dr. Monika Deželak Trojar, l isti ob kodeksu Škofjeloškega pasijona 43 dr. Monika deželak t rojar LiSti o B kodek Su Škofje Lo Škega pa Sijona znani Lci tradicije Škofje Lo Ške pa Sijon Ske proce Sije Povzetek o b kodeksu Škofjeloškega pasijona se je tekom stoletij nabralo gradivo, ki ni bilo organski del kodeksa, bilo pa je v bolj ali manj tesni povezavi s samim besedilom pasijona in tradicijo njegovega prirejanja v škofji l oki. n a podlagi pričevanj dosedanjih raziskovalcev je mogoče ugotoviti, da se je število teh listov tekom časa spreminjalo. d oslej se jih je ohranilo deset in so shranjeni v posebni mapi. z a potrebe znanstvenokritične izdaje Škofjeloškega pasijona leta 2009 smo jih naslovili Listi ob kodeksu Škofjeloškega pasijona. V jedru tega prispevka je podrobneje predstavljeno gradivo, ki se nanaša na pasijon- sko procesijo v škofji l oki (to je prvih šest listov), uvodoma pa je izpostavlje- no tudi povabilno pismo patra f erdinanda l jubljanskega (List 7), ki se sicer nanaša na ljubljansko pasijonsko procesijo, a pojasnjuje tudi nekatere oko- liščine nastanka kodeksa Škofjeloškega pasijona. šest listov, ki se navezujejo na škofjeloško pasijonsko procesijo, je pomembnih zlasti zato, ker potrjujejo pravilnost sklepanj, ki jih je mogoče izluščiti iz uvodnih strani kodeksa Škofje- loškega pasijona: pričajo namreč, da pasijonska procesija leta 1721 ni bila no- vost, ampak že utečena vsakoletna praksa, s katero so se v š kofji l oki spomnili kristusovega trpljenja in ljudi vabili k spreobrnjenju. Tradicijo uprizarjanja pasijona postavljajo vsaj za šest (List 2: Povabilno pismo patra Romualda) ozi- roma osem let globlje v preteklost (List 1: Pismo neznanega voditelja loške procesije iz leta 1713). povabilna pisma nam dajejo dragocene informacije o času in poteku procesij, navajajo sodelujoče, omenjajo voditelje in poudarjajo spokorniški namen procesij. prvi izmed ohranjenih listov prinaša dva sezna- ma podob: prvi je v latinščini, pri drugem je večina podob v slovenščini, kar nakazuje na možnost, da so že pred letom 1721 pasijonske procesije potekale v slovenskem jeziku ali bile vsaj dvojezične. g radivo, ki se je ohranilo ob kode- ksu Škofjeloškega pasijona, odgovarja na veliko vprašanj, odpira tudi nekatera nova in tako spodbuja nadaljnje raziskave. : pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 44 docu Ment S re Lating t o the Škofja Lok a paSSion : pointer S t o the tr adition of Škofja Lok a paSSion proce SSion S abstract material has been accummulated over the centuries relating to the Škofja Loka Passion that was not an organic part of the c odex but is more or less close- ly connected with the text of the passion and the tradition of its organi zation in škofja l oka. based on the testimony of previous researchers, it can be con- cluded that the number of these documents changed over time. s o far, ten have been stored in a special folder. f or the needs of a scientifically critical edition of the Škofja Loka Passion in 2009, we designated them Documents Related to the c odex of the Škofja Loka Passion. The core of this paper is a more detailed presentation of the material that relates to the passion procession in š kofja l oka (this is the first six documents) and, by way of introduction, the letter of in- vitation to f ather f erdinand of l jubljana is initially highlighted (Document 7), which actually refers to the l jubljana passion procession but also explains some of the circumstances of the creation of the c odex of the Škofja Loka Passion. The six documents relating to the škofja l oka passion procession are particu- larly important because they confirm the correctness of conclusions that can be derived from the introductory pages of the c odex of the Škofja Loka Passion. They testify, in fact, that the passion procession in 1721 was not an innovation but an already established annual practice, by which c hrist‘s suffering was re- membered in š kofja l oka, and people were called on to convert. The tradition of performing the passion is at least six (Document 2: Letter of invitation to Father Romuald), or eight years further into the past (Document 1: Letter of unknown leader of the Škoja Loka Procession from 1713). The letters of invitation provide us with valuable information about the time and course of the processions, indi- cate participants, mention leaders and emphasize the penitential purpose of the processions. The first of the preserved documents provides two lists of images: the first is in l atin, with most of the images in the second being in s lovene, which indicates the possibility that before 1721, passion processions were conducted in the slovene language, or were at least bilingual. The material that has been preserved together with the c odex of the Škofja Loka Passion answers many questions, and also raises some new ones and thus encourages further research. dr. Monika Deželak Trojar, l isti ob kodeksu Škofjeloškega pasijona 45 oS novne infor Macije o ohranjenih Li Stih o B kodek Su Škofje Lo Škega pa Sijona 19 Liste ob kodeksu Škofjeloškega pasijona predstavlja gradivo, ki ni bilo organski del kodeksa Škofjeloškega pasijona, ampak je bilo vanj vloženo po naključnem vrstnem redu. d o danes se je ob kodeksu ohranilo deset listov, ki so nastali v obdobju od 1713 do 1765 oziroma 1766. s hranjeni so v posebni mapi, ločeno od rokopisa Škofjeloškega pasijona. g lavni problem pri raziskovanju Listov ob ko- deksu Škofjeloškega pasijona je, da ne vemo, kolikšno je bilo prvotno število teh dokumentov, povezanih z uprizarjanjem pasijona. č e sledimo zapisom doseda- njih raziskovalcev, namreč hitro ugotovimo, da niso vsi videli istih listov in tudi ne vseh. n jihovi opisi se razlikujejo, variira pa tudi število. josip mantuani 20 in f ilip k alan 21 sta jih omenila enajst, f rance k idrič šest, 22 f rance k oblar pa deset. 23 z ato se zastavlja vprašanje, kaj se je tekom let dogajalo z listi: zakaj so nekateri za vedno izginili, nekateri pa se znova pojavili. s odeč po opisih omenjenih razisko- valcev in glede na sledi poznejšega urejanja je mogoče sklepati, da je bilo nekdaj listov več. 24 izmed desetih do danes ohranjenih listov se jih šest vsebinsko nanaša na ško- fjeloško pasijonsko procesijo, dva pa na ljubljansko (List 7: Povabilno pismo bra- ta Ferdinanda, List 8: Pismo neznanega voditelja ljubljanske procesije). poleg teh se nam je ohranilo še eno povabilno pismo k štirideseturnemu češčenju n ajsve- tejšega zakramenta v predpustnem času (List 9: Povabilno pismo k 40-urnemu češčenju Najsvetejšega zakramenta), ki se najverjetneje nanaša na loško češčenje n ajsvetejšega, ter list z lutenjsko tabulaturo (List 10: List z lutenjsko tabulaturo), za katerega ne vemo, ali je povezan s Škofjeloškim pasijonom. 25 z a uvid v tradici- jo pasijonske procesije v š kofji l oki je najpomembnejših prvih šest listov, na ka- terih so se ohranila štiri povabilna pisma, pismo provinciala jožefa in fragment Kristus nese križ. 19 prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa Literarnozgodovinske, literarnoteoretične in metodološke raziskave (p6-0024, b), ki ga financira javna agencija za raziskovalno dejavnost r epublike slovenije iz državnega proračuna. 20 Mantuani, pasijonska procesija v l oki, str. 231. 21 Kalan, g ledališki značaj Škofjeloškega pasijona, str. 213. 22 Kidrič, Dramatične predstave v l jubljani do l. 1790, str. 117. 23 Koblar, France, spremna beseda, str. vi . 24 na Listu 5 je na verso strani ohranjena sled poznejšega urejanja listov, ki so bili nekdaj vloženi v kodeks. z apisano je: »proceſsio parasceves 15«. n a podlagi tega sklepam, da jih je bilo včasih več, in sicer najmanj 15. K Listu 1 in Listu 10 je p. o ton Kocjan, ki je to gradivo najverjetneje urejal po letu 1924, dodal opombe na dodanih lističih (osnovni podatki o vsebini, številčenje). n jegovih lističev z opombami je bilo verjetno še več, a so se do danes izgubili. prim. Deželak Trojar, l isti ob kodeksu Škofjeloškega pasijona, str. 366–367. 25 prim. Deželak Trojar, l isti ob kodeksu Škofjeloškega pasijona, str. 366–367, 369, 380–386. pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 46 z animiv in poveden je tudi List 7, to je povabilno pismo p. f erdinanda l ju- bljanskega k procesiji, ki jo je v l jubljani vodil pred letom 1721. 26 n eposredno zatem je v letih 1721–1726 pridigal v š kofji l oki in bil leta 1722 postni pridigar. s pasijonom v š kofji l oki je najtesneje povezana pridiga, ki jo je govoril na veliki petek prav tega leta. pomembna je zato, ker je edino besedilo, ki je nastalo tako rekoč istočasno kot r omualdov Pasijon, in ker je v njej mogoče zaznati veliko referenc nanj. To seveda ne preseneča, saj je znano, da se je pasijonska procesija v škofji l oki začenjala neposredno za pridigo pri vikariatski cerkvi. 27 pridiga se je ohranila v zbirki 58 f erdinandovih pridižnih besedil, kar verjetno predsta- vlja le drobec od njegove obsežne pridigarske dejavnosti. med njimi jih je kar šestnajst namenjenih postnemu času. c elotno zbirko hrani arhiv k apucinskega samostana v škofji l oki. s svojimi izkušnjami je bil p. f erdinand gotovo lahko v veliko pomoč p. r omualdu pri pripravi njegove procesije. n a resničnost te trdi- tve na primer namiguje podobnost njegove pisave s pisavo na foliju 2 v kodeksu Škofjeloškega pasijona. 28 po Men ohranjenih doku Mentov za poznavanje tradicije Škofje Lo Škega pa Sijona Listi ob kodeksu Škofjeloškega pasijona, ki se navezujejo na škofjeloško pa- sijonsko procesijo, so pomembni zato, ker prinašajo številna nova spoznanja o času nastanka in postopnem oblikovanju tradicije uprizarjanja pasijonskih pro- cesij v škofji l oki. z govorno pričajo o poteku procesij: omenjajo običajni čas začetka procesij, navajajo sodelujoče in spregovorijo o voditeljih. z animive so omembe opreme za procesijo. d ragocene so tudi navedbe, ki poudarjajo spo- korniški namen procesij: ljudi opozarjajo na pogubnost greha in jih vabijo, naj ob k ristusovem trpljenju uvidijo svojo grešnost, se pokesajo in začnejo novo ži- vljenje. 29 o hranjeni listi očitno nakazujejo tudi na možnost, da so že pred letom 1721 pasijonske procesije potekale v slovenskem jeziku ali bile vsaj dvojezične. posredno nakazujejo tudi obstoj slovenske terminologije pasijonskih procesij pred letom 1721. n ajpomembnejša ugotovitev, ki jo je mogoče izluščiti iz ohranjenih listov, je, da to gradivo s sklicevanjem na utečene stare navade in prakse, ki predpostavlja- jo predhodne uprizoritve, potrjuje sklepanja, ki jih je mogoče razbrati iz samega 26 o če r omuald, Škofjeloški pasijon, str. 290–293, 310–311; Deželak Trojar, l isti ob kodeksu Ško- fjeloškega pasijona, str. 381–383. 27 prim. o grin, pridiga p. Ferdinanda l jubljanskega na veliki petek 1722 v Škofji l oki, str. 94–95. 28 prim. o grin, n eznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja, str. 387–391; r egister slovenskih rokopisov 17. in 18. stoletja. Ms 020. Ferdinand l jubljanski: Pridige. Ur l : http://ezb. ijs.si/fedora/get/nrss:nrss_ms_020/vie W/ [14. 2. 2021]. 29 Deželak Trojar, l isti ob kodeksu Škofjeloškega pasijona, str. 369–370. dr. Monika Deželak Trojar, l isti ob kodeksu Škofjeloškega pasijona 47 kodeksa Škofjeloškega pasijona in dekretov kapucinskega kapitlja v c elovcu z dne 23. maja 1721. 30 informacije, ki jih prinašajo omenjeni listi, potrjujejo tisto, kar je mogoče razbrati iz nadvse zagonetnega in hkrati za škofjeloško besedilno pasijonsko tradicijo tako povednega folija 2 Škofjeloškega pasijona. iz tega folija med drugim izvemo, da je p. r omuald pasijon v š kofji l oki postavil pod gvardi- janom a gatangelom iz Tolmina, ki je v škofji l oki deloval v letih 1718–1721, in na ukaz provinciala k rištofa, ki je svoje provincialno poslanstvo opravljal v letih 1719–1722. provincial je bil tudi že prej, in sicer v letih 1713–1716, zato je bil gotovo dobro seznanjen z dejavnostjo loških kapucinov ter tudi njihovim prire- janjem pasijonskih procesij. 31 f olij 2 nam pove predvsem dvoje: 1) da so bila leta 1721 določena jasna pravila o uprizarjanju škofjeloške procesije (bodisi so bila povsem na novo sprejeta bodisi dopolnjena ter jasneje formulirana) in 2) da je bila tega leta škofjeloška procesija ponovno postavljena. d ejstvo, da je procesijo »s svojim trudom in prizadevnostjo iz temeljev postavil oče r omuald iz štan- dreža, tedanji redni pridigar« (»r omualdus â s : a ndrea actualis c on: o rdinarius /…/ suo l abore et jndustria funditus erexit«) v času gvardijana a gatangela in provinciala k rištofa, priča, da se je tradicija lahko začela vsaj dve do tri leta pred tem (v letih 1718–1719). 32 pri tej navedbi pozornost pritegne tudi besedna zveza »postavil iz temeljev« (»funditus erexit«), ki zastavlja vprašanje, kaj to dejansko pomeni: »iz temeljev, ki so že obstajali« ali »popolnoma na novo«. g lede na dej- stva, ki jih odstira obravnavani drugi folij, in glede na informacije, ki jih prina- šata zlasti najstarejši dve ohranjeni povabilni pismi k škofjeloški procesiji, se zdi verjetnejša prva možnost. Sporoči Lno St Li Stov o B kodek Su Škofje Lo Škega pa Sijona n ajstarejša dva izmed ohranjenih Listov ob kodeksu Škofjeloškega pasijona, Pismo neznanega voditelja loške procesije iz leta 1713 (List 1) in Povabilno pismo patra Romualda iz leta 1715 (List 2), najočitneje namigujeta na starejšo pasi- jonsko tradicijo in jo celo prestavljata še za nekaj let globlje v preteklost, kot je mogoče posredno razbrati iz drugega folija rokopisnega kodeksa. l ist 1: Pismo neznanega voditelja loške procesije iz leta 1713 povabilno pismo, ki se je ohranilo na Listu 1, je brez navedbe avtorja in le- tnice nastanka, naveden pa je kraj uprizoritve (»v tem loškem mestu« – »in hac 30 pasijonske procesije v Škofji l oki in drugod so morale biti utečene že pred 1721, saj so bili de- kreti namenjeni njihovemu poenotenju. v odstvo reda jih je moralo že dobro poznati. 31 o če r omuald, Škofjeloški pasijon, str. 12, 171; o grin, Tradicija in datacija Škofjeloškega pasijona, str. 354; o grin, Tri stoletja pasijonskega izročila, str. 81–82. 32 prim. o če r omuald, Škofjeloški pasijon, str. 12, 171; o grin, Tri stoletja pasijonskega izročila, str. 85. pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 48 c ivitate l ocopolitana«). 33 V vabilu se omenjajo vstaje in nemiri med prebival- stvom, ki jih je časovno mogoče povezati s tolminskim kmečkim uporom iz leta 1713, ki je ravno aprila, v času priprav na veliko noč, na škofjeloškem območju dosegel največji obseg: 34 »in to z enim samim namenom, da bi tako ublažili božjo jezo in od sebe odvrnili zaslužene kazni za svoje grehe, ter da bi nadvse milostljivi bog – če se bomo v odnosu do g ospodovega trpljenja izkazali za verne, vdane in hva- ležne – celotno mesto skupaj s sosednjimi vasmi obvaroval pred kugo, lakoto in vojno, kot nas je obvaroval že toliko let in nas bo tudi v prihodnje – še zlasti pa v tem letu, ko med ljudstvom prihaja do uporov in se slišijo govorice o vojni.« 35 n a podlagi tega zapisa je mogoče ugotoviti, da to vabilo predstavlja najsta- rejše ohranjeno pričevanje o prirejanju pasijonskih procesij v škofji l oki. me- tod benedik izvedbo procesije tega leta povezuje s posvetitvijo loške kapucinske cerkve. 36 pravilnost zgodnje datacije tega povabilnega pisma dodatno potrjuje omemba bratovščine sv. r ožnega venca, ki je bila skupaj z bratovščino presve- tega r ešnjega Telesa soustanoviteljica te procesije. 37 k er se pozneje v kodeksu Škofjeloškega pasijona kot ustanoviteljica omenja le bratovščina s v. r ešnjega Te- lesa, domnevam, da je sodelovanje obeh bratovščin del starejše loške pasijonske tradicije. k er gre za najstarejše doslej znano pričevanje o loški pasijonski procesiji, še toliko bolj presenečajo formulacije, ki nakazujejo, da leta 1713 ni šlo za prvi to- vrstni primer, ampak so bile procesije očitno že ustaljene in dobro uveljavljene. pisec namreč pove, da se procesije prirejajo vsako leto na veliki petek ob štirih popoldne. n jihov glavni namen opredeli z besedami: »d a bi srca vernih rasla v ljubezni do križanega jezusa in v pokori za gre- he, so najvišji predstojniki dveh nadbratovščin, [sv.] r ešnjega Telesa in sv. r ožnega venca določili, naj se vsako leto v tem loškem mestu na veliki petek, če je naklonjen bog in če dopušča vreme, ob štirih popoldne priredi procesija v čast g ospodovega trpljenja.« 38 33 prim. o če r omuald, Škofjeloški pasijon, str. 270–273, 300–301; Deželak Trojar, l isti ob kodeksu Škofjeloškega pasijona, str. 372–375. 34 prim. blaznik, Škofja Loka in loško gospostvo, str. 292–305. 35 o če r omuald, Škofjeloški pasijon, str. 270, 300. 36 prim. benedik, Škofjeloški pasijon 1713 – 1715 –1721 – 1999 – 2000, str. 420. 37 g lede na zapisana jezuitska pričevanja v Letopisu Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove, je bila bratovščina sv. r ešnjega Telesa v Škofji l oki ustanovljena že leta 1634 (Letopis Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove, str. 117). bratovščina sv. r ožnega venca pa je bila ustanovljena dobrih dvajset let pozneje, in sicer leta 1655 (blaznik, Škofja l oka in loško gospostvo, str. 338). 38 o če r omuald, Škofjeloški pasijon, str. 270, 300. dr. Monika Deželak Trojar, l isti ob kodeksu Škofjeloškega pasijona 49 Naslovna stran povabilnega pisma neznanega voditelja loške procesije (1713). Arhiv Kapucinskega samostana Škofja Loka. Vir: eZISS, Škofjeloški pasijon, 2009, ZRC SAZU. pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 50 Verjetnost, da so kapucini v škofji l oki pasijonsko procesijo res lahko vzpo- stavili pred letom 1713, nakazuje tudi dejstvo, da so bili tukaj uradno prisotni od leta 1706 oziroma 1707, sem pa so iz l jubljane in k ranja hodili pridigat ter spo- vedovat že veliko prej. 39 Tako so trdne duhovne temelje v tem okolju vzpostavili že precej časa pred svojim dejanskim prihodom. z ato se mi ne zdi nemogoče, da bi s pomočjo obeh omenjenih, zelo dejavnih ter številčno močnih bratovščin, pasijonsko procesijo uvedli že kmalu po svojem prihodu. še več; verjetno je celo, da je naklonjenost škofjeločanov in okoliških prebi- valcev češčenju k ristusovega trpljenja vzniknila ne le kot posledica predhodne dolgoletne misijonske dejavnosti kapucinov, temveč tudi jezuitov. V Letopisu Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove se jezuitska misijonska dejavnost, ki jo je spodbudilo povabilo loškega župnika, omenja že leta 1617. o hranilo pa se je tudi veliko poznejših pričevanj, na primer iz let 1629, 1634, 1637, 1645, 1653 in 1681. 40 med njimi bi izpostavila predvsem jezuitske omembe o ustanovitvi bratovščine sv. r ešnjega Telesa v škofji l oki leta 1634, ki v danem kontekstu niso samoumevne in ob katerih sem dobila vtis, da bi bili morda jezuiti lahko z ustanovitvijo te loške bratovščine tesneje povezani: »šli smo pomagat v l oko, kjer se je začela bratovščina svetega r ešnjega T elesa. pridigali smo v obeh jezikih; 500 smo jih odvezali grehov. iz r ima smo izposlovali odpustke tamkajšnji bratovščini, ki je, ker je želela, naša pravila v nekaterih stvareh nekoliko spremenila.« 41 Tudi pozneje (na primer leta 1637) omenjajo svoje sodelovanje ob slovesnem obhajanju praznika sv. r ešnjega Telesa v škofji l oki: »šli smo pomagat v l oko. Tam se je razširila nova bratovščina r ešnjega Telesa, ki dobiva od nas vsakr- šno duhovno pomoč, tako da ne pojenja izredna gorečnost in vnema tistih, ki spremljajo monštranco z n ajsvetejšim, ko se nosi čez polja.« 42 To je bil največji praznik te bratovščine in če so bili takrat prisotni jezuiti, to gotovo nakazuje tesnejšo povezanost. posebej zgovorno pa se mi zdi pričevanje iz leta 1645, ko jezuitski letopisec omeni spovedovanje spokornikov v k ranju in škofji l oki, in sicer z besedami: »prav tako uspešno smo v tistem času bližnjim mestom oskr- beli duhovnike, ki so z ljudskimi govori in spovedovanjem spokornikov v k ranju in škofji l oki neverjetno plodno delovali.« 43 č eprav ne vemo, kakšne vrste spo- kornikov je imel letopisec v mislih, gre za navedbo, ki da misliti. č e sklepamo po 39 prim. benedik, Kapucinski samostan s cerkvijo sv. Ane, str. 17, 25–31, 38–39. 40 Letopis Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove, str. 80, 109, 117, 119, 147, 180–181, 312. 41 Prav tam, str. 117. 42 Prav tam, str. 119. o hranili sta se še dve pričevanji o slovesnem obhajanju tega praznika, in sicer za leti 1653 in 1681 (prav tam, str. 180–181, 312). 43 Prav tam, str. 147. dr. Monika Deželak Trojar, l isti ob kodeksu Škofjeloškega pasijona 51 Hrbtna stran povabilnega pisma neznanega voditelja loške procesije (1713). Arhiv Kapucinskega samostana Škofja Loka. Vir: eZISS, Škofjeloški pasijon, 2009, ZRC SAZU. pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 52 tesnem sodelovanju kapucinov in jezuitov pri pasijonskih procesijah v l jubljani, kjer so po skupnem dogovoru od leta 1634 dalje jezuiti svojo spokorniško proce- sijo prirejali na veliki četrtek, kapucini pa na veliki petek, 44 ni mogoče izključiti njihovega sodelovanja, ali vsaj dopolnjevanja, tudi pri misijonski dejavnosti v mestih in krajih po k ranjski. Vrnimo se k neznanemu piscu povabilnega pisma na prvem listu. Točne ure, kdaj naj se sodelujoči zberejo, od njega ne izvemo. preberemo pa lahko njegovo naročilo, naj se zberejo pravočasno na običajnem kraju: »Tisti pa, ki želijo na- stopiti pri konjenici Turkov ali mrličev ali priti v železnih oklepih s konji, naj se pravočasno zglasijo na običajnem kraju procesije.« 45 z animivo pri tem vabilu je tudi, da posredno napoveduje uprizoritev za prihodnje leto in omenja novega voditelja procesije: »Tisti, ki ne sodelujejo, so pa v ljubezni do boga naprošeni za to leto, ne bodo obvezani za prihodnje, razen če jih ne bo ponovno prosil novi voditelj procesije.« 46 pomenljive so tudi formulacije, ki se pojavijo pri naštevanju podob in vasi, ki so jim navedene podobe dodeljene. pisec na primer zapiše, da drugo podobo ponovno zaupa vasema r eteče in g orenja vas: »/…/ drugo, raj (1 mz 3,1–24), ponovno zaupam vasema r eteče ino g orejna vas.« 47 Vse te oznake (»vsako leto v tem loškem mestu na veliki petek«, »ob štirih popoldne«, »naj se pravočasno zglasijo na običajnem kraju procesije«, »podobo ponovno zaupam«) bi bile v povabilnem pismu nejasne, če čas in potek procesije ne bi bila že ustaljena in ljudem splošno znana. o bravnavani List 1 je pomemben tudi zato, ker prinaša dva seznama po- dob pasijonske procesije, enega med besedilom vabila, drugega na hrbtni strani. 48 s eznam podob med besedilom je prvi znani ohranjeni seznam z na- štetimi prizori pasijonske procesije. n a hrbtni strani je še en seznam (naj- verjetneje ga je zapisala ista roka kot prvega), ki pa ga ni mogoče natančno datirati, lahko bi nastal tudi pred letom 1713. z aradi vsebinske odvisnosti od prvega seznama predvidevam, 49 da je nastal po letu 1713, morda že takoj naslednje leto, gotovo pa pred letom 1721. posebnost drugega seznama je, da so naslovi večine podob navedeni v slovenščini, uporabljeno pa je tudi po- sebno tehnično izrazje (na primer izraz »a rcezo« za »skrinjo zaveze«). č e je ta seznam nastal pred letom 1721, se s tem potrjuje, da so že pred tem letom pasijonske procesije potekale v slovenskem jeziku ali bile dvojezične (vpraša- 44 Prav tam, str. 116. 45 o če r omuald, Škofjeloški pasijon, str. 270, 300. 46 Prav tam. 47 Prav tam. 48 Prav tam, str. 270–273, 300–301. 49 sedma podoba na drugem seznamu je pomanjkljivo navedena, njeno vsebino lahko smiselno dopolnimo le s pomočjo prvega seznama. dr. Monika Deželak Trojar, l isti ob kodeksu Škofjeloškega pasijona 53 nje dvojezičnosti odpira Folij 14 v kodeksu Škofjeloškega pasijona). 50 s eznam tako dokazuje zgodnejši obstoj slovenske pasijonske terminologije, kot se je doslej predvidevalo. 51 preglednica podob in vasi, zadolženih za izvedbo procesije, ki jih je mogoče razbrati iz Lista 1 52 vrstni red podob 1. seznam podob (str. 1r: 1713) 2. seznam podob (str. 1v: neznani čas nastanka) vsebina podobe njena izvedba vsebina podobe njena izvedba 1. / cerkovniki / cerkovniki, bratovščina 2. r aj r eteče in gorenja vas r aj r eteče in gorenja vas 3. smrt Bitnje Beli konj Žabničani 4. Konj Žabničani sv. Hieronim gosteče, Pungert, Hosta 5. zmaj godešič in Lipica Brezmadežno spočetje godešič in Lipica 6. Kristus, ki jezdi osla Dorfarje, Crngrob in Pevno Mesto Jeruzalem zminec in Bodovlje 7. zadnja večerja / (peljejo) / 8. Krvavi pot sveti Duh Krvavi pot Dorfarje in Crngrob 9. zmagoslavni voz / Ječa sveti Duh 10. Bičanje zminec in Bodovlje Bičanje Pevno in Moškrin 11. Hieronim stari Dvor in virmaše Kronanje stari Dvor in virmaše 12. Kronanje trnje in vešter Pilat trnje in vešter 13. Pilat s uha in trata Kristus na križu s uha in trata 14. Kristus na križu pri fari in Binkelj Žalostna Mati pri fari in Binkelj 15. Žalostna Mati Puštal skrinja zaveze Puštal in vincarje 16. / / Božji grob meščani 50 Folij 14 se v rokopisnem kodeksu Škofjeloškega pasijona pojavi ob koncu Druge podobe, med folijema 12 in 13. je ožji od ostalih folijev, v rokopis pa je bil prilepljen po nastanku glavnega dela rokopisa. posebnost tega folija je, da ga je zapisala ista roka kot glavni del rokopisa, papir pa po drugi strani nakazuje, da je to besedilo nastalo pred zapisom glavnega besedila. besedilo je dvojezično, pet kitic besedila je zapisano v nemščini, dve pa v slovenščini; obe besedili se vse- binsko dopolnjujeta. bistveno pri tem fragmentu je, da to besedilo ni del Škofjeloškega pasijona, ampak del nekega drugega, nam neznanega dvojezičnega pasijona, ki pa se nam ni ohranil. o b rokopisnem kodeksu se je ohranil kot drobec, s katerim si je voditelj procesije (najverjetneje p. r omuald) pomagal pri pisanju Škofjeloškega pasijona. prim. o če r omuald, Škofjeloški pasijon, str. 265–268; o grin, Tradicija in datacija Škofjeloškega pasijona, str. 355–357. 51 prim. Deželak Trojar, l isti ob kodeksu Škofjeloškega pasijona, str. 374–375. 52 Prav tam, str. 375. pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 54 Zadnja stran Romualdovega povabilnega pisma. Arhiv Kapucinskega samostana Škofja Loka. Vir: eZISS, Škofjeloški pasijon, 2009, ZRC SAZU. dr. Monika Deželak Trojar, l isti ob kodeksu Škofjeloškega pasijona 55 k ot je mogoče razbrati iz zgornje preglednice, so nekatere navedbe podob za leto 1713 videti nepopolne (na primer pri četrti in peti podobi, kjer se omenjata le konj in zmaj). z di se, da gre le za navajanje splošno znanih ključnih besed. To razumemo kot dodaten dokaz tega, da procesija tega leta ni bila novost, ampak že ustaljen škofjeloški običaj. č e primerjamo oba seznama podob, ugotovimo podobnosti in tudi razlike, kar pomeni, da so, nam neznano predlogo škofjelo- ške pasijonske procesije, posamezni voditelji procesije po svoje spreminjali in dopolnjevali. 53 č e naslednje ohranjeno povabilno pismo (List 2) beremo v luči te domneve, dejstvo, da v njem p. r omuald omenja »svojo procesijo«, ni več tako presenetljivo, kot se nam morda zdi na prvi pogled. l ist 2: Povabilno pismo patra r omualda iz leta 1715 d rugo povabilno pismo je izmed vseh ohranjenih pisem najbolj literarno iz- piljeno. n apisal ga je p. r omuald, in sicer 9. aprila 1715. 54 k ljub mnogim po- datkom in lepi vsebini pa v sebi skriva veliko zagonetko: manjka namreč kraj nastanka. o b pomanjkljivem poznavanju r omualdove življenjske poti se zdi ta uganka precej težko rešljiva. o njem na podlagi arhivskih virov vemo le to, da se je rodil leta 1676 v š tandrežu pri g orici in tam leta 1748 tudi umrl. V kapucinski red je vstopil leta 1699 in noviciat opravil v c elju. r edovne zaobljube je naredil 13. marca 1700. n a foliju 2 je omenjen kot »tedanji redni pridigar«. Vsi ostali podatki o njem so plod raziskovalnih sklepanj, ki so nastala na osnovi obravna- vanega pisma in ohranjenega rokopisnega kodeksa Škofjeloškega pasijona. 55 mantuani 56 in k idrič 57 sta o r omualdovem povabilnem pismu trdila, da se nanaša na ljubljansko procesijo, koblar 58 in kalan 59 sta ga povezovala z loško procesijo, prav tako metod benedik. 60 V prid škofje l oke najbolj zgovorno go- vori omemba, da je oprema za procesijo revna in preprosta: »prav nič manj vlju- dno pa ne prosim, zlasti zato, ker je naša oprema še vedno revna in preprosta, da jim prav tako tudi naročite, naj obleko in tudi vse drugo znova odložijo tam, kjer bodo to prejeli.« 61 Takšna oznaka bi bila za l jubljano nesmiselna, saj se je 53 Prav tam, str. 374–375. 54 o če r omuald, Škofjeloški pasijon, str. 274–277, 302–303; Deželak Trojar, l isti ob kodeksu Ško- fjeloškega pasijona, str. 376–377. 55 benedik, o b odkritju spominske plošče, str. 20–21; benedik, z namenje časa – vabilo, ki ne za- stara, str. 216. 56 Mantuani, pasijonska procesija v l oki, str. 231. 57 Kidrič, Dramatične predstave v l jubljani do l. 1790, str. 117. 58 Koblar, France, spremna beseda, str. vi –v iii . 59 Kalan, g ledališki značaj Škofjeloškega pasijona, str. 213–214. 60 benedik, o b odkritju spominske plošče, str. 19; benedik, z namenje časa – vabilo, ki ne zastara, str. 215–216. 61 prim. o če r omuald, Škofjeloški pasijon, str. 277, 303: »a t vero non minus humaniter ſupplico, pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 56 ljubljanska procesija takrat odlikovala po bogati in odlični opremi. 62 V pismu se omenja tudi spokorniški značaj procesije. k er so kapucini spokorniške procesije prirejali tudi v drugih krajih in ne le v škofji l oki, bi bilo povsem možno, da je to pismo nastalo tudi kje drugje in bilo kodeksu Škofjeloškega pasijona pridano pozneje. z aradi omembe revne opreme in spokorniškega značaja procesije, ter skle- panj metoda benedika, se tudi sama nagibam k možnosti, da je to pismo nastalo v škofji l oki, zato sem ga v znanstvenokritični izdaji Škofjeloškega pasijona leta 2009 umestila med škofjeloško gradivo. z elo pa si želim, da se morda v priho- dnosti odkrije še kakšen arhivski drobec, ki bi lahko pripomogel k natančnejši dataciji mejnikov r omualdovega življenja in bi nedvoumno razkril, kje se je p. r omuald leta 1715 ob pisanju povabilnega pisma nahajal. n e glede na vse pa se mi zdi nadvse pomembna nespornost dejstva, da je pismo napisal prav on. Tako je izpričal obstoj zapisane predloge svoje pasijonske procesije že pred letom 1721. Tudi če bi predloga r omualdove procesije nastala kje drugje, to njenega vpliva na poznejšo obliko Škofjeloškega pasijona, kot ga poznamo iz ohranjenega rokopisnega kodeksa, ne zmanjšuje. 63 č e pustimo v ozadju vsa vprašanja, ki jih pismo poraja, in se osredotočimo na bistveno informacijo, ki jo prinaša, ugotovimo, da je pri tem r omualdovem povabilnem pismu najpomembnejše to, da odstira vsaj desetletno genezo na- stajanja besedila, ki se je zaključila z zapisom v kodeks Škofjeloškega pasijona, med 28. septembrom 1725 in 11. aprilom leta 1727. 64 s ame po sebi so zgovorne r omualdove besede, s katerimi župnika vabi k svoji procesiji: »ad processionem meam«. To nedvoumno priča, da pasijonska procesija, kot jo poznamo iz zapisa v kodeksu Škofjeloškega pasijona, ni bila r omualdov prvi poskus, ampak je go- tovo temeljila na njegovih predhodnih uprizoritvah in pasijonskih procesijah, s katerimi je prišel v stik v času svoje redovne formacije. l ist 3 in l ist 4: Povabilno pismo patra z enona iz metlike in Pismo neznanega voditelja loške procesije preostali dve pismi, ki vabita k loški pasijonski procesiji, se nanašata na uprizoritve v petdesetih oziroma šestdesetih letih 18. stoletja. z a z enonovo povabilno pismo, ki je podpisano (»z eno metlicensis«), a nepopolno datirano (»v l oki, 9. aprila« – »l ocopoli 6 a pril:«), predvidevam, da je nastalo med leti cum adhuc noster proceſsionis apparatus pauper sit et modicus; si pariter illis indicare placuerit, ut veſtes et quaecunque ibi iterum reſtituant, ubi acceperint.« 62 prim. Koblar, a nton, pasijonske igra na Kranjskem, str. 113–114; Deželak Trojar, l isti ob kode- ksu Škofjeloškega pasijona, str. 376. 63 prim. o grin, Tri stoletja pasijonskega izročila, str. 84. 64 Prav tam, str. 82. dr. Monika Deželak Trojar, l isti ob kodeksu Škofjeloškega pasijona 57 1748 in 1754. 65 g lede na potek kapucinske redovne formacije in glede na to, da so vabila navadno odpošiljali štirinajst dni pred veliko nočjo, se zdi najver- jetneje, da je bil z enon voditelj loške spokorniške procesije leta 1753. 66 Tudi v tem pismu najdemo izraze, ki potrjujejo kontinuiteto loških pasijonskih proce- sij, na primer: »vsako leto na veliki petek« (»in die parasceves /…/ in annuam /…/ proceſsionem«), »(vsako)letna procesija« (»annualis proceſsio«), »tudi to leto« (»et hoc anno), »na ustaljen način in ob običajnem času« (»more et tem- pore consueto«), »na zahtevano in običajno mesto« (»debitum et consuetum locum«). pisec drugega povabilnega pisma ni znan, tudi datacija pisma je zgolj po- sredna in okvirna. 67 iz njegove vsebine posredno izvemo le, da je bila spokorna procesija v l oki vpeljana pred več kot štiridesetimi leti: »ker je tisti dan, /…/ ko je o drešenik sveta iz ljubezni do nas viseč na križu izdihnil ter s svojo prebridko smrtjo odrešil ves svet, že zelo zelo bli- zu, je zato bilo /…/ po hvalevredni navadi že pred več kot štiridesetimi leti vpeljano, da se v tem loškem mestu na sveti dan velikega petka vsako leto v podobah prikazujejo skrivnosti g ospodovega trpljenja.« 68 k er ne vemo, v katero leto je začetek loške pasijonske procesije umeščal pisec pisma, je točnejša datacije tega pisma nemogoča. g lede na doslej odkrite mejni- ke (1713 – 1715 –1721), ga lahko umestimo med leto 1753 pa vse do leta 1761. Tudi iz tega pisma je mogoče izluščiti podobne formulacije kot iz z enonovega. To kaže na to, da so vsa obravnavana povabilna pisma (z izjemo r omualdovega) očitno izhajala iz skupnega osnutka. V prid te možnosti govorijo podobni uvo- dni nagovori, podobna razlaga ozadja prirejanja pasijonskih procesij, prošnja za oznanilo procesije po župnijah, navodila za skrbno ravnanje z opremo in oblačili ter poudarjanje spokornega namena procesij. o be pismi nakazujeta podobnost z vzorcem povabilnega pisma, ki se je ohranil na strani 50v kodeksa Škofjeloškega pasijona. 69 iz datacije ohranjenih vabil je razvidno, da so jih navadno pošiljali približno štirinajst dni pred veliko nočjo. To sicer odstopa od navodil, ki so navedena med pravili v samem kodeksu Škofjeloškega pasijona: »približno sredi posta bo pisal v 65 o če r omuald, Škofjeloški pasijon, str. 278–281, 304–305; Deželak Trojar, l isti ob kodeksu Ško- fjeloškega pasijona, str. 377–378. 66 prim. Deželak Trojar, l isti ob kodeksu Škofjeloškega pasijona, str. 377. 67 o če r omuald, Škofjeloški pasijon, str. 282–283, 306; Deželak Trojar, l isti ob kodeksu Škofjelo- škega pasijona, str. 378. 68 o če r omuald, Škofjeloški pasijon, str. 282, 306. 69 Prav tam, str. 166–167, 248. pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 58 okoliške župnije prečastitim gospodom župnikom.« 70 d alo pa bi se jih povezati z navodili, ki so dodani na strani 4v v kodeksu, kjer je kratek dodatek, ki predstavlja starejše navade glede pripravljanja procesije (»d odano iz stare navade za vodstvo procesije« – »a ditum ex a ntiqua c onſuetudine pro d irectione«). V njem je na- vedeno, da se sporedi ordinantom pošljejo na cvetno nedeljo, prav tako pa tudi mestnemu županu in mestnima svetnikoma. 71 pošiljanje vabil župnikom na tem mestu ni omenjeno, posredno pa se da sklepati, da ga niso poslali dosti prej – to- rej po vsej verjetnosti štirinajst dni pred veliko nočjo, na tiho nedeljo. r elativno pozno pošiljanje vabil lahko namiguje vsaj na dvoje: 1) da so bile pasi- jonske procesije v š kofji l oki pred 1721 skromnejše in organizacijsko manj zahtev- ne, zato sta za pripravo procesije zadostovala le dva tedna; 2) da so bili na vrhuncu prirejanja procesij, sredi 18. stoletja (za razliko od obdobja med 1721 do 1734), postopki že tako utečeni, da je za končne priprave zadostovalo zgolj štirinajst dni. l ist 5: Pismo provinciala Jožefa o sklepih definitorija v Beljaku z dne 30. avgusta 1765 r azmere, v katerih so se v drugi polovici 18. stoletja znašle pasijonske upri- zoritve, nazorno slika pismo provinciala jožefa o sklepih definitorija v beljaku z dne 30. avg. 1765. 72 Takratni loški gvardijan, a dam iz podbrezij, 73 je pismo prejel najpozneje pred začetkom postnega časa leta 1766. V Gradivu za kroniko Šta- jerske kapucinske province se je ohranila še ena, skoraj povsem enaka različica istega pisma. 74 List 5, ki se je ohranil med Listi ob kodeksu Škofjeloškega pasijona, je najverjetneje gvardijanov prepis pisma, namenjen takratnemu voditelju pro- cesije, da bi ga seznanil s sklepi beljaškega definitorija. Vsebina pisma posredno pove, da se je z leti v pasijonskih procesijah nabralo veliko snovi, ki ni bila v ne- posredni zvezi s k ristusovim trpljenjem, in nakazuje, da je pri uprizoritvah pri- hajalo do določenih nepravilnosti in odklonov, ki si jih je provincialno vodstvo v želji, da bi lahko procesije pripravljali tudi v prihodnje, prizadevalo odpraviti. 75 podrobnosti o teh nepravilnostih nam niso znane. k apucinski arhivi so za- beležili le bežne zapise o nepravilnostih in nespodobnih prizorih, opisi hujših predrznosti se (vsaj kolikor je doslej znano) v njih niso ohranili. 76 mantuani na primer omenja, da so v l jubljani najeti ljudje stopali na postajališčih iz vrst in 70 Prav tam, str. 17, 173. 71 Prav tam, str. 20–21, 175. podrobnosti o tem dodatku bodo nekoliko podrobneje obravnavane v nadaljevanju prispevka. 72 Prav tam, str. 284–287, 307–308. 73 benedik, Kralj, Kapucini na Slovenskem, str. 228–230. 74 Kapucinski arhiv Škofja l oka: Materiale pro chronica Provinciae Styriae iii , 32. 75 prim. Deželak Trojar, l isti ob kodeksu Škofjeloškega pasijona, str. 378–380. 76 prim. benedik, Škofjeloški pasijon 1713 – 1715 – 1721 –1999 – 2000, str. 423. dr. Monika Deželak Trojar, l isti ob kodeksu Škofjeloškega pasijona 59 hodili popivat, vendar vira svojih navedb in obdobja, na katero se te nanašajo, ne navaja. 77 podobe, ki niso bile strogo vsebinsko povezane z k ristusovim trplje- njem, se v pasijone niso vrinile šele v drugi polovici 18. stoletja, ampak so bile del pasijonske pobožnosti že od samega začetka. To lepo kažeta že samo prva dva seznama škofjeloških podob na Listu 1 kot tudi r omualdov Škofjeloški pasijon. podobne prizore je imela ljubljanska kapucinska procesija. 78 enako pričajo tudi ohranjeni sporedi ljubljanskih jezuitskih procesij. 79 n a podlagi tega lahko sklenemo, da se vsebina pasijonskih procesij tekom de- setletij ni bistveno spreminjala in kapucini niso dopuščali, da bi zašla v skrajno- sti. V skrajnosti je zašel čas, v katerem so se pasijonske procesije odvijale. k o se oziramo v obravnavano obdobje, ne smemo pozabiti na to, da gre za čas velikih sprememb: na eni strani opazimo razcvet raznolikih oblik ljudske pobožnosti in romanj (tudi nekaterih takšnih oblik izražanja vernosti, ki so izgubile stik s krščansko pravovernostjo), na drugi pa postopno porajanje razsvetljenske mi- selnosti, ki je s seboj prinesla terezijanske in jožefinske reforme. 80 n epravilnosti in odklone lahko torej povežemo s spremenjenim odnosom ljudi do pasijonskih procesij: tako tistih, ki so v njih sodelovali (pri čemer imam v mislih posame- znike, ki so izgubili izpred oči svetost g ospodovega trpljenja in se niso zgledno vedli), kot tudi tistih, ki so jih opazovali od daleč in so nanje gledali zviška (raz- svetljenstvu naklonjeno izobraženo prebivalstvo). 77 Mantuani, pasijonska procesija v l oki, str. 230. 78 prim. o če r omuald, Škofjeloški pasijon, str. 392–394: preglednica podob v znanih ali sporočenih uprizoritvah kapucinskih pasijonov na slovenskem. 79 vsebinski povzetki jezuitskih pasijonskih procesij so se ohranili v semeniški knjižnici v l ju- bljani, in sicer v Dolničarjevi zbirki Miscellanea. prim. Deželak Trojar, jezuitska dramatika in gledališče na slovenskem, str. 178. 80 prim. benedik, Škofjeloški pasijon 1713 – 1715 – 1721 –1999 – 2000, str. 423. Fragment Kristus nese križ. Arhiv Kapucinskega samostana Škofja Loka. Vir: eZISS, Škofjeloški pasijon, 2009, ZRC SAZU. pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 60 provincial jožef je v pismu izrazil zaskrbljenost zaradi pritožb nad nepravil- nostmi in gvardijana seznanil s sklepi, ki jih je glede tega 30. avgusta 1765 spre- jel definitorij v beljaku. d oločili so, naj se v prihodnje opusti vse, kar prvotno ne spada h g ospodovemu trpljenju in naj se dosledno prikazujejo le skrivnosti njegovega trpljenja. z ahtevali so, naj se opustijo vse podobe Stare zaveze, štiri poslednje reči in vse skupine oziroma čete, kot so Turki, mrtveci itd. u kinili so vsakršno jezdenje, prepovedali našemljene oziroma zakrinkane farizeje in hu- diče. predlagali so še, da voditelji procesij dečke, ki recitirajo, pri podobah raje umestijo na tla (namesto na vozove ali nosila), da bi tako lahko za predstavljanje oseb ali recitiranje sprejeli tudi starejše mladeniče in se tako ne bi bilo treba po- služevati za dečke nevarnega privezovanja. 81 Te provincialove smernice so pripravo pasijonskih procesij v škofji l oki usmerjale le še leta 1766 in 1767, pozneje, ob koncu postnega časa leta 1768, je namreč goriški nadškof k arel mihael a ttems pasijonsko procesijo prepovedal in odpravil. 82 u radna prepoved procesij in cerkvenih sprevodov je sledila nekaj let pozneje, ko jih je 27. decembra 1782 prepovedal cesar jožef ii . 83 Vendar, kot je ugotovil f rance štukl, enako kot za začetke loške pasijonske procesije, velja tudi za njen konec: ni ga namreč mogoče strogo časovno uokviriti. V n adško- fijskem arhivu v l jubljani je med gradivom starološke župnije našel dokaze, ki dokazujejo, da so procesijo na veliki petek, seveda v nekoliko spremenjeni obliki, pripravljali tudi še po letu 1768 in 1782. 84 l ist 6: Fragment Kristus nese križ Fragment Kristus nese križ je zadnji izmed Listov ob kodeksu Škofjeloškega pasijona, ki se nanaša na loško pasijonsko procesijo. 85 f ragment je lahko, kar se izvedbe pasijonske procesije tiče, del neohranjene, starejše ali mlajše, razširjene verzije pasijona, v kateri so bili ti verzi umeščeni za trinajsto podobo, v ohranje- nem kodeksu Škofjeloškega pasijona pa so del devete podobe. Verjetneje se zdi, da je ohranjeni fragment del starejšega škofjeloškega pasijonskega izročila, ki se je oblikovalo pred zapisom v ohranjeni rokopisni kodeks. To na primer potrjuje prvi seznam podob na Listu 1, ki smo ga datirali v leto 1713. V njem 13. podoba prikazuje pilata, sledi pa ji podoba Kristus na Križu. f ragment se tako idealno zlije v celoto takratne pasijonske procesije. 86 81 o če r omuald, Škofjeloški pasijon, str. 284–287, 307–308; Deželak Trojar, l isti ob kodeksu Ško- fjeloškega pasijona, str. 378–380. 82 prim. benedik, Škofjeloški pasijon 1713 – 1715 – 1721 –1999 – 2000, str. 423. 83 Štukl, Drobižki k Škofjeloškemu pasijonu, str. 111. 84 Prav tam, str. 111–112. 85 o če r omuald, Škofjeloški pasijon, str. 288–289, 309. 86 prim. o grin, Tradicija in datacija Škofjeloškega pasijona, str. 333, 358–359; Deželak Trojar, l isti dr. Monika Deželak Trojar, l isti ob kodeksu Škofjeloškega pasijona 61 možno je tudi, da je fragment del mlajše različice pasijona (okrog leta 1730), 87 lahko bi nastal celo v obdobju, ko je bila prvotnemu besedilu dodana še podoba pekla (se pravi okrog leta 1734). 88 n e vemo, kdo je bil avtor razširje- ne predloge pasijonske procesije. n i nujno, da je bil to ravno p. r omuald, lahko je bil tudi kateri od poznejših voditeljev procesije. morda so po prenehanju r omualdovega vodenja pasijonske procesije želeli znova vzpostaviti daljšo za- snovo pasijonske procesije, podobno tisti, ki se je ohranila v ohranjenih dveh seznamih na Listu 1. po tej razlagi bi bil torej fragment Kristus nese križ prepis in variacija replike prvega juda iz devete podobe ohranjenega besedila Škofje- loškega pasijona. 89 matija o grin je glede omenjenega fragmenta ugotovil, da je list, na katerem je zapisan, narejen iz istega papirja kot folij 2 v rokopisnem kodeksu Škofje- loškega pasijona. u gotovil je tudi podobnost roke d v rokopisu Škofjeloškega pasijona in roke, ki je napisala List 6 z obravnavanim fragmentom. n a podlagi tega je sklepal, da bi lahko roka d predstavljala neznanega voditelja škofjeloške procesije, ki je pasijon pripravljal še v času, ko je ta imel 15, 16 ali celo več po- dob in nato vodenje procesije ponovno prevzel po r omualdu ter poleg obrav- navanega fragmenta v rokopisni kodeks na folij 4 zapisal tudi dodatek »d oda- no iz stare navade za vodstvo procesije« (»a ditum ex a ntiqua c onſuetudine pro d irectione«). 90 predstavljene ugotovitve o obravnavanem fragmentu kažejo, da njegove da- tacije in okoliščin nastanka ni mogoče enoznačno opredeliti. č e pustimo ob strani vsa odprta vprašanja in možne razlage, je bistveno pri fragmentu to, da posredno dokazuje obstoj več različic pasijona, tako pred letom 1721 kot tudi po zapisu jedrnega besedila Škofjeloškega pasijona v rokopisni kodeks, to je po letu 1727. 91 z ak Ljuček predstavljenih šest izmed desetih listov, ki so se nam do danes ohranili ob kodeksu Škofjeloškega pasijona, dopolnjuje paleografske, kodikološke in druge ugotovitve o besedilu pasijona in tradiciji njegovega uprizarjanja v š kofji l oki. n ajpomembnejše pri ohranjenih dokumentih, zlasti pri prvih dveh in šestem ob kodeksu Škofjeloškega pasijona, str. 380. 87 Prav tam. 88 benedik, z namenje časa – vabilo, ki ne zastara, str. 216; o grin, Tradicija in datacija Škofjeloške- ga pasijona, str. 348. 89 prim. o grin, Tradicija in datacija Škofjeloškega pasijona, str. 358. 90 Prav tam, str. 333, 358–359. 91 prim. o grin, Tradicija in datacija Škofjeloškega pasijona, str. 359; Deželak Trojar, l isti ob kode- ksu Škofjeloškega pasijona, str. 380. pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 62 listu (Pismo neznanega voditelja loške procesije iz leta 1713, Povabilno pismo patra Romualda iz leta 1715 in Fragment Kristus nese križ), je, da potrjujejo tiste ugotovitve, ki jih je mogoče razbrati iz uvodnih folijev kodeksa in neka- terih didaskalij Škofjeloškega pasijona. pri tem imam v mislih tiste besedilne namige v kodeksu, ki pri navajanju pravil, navodil prirediteljem in igralcem na- kazujejo, da pasijonska procesija v škofji l oki leta 1721 ni bila novost, ampak nekaj, česar so bili tako organizatorji kot mestno ter okoliško prebivalstvo že popolnoma navajeni. o hranjeni Listi ob kodeksu Škofjeloškega pasijona, zlasti pravkar izpostavljeni prvi, drugi in šesti list, nudijo materialni dokaz, da pa- sijon leta 1721 ni vzniknil »iz nič« ali bil uprizorjen »na novo« ali bil vpeljan le kot »kopija« pasijonske procesije iz nekega drugega kraja, ampak je do leta 1721 v š kofji l oki dozorel do te mere, da so ga tudi uradno kodificirali in dolo- čili njegovo »bit«, in sicer tako, da so sprejeli (ali morda samo dopolnili) trdna in nedvoumna pravila o njegovem uprizarjanju. o hranjeni List 1, ki ga je napisal neznani voditelj pasijonske procesije leta 1713, ne samo, da tradicijo uprizarjanja procesije prestavi za osem let globlje v preteklost, ampak nam tudi jasno nakaže, da procesija takrat ni bila novost, ampak že bolj ali manj vpeljan običaj. pisec nam namreč jasno pove, da »se vsako leto v tem loškem mestu na veliki petek /…/ ob štirih popoldne priredi procesija v čast g ospodovega trpljenja.« k oliko dlje v preteklost sega začetek te tradicije, ne vemo. l ahko pa si na vprašanje skušamo odgovoriti s pomo- čjo spoznanj o ljubljanski pasijonski procesiji. metod benedik je o ljubljanski pasijonski procesiji, za katero se je dolgo menilo, da se je začela leta 1617 (to je enajst let po prihodu kapucinov v l jubljano), ugotovil, da se je, sodeč po zapisih škofa Tomaža h rena, najverjetneje začela že v letih 1608–1613. 92 To je tako rekoč na začetku njihovega javnega delovanja v l jubljani. l jubljanski primer tako zgovorno priča, da ni nemogoče, da ne bi bilo podobno tudi š kofji l oki, kjer so kapucini samostan ustanovili leta 1706, temeljni kamen pa vgra- dili leta 1707. Ti letnici izpričujeta le uradni čas prisotnosti kapucinov v š kofji l oki, vemo pa, da so tja kapucini iz l jubljane in k ranja prihajali tudi že prej. k er so bili duhovni temelji kapucinske dejavnosti v škofji l oki postavljeni že pred njihovim dejanskim prihodom ter materialnimi temelji, se mi zato ne zdi nemogoče, da bi kapucini duhovne sadove svojega dela lahko želi že nekoliko prej, kot se da sicer sklepati po doslej znanih in ohranjenih materialnih dokazih o njihovem delovanju v š kofji l oki. 92 benedik, izhodišča Škofjeloškega pasijona, str. 27, 30–31; benedik, Škofjeloški pasijon 1713 – 1715 – 1721 –1999 – 2000, str. 425–426. dr. Monika Deželak Trojar, l isti ob kodeksu Škofjeloškega pasijona 63 Viri in literatura benedik, metod, k ralj, a ngel: k apucini na slovenskem v zgodovinskih virih. n ekdanja šta- jerska kapucinska provinca. Acta ecclesiastica Sloveniae 16. l jubljana: inštitut za zgodo- vino c erkve pri Teološki f akulteti u niverze v l jubljani, 1994. benedik, metod: o b odkritju spominske plošče patru r omualdu l ovrencu marušiču (1676– 1748), 21. marca 1997. Loški razgledi 46. škofja l oka: muzejsko društvo škofja l oka, 1999, str. 19–21. benedik, metod: z namenje časa – vabilo, ki ne zastara. Loški razgledi 46. škofja l oka: mu- zejsko društvo š kofja l oka, 1999, str. 215–216. benedik, metod: izhodišča škofjeloškega pasijona. Katalog Potujoče razstave Škofjeloški pasijon. z birka l oški razgledi (Doneski 12). škofja l oka: muzejsko društvo škofja l oka, 2006, str. 25–35. benedik, metod: škofjeloški pasijon 1713 – 1715 – 1721 – 1999 – 2000. Liturgia Theologia prima. Zbornik ob 80-letnici profesorja Marijana Smolika. l jubljana: c eljska mohorjeva družba, Teološka fakulteta u niverze v l jubljani, z aložba d ružina, 2008, str. 415–429. benedik, metod: Kapucinski samostan s cerkvijo Sv. Ane Škofja Loka. c elje: c eljska mohorje- va družba; š kofja l oka: k apucinski samostan, 2008. blaznik, pavle: Škofja Loka in loško gospostvo (973–1803). škofja l oka: muzejsko društvo, 1973. d eželak Trojar, monika: l isti ob kodeksu š kofjeloškega pasijona. matija o grin (ur.): Oče Ro- muald: Škofjeloški pasijon. c elje – l jubljana: c eljska mohorjeva družba, 2009, str. 366– 386. d eželak Trojar, monika: jezuitska dramatika in gledališče na slovenskem. Jezik in slovstvo 65/3–4, 2020, str. 167–182. k alan, f ilip: g ledališki značaj škofjeloškega pasijona. mirko mahnič in d ušan moravec (ur.): Dokumenti slovenskega gledališkega muzeja (3. knjiga, 10: o b stoletnici dramatičnega društva). l jubljana: s lovenski gledališki muzej, 1967, str. 208–231. k idrič, f rance: d ramatične predstave v l jubljani do l. 1790 (r evizija in dopolnilo). Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino V, 1926, str. 108–120. koblar, a nton: pasijonske igre na kranjskem. Izvestja muzejskega društva za Kranjsko ii, 1892. l jubljana: muzejsko društvo za k ranjsko, str. 110–125. k oblar, f rance: s premna beseda. Oče Romuald – Lovrenc Marušič: Škofjeloški pasijon. Faksi- mile rokopisa iz kapucinskega samostana v Škofji Loki. l jubljana: mladinska knjiga, 1972. Letopis Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove (ur. f rance baraga, prev. marija k iauta). l jubljana: d ružina, provincialat d ružbe jezusove, 2003. mantuani, josip: pasijonska procesija v l oki. Carniola Vii–Viii, 1916–1917, str. 222–232, 15–44. o grin, matija: Tradicija in datacija š kofjeloškega pasijona. matija o grin (ur.): Oče Romuald: Škofjeloški pasijon. c elje – l jubljana: c eljska mohorjeva družba, 2009, str. 343–365. o grin, matija: n eznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja. Slavistična revija 59/4, 2011, str. 385–399. o grin, matija: pridiga p. f erdinanda l jubljanskega na veliki petek 1722 v škofji l oki. Pasi- jonski doneski 9 (Loški razgledi, Doneski 31, Memorabilia Locopolitana 18). škofja l oka: muzejsko društvo š kofja l oka in l onka, 2014, str. 94–108. pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 64 o grin, matija: Tri stoletja pasijonskega izročila. Pasijonski doneski 11 (Loški razgledi, Doneski 36, Memorabilia Locopolitana 24). š kofja l oka: muzejsko društvo š kofja l oka in k ultur- no-zgodovinsko društvo s tara l oka, 2016, str. 79–85. r egister slovenskih rokopisov 17. in 18. stoletja. ms 020. f erdinand l jubljanski: Pridige. u rl : http://ezb.ijs.si/fedora/get/nrss:nrss_ms_020/VieW/ [14. 2. 2021]. r omuald, o če: Škofjeloški pasijon: znanstvenokritična izdaja (ur. matija o grin). c elje – l ju- bljana: c eljska mohorjeva družba, 2009. štukl, f rance: d robižki k škofjeloškemu pasijonu. Loški razgledi 46. škofja l oka: muzejsko društvo š kofja l oka, 1999, str. 105–114.