ (Nadaljevanje s 3. strani) zen te, da se ukrepi tovarniškega vodstva v prid njegovega zdravja še povečajo. Poleti ga pošljejo na plačan dopust v hribe in mu po vrnitvi preskrbijo neko lažje delo. Skrb tovarniškega vodstva pa doseže popolnoma nasproten učinek. Salug-gia je zdaj prepričan, da se je tudi ravnateljstvo postavilo na stran doktorja Tortura in da mu prav vsi hočejo slabo. Celo mati, katere največja skrb je ta, da zahteva od njega denar, ne da bi mu za ta denar dala niti trohice tople materinske ljubezni. Zato postane še bolj čudaški. Vrniti se hoče na prejšnje delovno mesto v stružnem oddelku. Zahteva višjo kvalifikacijo in se krega z vsemi. Medtem se njegovo zdravstveno stanje ponovno poslabša. Ker ne zaupa več zdravnikom, se zateče k neki zloglasni čurodejki, ki ga opehari za dve sto tisoč lir, ne da bi mu seveda pomagala. Saluggia pa ima vseeno občutek, da se počuti bolje. Toda ta prijeten občutek traja le nekaj bežnih dni. Kašelj ga napada čedalje pogosteje in zvečer ima visoko vročino. Tovarna mu zopet priskoči na pomoč in «Meraoriale» - Spomenica skliče več uglednih zdravnikov na posvetovanje. Izid tega posvetovanja je za Saluggio dramatičen. Ce ne gre takoj v sanatorij, mu preostaja še nekaj mesecev življenja. Saluggia noče verjeti in skoraj ponori. Pusti pa se vseeno odpeljati v sanatorij, kjer ostane dve leti. Ko se vrne v tovarno je skoraj popolnoma zdrav, toda njegovi živci so na psu. V vsakem človeku vidi smrtnega sovražnika. Pade celo tako globoko, da ovadi natakarico iz menze, češ da ga je hotela zastrupiti, ker jo je zalotil, medtem ko se je ljubkovala s svojim zaročencem. Kar pa je še najhuje, se zdaj besno upira in stresa svoje fanatične sumnje na desno in levo. Udeleži se celo neke stavke in spodbuja delavce k uporu. In prav to ga končno ugonobi. Tovarna ga odpusti iz službe, potem ko ga je skoraj deset let pestovala v svojem racionalno urejenem naročju in nudila vse, kar je potreboval, «In zdaj sem razumel, pravi Novost Volponijeve tematike je torej predvsem v tem, da ob- ravnava težave, ki jih mora. premagati naiven kmet v svojem vključevanju v tovarniško življenje. Doslej se še noben italijanski pisatelj ni lotil tega motiva Ottieri je v svojem romanu »Donnarumma v napadu* si-cire že obravnaval tovarniško življenje, toda s povsem drugačnimi nameni. Bilo mu je zlasti do tega, da prikaže objektivne družbene pogoje, pod katerimi je mogoča neka plodna industrializacija italijanskega Juga. Volponi pa se ne zanima za okolje, v katerem živi tovarna. Zanima ga samo človek v njegovih odnosih do tovarne. Drugače povedano, zanima ga samo humana plat vprašanja, kajti njegov junak ne pozna izven-tovarniškega življenja in prav tako se ne sprašuje, čemu služi toyarna in kdo so tisti, ki jo vodijo in imajo od nje dobiček. Saluggia je zato simbol človeka, ki se spopade z moderno pošastjo — tovarno in pogine, ker ne razume, da je tudi tovarna sestavljena predvsem iz ljudi in ne opravičuje svojega obstoja z blestečimi jeklenimi deli, ki jih proizvaja, temveč z blagostanjem, ki ga lahko prinese tistim, ki v njej delajo. Saluggia pa ne vidi ničesar, razen samega sebe in jeklene kocke, ki jo mo- ra izoblikovati s stružnico. Vse ostalo ga ne zanima. Šibka stran »Spomenice* je morda v tem, da je Saluggia preveč obremenjen z negativnimi duševnimi atributi, da bi mogel vedno in povsod služiti kot prepričljivo merilo za vse tiste, ki ne morejo biti kos tovarniškemu življenju. Toda ta pomanjkljivost se v resnici nanaša le na dokazno moč »Spomenice* kot take, ne pa na njeno umetniško vrednost, zakaj prav Saluggiov negativni značaj je pisatelju omogočil, da ustvari enega najbolj poetičnih tekstov, ki smo jih brali v povojnih letih. Iz mračnih gub Sa-luggiove duševnosti se kot siv dim dviga dih moreče tesnobe, ki postopoma zajame vse pozo-rišče zgodbe in ga spremeni v obseden svet nezmožnih senc, nemogočih idealov, nestvarnih misli in domotožnih spominov. In vendar je vse to tako realno in otipljivo, da se moramo vprašati, kako je mogoče, da nismo že prej mogli razumeti tega tragičnega aspekta sodobnega sveta. Desetletna pesniška izkušnja je Volponiju zelo koristila, saj bi brez nje ne mogel pesniško podati okolja, ki je samo na sebi pravo nasprotje poezije. Toda poezija je povsod, kjer je človek. Tudi v tovarni. Samo poiskati jo je treba in Volponi jo je znal poiskati. Josip Tavčar VUWUWWWA j IVO ANDRIČ Travniška kronika 5 MC. AVAVVVMMVVMt KONZULSKI ČASI Četrti zdravnik, ki se je med boleznijo Davillovega sina oglasil v konzulatu, je bil Giovanni Mario Cologna, titulami zdravnik avstrijskega generalnega konzulata. Sedaj je očitno, da smo se zmotili, trdeč, da od vseh štirih travniških zdravnikov najmanj lahko povemo o Mor-di Atijasu. V resnici prav tako malo lahko rečemo o Cologni kakor o Mordi. Le da o Mordi zato, ker sploh ni govoril, o Cologni pa zato, ker je preveč govoril in ker se je tisto, kar je govoril, neprenehoma spreminjalo. Cologna je bil človek nedoločljivih let, nejasnega rodu, narodnosti in rase, neznanih verovanj in nazorov in prav tako neznane učenosti in izkušenj. Sploh možak ni imel begve kaj, kar bi bilo jasno določljivo. Kakor je trdil sam, je bil rojen na otoku Kefalonlji, kjer je bil njegov oče slovit zdravnik. Oče je bil Benečan, toda rojen v Epiru, mati pa po rodu Dalmatinka. Otroška leta je preživel pri dedu v Grčiji, mladost pa v Italiji, kjer je študiral zdravilstvo. Potem je živel na Levantu v turški in avstrijski službi. Bil je visok, toda izredno suh; hodil je sključen in zvit v vseh sklepih, tako da se je lahko vsak trenutek kot na vzmeteh skrajšal in stisnil vase ali pa se sprožil in potegnil — kar je med pogovorom tudi res neprenehoma počel, včasih bolj, včasih manj. Na tem dolgem telesu je čepela somerna glava, večno nemima, skoraj povsem plešasta z nekaj dolgih kosmičev omrtvelih predivastih las. Obraz je imel obrit, oči velike, rjave, vedno nenaravno SPLOSNA PLOVBA PIRAN Vzdržuje z modernimi tovorno - potniškimi ladjami z odhodom ladij vsakih 30 dni: rednu expre,nu progo Jadran ZDA z Reke - T rsta - Kopra v Nevv York, Bosion Philadelphijo, Baltiinoro. Norfolk, VVilmington, Char-leston, Savannah, Jacksonvtlle kakor tudi redno službo okrog sveta (z Jadrana v Indijo, Indonezijo, na Japonsko, v ZDA-Zahodna obala, sredozemske luke). In nudi ladijske prevoze po celem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 18.400 ton nosilnosti. Vse informacije daje uprava podjetja »SPLOSNA PLOVBA)) Piran Župančičeva ulica 25 ter naše agencije po celem svetu. Telefoni: 5170, 5171, 5173, 5175. Tele grami: Plovba Piran Telx St.: 035-22 KMETJE, VRTNARJI Za vsako vašo potrebo te obrnite na domačo tvrdko FURLANI EDVARD TRST, Ul. Milano 18 TELEF. 35-169 katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna semena najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne sadike, žveplo, modro galico nacionalno in angleško, umetna in organska gnojila ter vsakovrstno orodje in ttroie vsake velikosti. Ekskluzivni zastopnik za tržaško pokrajino: svetovno nih strojev za obdelovanje zemlje, ter kosilnice «A * TS>A^W0L„ ŠVICARSKA SUPERMARKA OBVEŠČA, DA SO V PRODAJI s novi tipi, poslednji izum moderne tehnike; ELECTRONIC na električni pogon SUPERAUTOMATIC s 57 in 88 rubini EXTRA PLATT LUX 62 ETUHIZEMS Jlotoi C.vnVtnl /VV/oVoi 5135.* s svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno letovanje Prvorazredna kuhinja, istrske specialitete. Dnevno godba in ples OBIŠČITE SVETOVNO ZN ANO PARK HOTIL POSTOJNSKO JAMO Tei. 2*4, 331. 200 stavracija, kavarna Obiski vsak dan ub ».JU, 10 JO 16 in 17.30 IZREDNI OBISKI PO DOGOVORU Z UPRAVO nočni bar. Velika „ ar-* Priporočamo se HOTEL «ADRIA» ANKARAN Nudi Tel. KOPER 741-12 gostom prvovrstno hrano ter izbrane pijače. Hotel je odprt skozi vse leto, in se vljudno priporoča. r 'Tl&tel TleilevAie* Xt> gnilo m /no/o ot/ooinn/i lliiiiiliiliiliiliiiiiinnniii Unblisns - Trt. 21-2*0 Hotel «SLON» LJUBI .J AN A Otova ul. s svojimi obrati se gostom iz Trsta toplo priporoča Hotel PA PORTOROŽ s KAV*y RESTAVRACIJO nudi razne sP*c / odlična vina. vsak v vrtni restavra nem bard- m HOTEL «T0fU£ 2» L r// BLED. tel. 2i Odprt skozi vse kopališče s io1"’’ po kopališče. Pred i" cene zbita _ U ISaP/ur/st SPOROČA da vzdržuje progo BLED LJUBLJANA-TRST ter prireja izlete in potovanja po domovini tn v inozemstvo preko potovalne agencije 'JADRAN TURIST* «AVT0PR0METs GORICA Nova Gorica — Tel. 20-44 nudi potnikom in turistom prijeten in hiter prevoz z avtobusom od vznožja Triglava do Jadrana ter vrši tudi vse vrste tovornih služnosti. Grand hotel LJUBLJANA. nud, vse sijoče pod izredno košatimi sivimi obrvmi. V širokih ustih so tičali redki, rumeni zobje in se mu med govorjenjem majali. Ne le izraz obraza, temveč vsa vnanjost tega človeka se je menjavala neprenehoma in neverjetno popolno. V teku enega pogovora je lahko nekajkrat povsem predrugačil svoj videz. Izpod maske slabotnega starca se je nenadoma pojavila — spet druga maska? — podoba krepkega, odločnega moža srednjih let ali — tretja maska! — lik zvedavega .nemirnega zmešanega fantina, ki mu je obleka iz dneva v dan krajša, ki ne ve, kam bi z rokami in nogami in kam bi pogledal. Izraziti obraz je bil vedno razgiban in je odkrival mrzlično, urno delavnost možgan. Potrtost, zamišljenost, razdraženost, iskrena vnema, naivno navdušenje, neskaljena vedra radost — vse to se je naglo in nepričakovano menjavalo na tem pravilnem in nenavadno živahnem obrazu. Obenem pa so njegova velika usta z redkimi, majavami zobmi sipala ploho besed, bogatih, težkih, jeznih, drznih, ljubeznivih, sladkih in navdušenih, in to po italijansko, turško, novogrško, francosko, latinsko in po »ilirsko*, z enako lahkoto, kakor je spreminjal izraz obraza in gibe, je Cologna skakal z jezika na jezik, mešal in si sposojal besede pa tudi cele stavke. V resnici je pa dobro znal samo italijansko. Tudi svojega imena ni pisal vedno enako, temveč različno v raznih okoliščinah in dobah svojega življenja, odvisno od tega, komu je služil in kakšen posel je opravljal — znanstven, političen ali književen: Giovanni Mario Cologna, Gian Colonia, Joanes Colonis Epirota, Bartolo cava-gliere d’Epiro, dottore illyrico. še pogosteje in globlje se je menjavala vsebina tistega, kar je trdil in počel pod temi imeni. Po svojem temeljnem prepričanju je bil Cologna človek sodobnih nazorov, »filozof*, svoboden in kritičen duh, prost vsakršnih predsodkov. Toda to ga ni motilo, da ne bi proučeval verskega življenja raznih krščanskih cerkva, pa tudi islamskih in drugih vzhodnjaških sekt in ver. To proučevanje mu Je pomenilo, da se je za nekaj časa poisto-ki ga je študiral ,se navdušil zanj, si ga vsaj . trenutno privzel kot svojo edino .izključno vero in zavrgel vse, kar je dotlej veroval in za kar se je navduševal. Njegov duh je bil prava posebnost, sposoben za nenavadne preskoke, toda zgrajen iz prvin, ki se lahko spajajo z okoljem in nosijo v sebi večno željo, da se povezujejo in istovetijo z vsem, kar jih obdaja. Tak skeptik in filozof je imel izbruhe verske zanesenosti in dobe praktične pobožnosti. Takrat je odhajal v samostan na Gučo goro, nadlegoval fratre, da bi z njimi opravil duhovne vaje, in jih grajal, da imajo premalo vneme, bogoslovskega znanja in pobožne gorečnosti. Gučegor-ski redovniki, resnično pobožni, toda preprosti in grčavi možje, so imeli kot vsi bosenski fratri prirojen odpor proti prenapetim bogomolcem, slinastim vernikom in vsem, ki se obešajo Bogu za krajevce in ližejo tlak pred oltarji. Stari «strici» so bentili in godli, eden izmed njih je pa pustil celo zapisano, kako sumljiv in nadležen jim je bil ta posvetni doktor, »ki se kaže katoliških postav veliki izpolnjevalec, maše se vsako jutro udeleži in vseh vrst devo-zione* opravlja*. Vendar zaradi svojih zvez z avstrijskim konzulatom in spoštovanja do von Mittererja fratri niso mogli popolnoma odklanjati niti njegovega ilirskega zdravnika. Toda Cologna je ravno tako obiskoval jeromonaha Pa-homija in hodil v pravoslavne hiše v Travniku, da bi videl verske običaje, poslušal liturgijo in petje in ju primerjal z bogoslužjem v Grčiji. S travniškim muderisom Abduse-lam efendijem je pa imel učene pomenke o zgodovini islamskih ver, ker je dobro poznal ne le koran, temveč tudi vse teološke in filozofske smeri od Abu Hanifa do Al Ga-zalia .Ob vsaki priložnosti je tudi drugo gospodo izmed travniške muslimanske duhovščine neutrudno in brezobzirno pital s citati islamskih teologov, katerih oni največkrat sploh poznali niso. Ista dosledna nestanovitnost je gospodarila tudi v zna- čaju tega človeka. Na prvi pogled se nesamostojen, gibek, odurno uklonljiv, vedno prilagodil mnenju sogovornika; je vsakon« Svoje . , _ „„ov,. ....................njegove A samo prevzel, temveč jo celo presegel z ostrih® jp " “ je tudi popolnoma nepričakovano \ h drzno nastopil proti vsem in _vs(.e W n? A Včasih pa se Zgodilo, da je Ulmu muvujni —- -g gumno in trmoglavo branil svoja mnenja in ljal, ne glede na svojo škodo in nevarnost. sl11*'(»llli'''1 Cologna je bil že od mladih let v avstrijski je bilo menda edino, v čemer je bil dosleden yt S i? Nekaj časa je bil osebni zdravnik skadrskega mi skega paše, pa tudi takrat ni pretrgal svojih ve* ^ ( skimi konzuli. Zdaj je bil prideljen konzulatu jefjji prej zaradi svojih starih zvez in zaslug, «MnJ sJJV A poznavanja razmer, kakor kot zdravnik. Tudi ( O konzularno osebie. temveč ie živel ločeno in ’ zaščito avstr« stem prijavljen kot zdravnik pod zaščito avsw«- Al* zulata. *iji Von Mitterer, ki ni imel smisla za fantaS J ere i mevanja za filozofiranje, je pa ljudstvo in i/ »v želi poznal bolje kot Cologna, ni vedel, kaj P je ^ vl spe Ani Mariji »e .)9( ^ i i^ tinec fizično studil in vsa razburjena je m j S prej umrla, kot vzela zdravilo iz rok tega na “-g rj 1(ij| govorih ga je imenovala «Chronos», ker se J* jJi‘ , doben simbol časa, toda Kronos brez brad > kose in peščene ure. z Tako je živel v Travniku ta zdravnik pfiy % Stanoval je zunaj konzulata v razpadajoči i^' ob osojno pečino". Družine ni imel. Sluga ***“’ v j'(jvL vodil gospodinjstvo, ki je bilo revno in čud“življ%; ‘ * ' pohištvu, hram in razdelitvi časa. Ure je Pr® fle D. X, nesrečenih poskusih, da bi našel sogovornike, »■ pis*y '> „ gali in ušli ,ali pa nad svojimi knjigami^ in JJ> |,»c gan m usn ,an pa imu mujum vift ** zajemali celotno človeško znanje od zvezdosiovj y ^ do vojaške umetelnosti in diplomacije. Devozione pobožnosti. /Nadaljet>' anie vetil s predmetom, _ ,-------- .. ________ — __ UREUMSI VO: TEST - UL. MONTECCHl ML TELEFON 93-808 ™ 9M38 - F»*.» end« » - POUHU7NIC* UU“ ~T» 'uSl“- ^FlLTaMT. »g V " . U ur. polletna JS00 MOO Ur - FLIU: , i.Ono «I .J «««tao m «. - “i.S 1». —MU. >» Ur. r, MO >0 U> - ».I .».«> ~ ».ret.* J Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-375 - OGLASI. Cene oilasjav. ka vsak jnmj^.mm eneg ^ tulr« Trst Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst S M $