15. maj 1967 LETO XIV. St. 5 CINKARNAI? GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE SAMOUPRAVLJANJE IN ODGOVORNOST Novi pogoji gospodarjenja, ki so nastali z uveljavitvijo družbeno gospodarske reforme, so močno vplivali tudi na Proizvodnja in produktivnost v razdobju januar •april 1967 V razdobju januar — april letošnjega leta je proizvodnja za 2,5 % večja od proizvodnje, dosežene v istem razdobju preteklega leta. V aprilu letos pa je bila proizvodnja za 0,16 % manjša od dosežene proizvodnje v aprilu preteklega leta. Nova proizvodnja žveplene kisline, povečana proizvodnja cinka in valjanih proizvodov, niso mogle pokriti vrednostnih izpadov proizvodnje žlebov, anilinskih barv ter večine anorganskih kemičnih proizvodov, ki je letos v zastoju zaradi spremenjenih tržnih prilik. Letni proizvodni plan je bil dosežen s 30,64 %. V tem razdobju dosežena proizvodnja zaostaja torej za okoli 3 % za planirano. Ce se bo nadaljevala tendenca upadanja proizvodnje iz aprila tudi v nasled. njih dveh mesecih, bomo polletne proizvodne rezultate .zaključili izpod nivoa doseženega v prvem polletju preteklega leta. Ker je v prvih štirih mesecih letošnjega leta vrednost proizvodnje porastla le za 2,5 %, število zaposlenih pa za 5,18, je proizvod, nost dela v primerjavi s preteklim letom porastla za 2,5 %. Letos smo v tem razdobju izvozili izdelke in usluge v vrednosti 1,709.830 $ in smo dosegli vrednostno 28,76% letnega plana. Tako je izvoz vrednostno za 8,43% manjši kakor v preteklem letu. Fizični obseg izvoza pa je v letošnjem letu celo večji kakor v preteklem”. Do vrednostnega izpada prihaja zaradi večanja udeležbe predelovalnih poslov v izvozu. sistem samoupravljanja. Samoupravni sistem, njegova eksistenca in razvoj danes ocenjujejo zelo različno. Na eni strani so ljudje, ki trdijo da je samoupravni sistem v dosedanjem razvoju pokazal toliko sijabosti, da je njegov nadaljnji obstoj odveč, da delovni ljudje ne kažejo interesa za upravljanje, temveč so zainteresirani zgollj za osebni dohodek, itd. Mnogi od njih vidijo rešitev v »trdi roki«, ki bi uravnavala vsa vprašanja v naši družbi, kar bi po njihovem mnenju edino omogočilo stabilnost gospodarstva in njegov nadaljnji razvoj. Nastopajo z argumenti, ki dokazujejo, da ravno samoupravni sistem onemogoča sankiconi-ranje za torištve v podjetjih in da obstaja nevarnost, da se samoupravni sistem sprevrže v sistem »organizirane neodgovornosti«. Po drugi strani pa zopet skrajneži trdijo, da sistem samoupravljanja avtomatično rešuje vse probleme, da ga je potrebno v čim večji meri in kar najhitreje decentralizirati, kajti interes posamanzika je vsekakor identičen z interesi podjetja. Gotovo se pri ocenjevanju teh Skrajnosti lahko strinjamo s tem, da nosilcem teh idej niso dobro poznane razmere v konkretni praksi, kajti njihove trditve (ki jih postavljajo običajno zelo suvereno), so zelo enostranske in tudi škodljive, saj vnašajo zmedo in onemogočajo jasno spoznanje konkretnih dosežkov samoupravnega razvoja. Ti ljudje se poslužujejo predvsem raznih demagoških stališč in trdijo, da govore v interesu javnega mnenja, ki pa ga v resnici sploh ne poznajo, kajti preradi pozabljajo, da javno mnenje še ni mnenje ožjih skupin ljudi. ' Izhajajoč iz dejstva, da je samoupravljanje pravica in dolžnost vseh delavcev, ki nastopajo adekvatno s pravicami. O teh vprašanjih je razpravljal tridnevni simpozij na Bledu, kjer so posamezni referenti odprli vrsto vprašanj iz pravnega, ekonomskega pa vse do sociološkega aspekta odgovornosti. Splošna ugotovitev, tako v stališčih iz referatov, kot tudi udeležencev v diskusiji je bila, da so vprašanja odgovornosti in obenem pristojnosti v naši zakonodaji zelo slabo urejena, da so preveč splošna, nekon-kretna in samo načelna. Pri tem je vrsta primerov, da delovne organizacije v svojih statutih in drugih splošnih aktih niso definirale in precizirale še tistih določb, ki jih zakonski akti predvidevajo, zato je vprašanje odgovornosti pri teh podjetjih izredno nejasno, pogosto pa odgovornosti sploh ni. Stališč in predlogov glede ureditve teh vprašanj je bilo mnogo, v tem sestavku pa bi se omejili samo na stališča nekaterih avtorjev referatov in di-skutantov. Ti so izhajali iz predpostavke, da odgovornost pogojujejo interesi. Trdijo, da so interesi posameznikov tudi interesi celotnega kolektiva različni od interesov podjetja. Ker je kolektiv zainteresiran vedno za čimvečje osebne dohodke (v še večji meri se to odraža pri posamezniku), pri- Dne 27. aprila je pričel obratovat naš novi počitniški dom v Sladki gori (fotoreportaža na 5. strani). haja tako do- nasprotja med kolektivom in podjetjem, ki je zainteresirano za čim več j o akumulacijo. Interese kolektiva bi lahko imenovali kratkoročne interese, interese podjetja pa dolgoročne, ki so s tega stališča iden- V soboto, 29. aprila so člani našega delovnega kolektiva svečano proslavili praznik delovnih ljudi — 1. maj. Podrobnosti o pr oslavi berite na 9. strani. tični z interesi družbe. Samoupravni organi so voljeni iz predstavnikov kolektiva in bodo zato nujno zagovarjali interese kolektiva to je kratkoročne interese. Zagovorniki tega „ koncepta menijo, da je edino direktor podjetja tisti, ki-že po svoji službeni dolžnosti zastopa in brani dolgoročne interese, zato bi moral on s svojimi ožjimi sodelavci v mnogo večji meri odločati o vseh poslovnih in operativnih odločitvah. (Nadaljevanje na 2. strani) Resolucija sedme seje Centralnega komiteja ZKS ZA IDEJNO JASNOST IN AKCIJO Dokument, ki ga je sprejel centralni komite ZKS na svoji sedmi seji je brez dvoma izredno pomemben za sedanjo etapo politične in idejne akcije Zveze komunistov Slovenije, še posebej zato, ker bomo na osnovi vsebinske usmeritve, ki izhaja iz resolucije, še dlje časa oblikovali svojo aktivnost, ne bo napak, če se spomnimo vsaj nekaterih vprašanj, ki opredelu-jejo resolucijo oziroma iz nje izhajajo. Za resolucijo so posebno pomembne tri značilnosti. # Resolucija je nastala na izredno široki osnovi, na zelo demokratičen način. Pri tem, gre za široko razpravo v občinskih organizacijah o predlogu resolucije. Tudi v Celju Sta bili dve takšni razpravi. V prihodnje bo verjetno potrebno bolj razširiti te predhodne razprave, do osnovnih organizacij. # Druga pozitivna stran resolucije je, da ustreza potrebam v času, ko je potreben odgovor na vsa najvažnejša vprašanja, idejna in politična, s katerim} se komunisti na vsakem koraku srečujejo in glede katerih morajo biti oblikovani enotni in jasni odgovori komunistov in vseh zadevnih socialističnih sil. # Dejstvo, da se je resolucija osredotočila samo na idejne in celo predvsem na politične probleme v današnji strukturi in politični konstelaciji slovenske družbe, je brez dvorna njena prednost. Sam obseg obravnavanih vprašanj v resoluciji 'onemogoča njeno podrobnejšo obdelavo. Zato želimo opozoriti le na nekatere najpomembnejše misli, ki so še posebej pomembne za delo komunistov v gospodarskih organizacijah. Pri vse doslednejšem uveljavljanju samoupravnih odnosov v naši družbi se ponekod še vedno pojavljajo določena nerazumevanja, ki so rezultat premajhne idejne jasnosti. V odnosu do takih stališč in njih nosilcev je stališče 'resolucije izredno jasno. Ne le, da resolucija poudarja, da je možno napredovati le v samoupravni družbi temveč se jasno odreka tistih članov ZK, ki mislijo in delajo drugače. Seveda pa samoupravljanje ni samo pravica temveč tudi dolžnost. Posameznik, samoupravljale se s pravico odločanja in »kritike ne more uveljaviti v nestabilni ali anarhični delovni organizaciji in družbi. Samoupravljanje pomeni krepitev neposredne odgovornosti delovnih ljudi, še posebej izvoljenih predstavnikov in organov. CINKARN&R Zelo pomembna je tudi opredelitev do spoznavanja neposredne preteklosti. Le-to mora imeti mnogo več mesta, kot doslej. Begate izkušnje našega delavskega gibanja in še posebej narodnoosvobodilne borbe so temelj novejše slovenske narodne, politične in vojaške zgodovine. Še posebno pozornost je treba posvečati vprašanju, kako mlademu rodu posredovati borbeno izročilo narodno-osvobdilne borbe, moralne in kulturne vrednostne revolucije, njeno resnično podobo ter pomen njenih smotrov in pridobitev. Reforma je gospodarsko politična akcija, s katero ustvarjamo nove kvalitete gospodarjenja v samoupravnem sistemu, se borimo za učinkovitejše vključevanje v mednarodno delitev dela in objektivnejše in trajnejše pogoje za izboljšanje življenjske ravni delovnih ljudi. Reforma je postavila zahtevnejša merila v gospodarstvu. Sedanjih težav ni kriva reforma, pač pa nizka produktivnost gospodarstva, navade in miselnost ekstenzivnega sistema. Cilje reforme bo mogoče uresničevati le z doslednim izpolnjevan jefn zahtevanih in zapletenih nalog. Žal je resnično bistvo reforme še vedno ponekod premalo jasno. Zato moramo storiti vse, da na slehernem koraku pojasnjujemo in se s konkretnimi vzgledi borimo za uveljavitev reformnih principov in za njih končno zmago, ki nam bo prinesla višji življenjski standard. Tudi v sedanji kritični fazi ne smemo izgubiti zaupanja v umestnost reforme, ki nam lahko edina zagotovi naš lepši jutrišnji dan. Le konkretna aktivnost komunistov in vseh drugih delovnih ljudi v posameznih gospodarskih organizacijah bo lahko dokazala razumevanje resolucije, ket idejne opredelitve in jasnosti in kot spodbudo za akcijo, ki se mora odvijati predvsem v delovnih sredinah, kjer se oblikujejo najpomembnejše odločitve, ki vplivajo na takšne ali drugačne končne rezultate naše aktivnosti. Samoupravi janje ia odgovornost (Nadaljevanje s 1. strani) • Ostale vrste odločitev pa naj bi bile v večji meri preneše-ne na samoupravne organe. Te odločitve so naslednje: • Sistem upravljanja in konstituiranja orgainov upravljanja, ki zajema odločitve statusnih vprašanj podjetja, njegovo organizacijsko in upravno strukturo, način dela organov upravljanja in njihove naloge ter odgovornosti. • Kadrovska in socialna politika, ki zajema odločitve glede zahtev in potreb po kadrih, odločitve samoupravnih in medsebojnih odnosih, o informiranju ljudi, o delovnih razmerjih, o možnostih izobraževanja in napredovanja, delitvi osebnih dohodkov, skupne potrebe za socialne namene itd. • Notranja kontrola, ki -spremlja zakonitost predpisov in kontrolira pravilnost izvaja- nja odločitev, ali so v skladu s samoupravnimi in drugimi predpisi ter odloča o sankcijah proti tistim, ki so malomarno izvajali odločitev. Čeprav v tem sestavku ne mislimo razčlenjevati posameznih stališč glede odločitev in odgovornosti, pa vendar menimo, da morajo imeti samoupravni organi ne glede na njihovo strokovnost, odločilno vlogo predvsem pri strateških (dolgoročnih) odločitvah. V nadaljnjem poslovanju pa predvsem kontrolno funkcijo, ki naj bi spremljala učinkovitost in pravilnost taktičnih odločitev, ki bi jih spremljale strokovne službe. Taka orientacija omogoča samourpavnim organom odločilno vlogo pri razvoju in gospodarjenju podjetja, predstavlja pa tudi jamstvo za učinkovito delo strokovnih služb, ker taka oblika omogoča večjo konkretnost sankcioniranja tako pozitivnega pri uspehih in negativnega pri neuspehih, (ki bi izvirali iz nesposobnosti ali malomarnosti. Zvezna štafeta mladosti v Celju TUDI SKOZI CINKARNO Potem, ko je zvezna štafeta slovensko ozemlje, je prispela v občino. Granuliran praženec iz nove kom do sve pražame transportirajo s tovornja-bunkerjev ob topilnici Mladosti prišla iz Hrvatske na četrtek, 4. maja tudi v celjsko Najprej so nosilci prenesli štafetno palico mimo polulske osemletke, nato mimo postaje do doma gabrskega Partizana. Od tam je vodila pot do naše tovarne. Po obratih so štafetno palico ponesli člani naše mladinske organizacije. Iz naše tovarne je vodila pot štafetno palico do tovarne EMO in nazaj v mesto, kjer je bila v vojašnici Slavka Šlandra osrednja svečanost v Celju. Na tej svečanosti je bil kratek kulturni program, pozdravno pismo celjskih občanov pa je prebral dijak celjske tehniške šote Branko Petrovič. Nato je štafeta nadaljevala pot proti Velenju, Slovenj Gradcu in Mariboru. 25. maja pa bodo štafetno palico izročili dragemu maršalu Titu za njegov petinsedemdeseti rojstni dan. Se veliko zdravja in sreče, tovariš Tito! O delu centra za strokovno izobraževanje V tretjem letniku Tehniške šole v Cinkarni je v metalurški oddelek vpisanih dvajset slušateljev. Redovalna konferenca ob zaključku petega semestra je pokazala dokaj dober učni uspeh, in sicer mnogo boljši kot ob zaključku četrtega semestra. S številkami izraženo, bi učni uspeh v primerjavi z učnim uspehom četrtega semestra iz-gledal takole: Četrti semester. Izdelalo je 6 slušateljev ali 28,6%; 12 slušateljev ni izdelalo ali 57,1 %. Neocenjeni pa so bili 3 slušatelji ali 14,3 %. Peti semester. Izdelalo je 13 slušateljev ali 65 %; 2 slušatelja ali 10% nista izdelala. Neocenjenih je bilo 5 slušateljev ali 25 %. Zanimivo je tudi ugotoviti, da se šola v glavnem sama vzdržuje, saj znašajo mesečni dohodki (šolnine tujih slušateljev) 3.000 N-din, honorarji predavateljem pa znesejo mesečno 1.930 N-din, izračunano povprečno za zadnje tri mesece. Predavateljski kader je v celoti kos svoji nalogi, kar se najbolje vidi pri izpitih, kjer je večina slušateljev pokazala zelo dobro znanje. Kar zadeva ostale izobraževalne dejavnosti Centra, lahko ugotovimo, da se na raznih tečajih in v osemletki trenutno šola 131 članov našega kolektiva, in sicer: — osemletka 22 slušateljev, — tečaj za VK v OOB 10 slušateljev, — tečaj za VK elaktro in gradbeni oddelek 30 slušateljev, —■ tečaj za K gradbeni oddelek 18 slušateljev, — dva tečaja za delavce v ra-finaciji cinka 37 slušateljev, — tečaj za VK strojne stroke 14 slušateljev. Center je za izvršitev teh izobraževalnih nalog angažiral dvajset strokovnih sodelavcev kot predavateljev. Pri organizaciji tečajev za VK in K sta sodelovali tudi naša sindikalna organizacija ter društvo Ljudske tehnike, ki sta prispevala vsak po 1.500 N-din za nabavo risalnih desk, risalnega pribora ter dveh šolskih tabel. Center razpolaga trenutno z dvema učilnicama in , majhno sejno sobo, ki smo jo preuredili v majhno učilnico, kar pa seveda ne zadošča za vse potrebe.. Poleg teh prostorov koristimo še sindikalno dvorano, dvorano Ljudske tehnike, sejno šobo družbeno-političnih organizacij ter jedilnico v OOB. Vse to pa je seveda improvizirano in slabo vpliva na kvaliteto pouka. Ce bomo hoteli v prihodnje izvršiti vse naše naloge, bomo še nujno morali dobiti prostore. Sedaj nameravamo preurediti obe učilnici, ki sta sicer preveliki. Na ta način bomo pridobili dva nova prostora, s čemer pa problem ne bo rešen, če bomo hoteli res kvalitetno delati. IZVOLJEN NOV j \ UPRAVNI ODBOR \ J Centralni delavski svet je J [ \ konec meseca aprila izvo- , J lil nov upravni odbor. Na , J predlog družbenopolitičnih \ J organizacij je centralni de- (, J lavski svet izvolil v uprav- J, J ni odbor naslednje člane z našega kolektiva: Antona ,| J BENČINO, dipl. inž. iz de- i J lovne enote metalurgija; A i Silva DEČMANA, kemijske- p 4 ga tehnika iz TOB; Katari- p j no Joštovo, dipl. inž. iz (i i glavnega laboratorija; Pav- p la KESSLERJA, dipl. iur. iz pravne službe; Ivana KR- p KALA, predvaljača v pre- p delovalnih obratih; Alojza 4 POTOČNIKA, izmenovodjo p 4 v anorganski kemiji; Bran- 4 4 ka PUSTOSLEMŠKA, vod- 4 f jo vzdrževanja parnih kot- f 4 lov na novi PiK; Jožeta i (' SENČARJA, dipl. inž. obra- i 4 tovodjo v anorganski kemi- j 4 ji; Viktorja SKALETA, me- 1 f talurškega tehnika iz topil- i s niče in Antona ŽERJAVA, l p dipl. inž., obratovodjo i (i elektrodelavnice. 4 ' Enajsti član upravnega P * odbora je glavni direktor, f ' ki je po službeni dolžnosti f J J član upravnega dbora. (» Za namestnike članov p p upravnega odbora pa so bi- 4 4 li izvoljeni: Jože CAJHEN, 4 p I. skladiščnik v skladišču p p metalurških obratov; Jože P 4 FARčNIK, metalurški teh- p nik na novi PiK; Janez p MIRNIK, kemijski tehnik 4 v anorganski kemiji; Jože 4 PRAVICA, delavec iz kera- 4 mike in Franc SLOKAN, 4 vodja izmene v mehanični 4 delavnici. 4 Sredi preteklega meseca je še zadnja skupina slušateljev iz prve generacije uspešno zaključila šolanje na naši tehniški šoli. Na sliki: direktor kadrovskega sektorja tovariš Karlo Sagadin izroča diplomo Francu Pokelšku, enemu izmed petih diplomantov. Povprečna ocena za četrti semester je bila nezadostno, za peti semester pa je dobro oziroma 3,2. Še pregled ocen po semestrih: 4. semester Odlični 0 Prav dobri 3 Dobri 3 Zadostni 0 Nezadostni 12 Neocenjeni 3 5. semester ■ Odlični 1 Prav dobri 4 ' Dobri 8 Zadostni 0 Nezadostni 2 Neocenjeni 5 Računamo, da sc bo učni uspeh ob zaključku tretjega šolskega leta oziroma šestega semestra še izboljšal, zlasti, če bomo uspeli še zmanjšati izostanke, predvsem neupravičene. Pouk poteka normalno po učnem načrtu. Izvolili smo novega občinskega odbornika V sredo, 19. aprila so volivci pete volilne enote, kamor spadajo: vzdrževalni obrati, plinarna, transport in predelovalni obrati, izvolili Štefana Veselaka za novega odbornika celjske občinske skupščine. Ker je dosedanjemu članu zbora delovnih skupnosti občinske skupščine Celje tovarišu Francu Grabarju potekla štiriletna mandatna doba, so v peti volilni enoti izvolili novega odbornika. V tej volilni enoti je bilo vpisanih v volilni imenik 722 volivcev, od katerih je volil 601 ali 83,2 %. Opravičeno odsotnih pa je bilo 36 volivcev ali 4,9%. Predlagana sta bila dva kandidata; izvoljeni odbornik Štefan Veselko, metalurški tehnik iz predelovalnih obratov je dobil preko 54% glasov. Na sliki: volišče pete volilne enote. CINURNAR 3 Predstavljamo vam Branka Pustoslemška - izumitelja Na svečani seji ob obletnici smrti velikega revolucionarja Borisa Kidriča so bile sredi preteklega meseca podeljene nagrade iz Sklada Borisa Kidriča za znanstveno in raziskovalno delo ter za iznajdbe in tehnične izboljšave. Med nagrajenci za iznajdbe in tehnične izboljšave je bil tudi član našega kolektiva, tovariš Branko PUSTOSLEMŠEK, ki je prejel drugo nagrado za iznajdbo »Čistilna priprava za čiščenje cevi rekuperatorskih* kotlov med obratovanjem«. Tovariš Pustoslemšek je že kratkim vselil, nas je prijazno skoraj dvanajst let član našega sprejel. Ko smo mu obrazložili, kolektiva. Med svojimi sodelav- o čem bi se radi z njim pogori je znan kot vesten in priza- vorili, se je sprva branil, češ, Tovariš Pustoslemšek nam je pokazal model stroja za navijanje pločevine, za katerega je na razstavi v Bruslju prejel srebrno medaljo in diplomo. saj ni treba pisati o tem. Ko je bil »led« prebit, je stekla beseda o njegovem svojevrstnem konjičku. Njegovi prvi pomembni izum je bil strpj za navijanje pločevine. Tržne zahteve so terjale pakiranje cinkove pločevine v zvitke, v katerih naj bi bilo več plošč, le-te pa je bilo treba zviti tako, da bi bilo mogoče iz zvitka jemati plošče posamič, ne da bi bilo treba pri tem zvitek, težak okrog 250 kg, razvijati. Idejo za ta izum je dobil ob nenavadnem dogodku. Ko je prišel nekega dne na delo, je ob stružnici v mehanični delavnici, kjer je takrat delal, zagledal kos Stare zračnice. Kmalu za tem je sledil prvi poizkus. Ko se je tovariš Pustoslemšek prepričal da bo svojo zamisel lahko uresničil, se je lotil intenzivnega dela — izdelal je prototin, ki ga je še nekoliko izpopolnil. Maketa stroja za navijanje je bila februarja 1962. leta razstavljena v Ljubljani na republiški razstavi patentov. Na tej razstavi je bil Brankov izum izbran za svetovno razstavo patentov v Bruslju, kjer je Branko prejel za svoj izum srebrno medaljo in diplomo. Za ta izum ga je naš kolektiv nagradil s 360.000 S-din, poleg tega pa je prejel nagrado za iznajdbe in tehnične izboljšave iz Sklada Borisa Kidriča. Čeprav bi bila ta iznajdba za mnoge jugoslovanske tovarne zelo praktična, ni zanjo nobena pokazala kakega večjega zanimanja. Nekoč smo sponke za embaliran je cinkove pločevine uvažali. Ker je bil dobavni rok izredno dolg, potrebe po sponkah pa so vedno bolj naraščale, se je Branko samoinciativno lotil zahtevne naloge: skonstruiral in naredil je orodje za izdelavo sponk. Na sejmu embalaže v Ljubljani je Cinkarna 1961. leta prejela Oskarja za embalažo za cinkovo pločevino. Načrt zanjo sta izdelala tovariša Branko Pustoslemšek in Viktor Tratnik; na sejmu sta dobila drugo nagrado — vsak po 50.000 S-din, Branka pa je Cinkarna nagradila še s 100.000 S-din. Izmed vseh iznajdb pa je bila najbolj zahtevna čistilna naprava za čiščenje cevi rekupe-rratoskih kotlov med obratovanjem. V obratu kontaktne žveplene kisline so imeli pogoste težave, ker se je prah, ki je prihajal z vročimi plini iz reaktorja, nabiral na stenah grelnih cevi re-kuperatorskega kotla. V ceveh so sicer bile montirane čistilne (Nadaljevanje na 5. strani) deven delavec, poznan pa je tudi po svojevrstnem konjičku — iznajditeljstvu. V Cinkarni se je zaposlil v mehanični delavnici kot kvalificiran strugar. Nekaj let kasneje je opravil izpit za visoko kvalifikacijo. Njegovo stremljenje po nenehnem strokovnem izpopolnjevanju ga je privedlo do še enega poklica. Nekaj časa je bil na praksi v termoelektrarni »Šoštanj«, kjer si je pridobil praktične izkušnje za ravnanje s parnimi kotli z avtomatično termično komando. Po opravljenem strokovnem izpitu si je pridobil kvalifikacijo upravljalca parnih kotlov vseh vrst in jakosti. Ko je pred štirimi leti pričel obratovati obrat za proizvodnjo kontaktne žveplene kisline, je tovariš Pustoslemšek postal vodja izmene v tem obratu. Na tem delovnem mestu se mu je rodila ideja za njegov najzahtevnejši izum, za katerega je pretekli mesec prejel nagrado dz Sklada Borisa Kidriča. Ker je tovariš Branko prejel že več pomembnih priznanj in nagrad za svojo izumiteljsko dejavnost, smo ga pred dnevi obiskali na njegovem domu in ga zaprosili, da bi nas podrobneje seznanil s svojim konjič- čeprav smo ga zmotili pri delu, ki ni niti malo v sorodu z njegovima poklicema — ukvarjal se je z zidarskim delom v svoji hiši, v katero se je pred GLOBUS BATERIJE PO SISTEMU CINK-ZRAK Eno od največjih podjetij za izdelavo avtomobilske opreme, Joseph Lucas Industries, Birmingham pripravlja skupaj z ameri-kansko družbo General Atomic program za razvoj baterij po sistemu cink-zrak za pogon vozil. V okviru licenčne pogodbe bo Lucas izvajal raziskovanje in razvoj baterijskega sistema, ki so ga v konceptu zasnovali v General Atomic. Delo obsega tudi preverjanje baterije cink-zrak za opremo voril v evropskih pogojih. V General Atomic trenutno testirajo dve bateriji po 7 in 14 kWh, da bi dobili izhodiščne podatke za izdelavo 50 do 100 kWh — baterije. Obe firmi bosta izmenjali izkušnje medsebojno in še z Edison Electric Institute, ki so ga ustanovila ameriška podjetja za preskrbo električne energije. BAKTERIJE KOT »PREDELOVALCI« KOVIN Avstralski znanstveniki poskusno uporabljajo bakterije kot »predelovalce« kovin. Na jalovini bakrovega sulfida v bližini mesta Rum Jungle v severovzhodni Avstraliji so »naselili« kulture bakterij z nalogo, da predelajo bakrov sulfid v bakrove sulfate. Bakterijam, ki žrejo kovino, bodo zagotovili življenjske pogoje na ta način, da bodo jalovino močili z vodo. Za takšen eksperiment se je odločilo neko industrijsko podjetje zato, ker mu je bila predraga obdelava bakrovega sulfida, oziroma kemijska predelava v sulfate. Japonski jeklarski družbi Fuji in Tokai sta se združili. Skupna proizvodnja integriranega podjetja bo znašala 8,2 milj. ton in se bo s tem uvrstilo med največje producente jekla na Japonskem. MEDNARODNI INŠTITUT ZA JEKLO Vodilna svetovna jeklarska podjetja so izdelala načrt za izdelavo mednarodnega jeklarskega inštituta. Pri tem gre za velikopotezni poskus stalne izmenjave izkušenj in skupnih raziskovanj. Raziskovali bodo tudi probleme o svetovni potrošnji jekla, primerjavo porabe jekla na prebivalca v posameznih državah, primerjavo produkcijskih stroškov, kapitalne strukture podjetij in davčnih vprašanj v posameznih državah, zakonskih predpisov d omejitvi poslovnega tekmovanja ter o raziskovanju in njegovem financiranju. Inštitut bi prirejal vsakoletna zasedanja. Pri izdelavi projekta so sodelovali US-Steel, Bethle-hem Steel in Armco (ZDA), Yamata In Fuji (Japonska), ATH In Hoesch (ZRN), Steel Company of Wa1es In Dorman Long (Anglija), kakor tudi vodilna jeklarska podjetja v Franciji, Luk-ksemburgu, Nizozemski, Italiji, Avstraliji in Kanadi. Otvoritev počitniškega doma v Sladki gori V četrtek, 27. aprila je bila pred našim novim počitniškim domom v Sladki gori majhna slovesnost; predsednik centralnega delavskega sveta tovariš Janko Rebov je simbolično izročil ključ od vhodnih vrat upravniku našega doma, tovarišu Stevu Buzini. Slovesnosti so se udeležili no arhitektonsko dovršenost, ki predstavniki naših samouprav- se kaže v spletu značilnosti klanih organov in družbeno-politič- sične zidanice in soddbnega gonih organizacij ter predstavniki stinskega lokala. Izredno prijet- mogli, da je Cinkarna prišla do tako prijetnega počitniškega doma nedaleč od Celja (slika zgoraj). Prepričani smo, da se bo marsikateri član kolektiva odločil preživeti svoj letni dopust v tem počitniškem domu, ko bo spoznal naravne lepote okolice in kulinarične dobrote iz majhne, toda dobre kuhinje (slika levo). Obračun dveletnega dela Pretekli mesec je sindikalna organizacija našega podjetja imela redni letni občni zbor, katerega se je udeležilo 127 dele-gatov in gostje: predsednik republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva, Srečko Globočnik, član istega odbora, tovariš Zupan in drugi. Podrobneje bomo o tem poročali v prihodnji številki našega glasila. tamkajšnjih krajevnih družbe-no-političnih in nekaterih gospodarskih organizacij. Gostje so si naprej ogledali gostinske prostore, ki so izredno dovršeno in smiselno opremljeni. Vsak obiskovalec pivnice (slika zgoraj) je občudoval nje- Izgradnja obrata za proizvodnjo cinkovega sulfata Centralni delavski svet je na svoji seji konec aprila sprejel sklep o izgradnji novih na- no počutje nudita dnevna soba in steklena terasa. Tudi oprema spalnic je zelo okusno izbrana. Direktor kadrovskega sektorja tovariš Karlo Sagadin se je v imenu podjetja zahvalil vsem, ki so z razumevanjem pripo- Branka Pustoslemška prav in objektov za proizvod-njo cinkovega sulfata z letno kapaciteto 8.000 ton. Odobril je tudi najetje kredita v znesku okoli ene milijarde in osem sto milijonov starih dinarjev. Osnovna surovina za izdelavo cinikovega sulfata so razni cinkovi pepeli. Uporaba cinkovega sulfata je vsestranska, največ se uporablja za izdelavo viskoze, to je umetne svile, nadalje se uporablja kot flotacijsko sredstvo od odvodujavanje oziroma koncentriranje bakrenih, svinčenih in drugih koncentratov, kakor tudi še za ostale anorganske soli. D. M. Predstavljamo vam: (Nadaljevanje s 4. strani) naprave, vendar niso zadovoljivo opravljale svoje naloge. Ker so se cevi pogosto zamašile, je bilo treba približno vsakih 45 dni ustaviti pražilni reaktor, čiščenje cevi je bilo dolgotrajno Branko je pričel razmišljat, kako bi odpravili škodo, ki jo je zaradi teh zastojev trpel obrat in celotno podjetje. Njegov trud ni bil zaman; izdelal je čistilno napravo, ki jo je preizkusil na eni sekciji kotla: na jekleno vrv je obesil dve uteži, med katere je montiral elastično strgalno ploščo. Jeklena vrv se navija na kolut, na čigar osi je elektromagnetna zavora, ki preprečuje, da bi čistilci prišli predaleč iz fevi. Z vretenskim stikalom je mogoče ustaviti či- stilec v katerikoli višini. Parni kotel je sestavljen iz več sekcij, ki imajo določeno število cevi, vsaka cev pa mora imeti svojo čistilno napravo. Navijalni koluti ene sekcije so montirani na isti osi. Pri tem je bilo treba rešiti še en problem: ker morajo biti vsi čistilci nastavljeni v isti višini, je bilo treba temu primerno nastaviti kolute. Toda Branko je uspešno rešil tudi to zahtevo. Kljub temu, da čistilna naprava uspešno deluje, je treba od časa do časa povrtati cevi — odstraniti material, ki se le nabere na njihovih stenah. Čistilna naprava je montirana tako, da jo ni treba odstraniti pri vrtanju cevi. Brankova iznajdba je prine- sla našemu podjetju celo vrsto koristi: čiščenje sekcij parnega kotla je skrajšano od deset na en dan, odpravljeni so težki pogoji čiščenja naprave, sekcije je mogoče čistiti tudi kadar je kotel vroč, cevi je treba redkeje vrtati, delovanje naprave in njeno vzdrževanje je enostavno in preprosto. Vse te prednosti nove čistilne naprave so bile velikega pomena, preden je začela obratovati nova pražarna cinkovih koncentratov. Poleg naštetih iznajdb je tovariš Pustoslemšek izvedel marsikatero izboljšavo. Prepričani smo, da bo kljub temu, da je sedaj na bolj odgovornem delovnem mestu (vodja vzdrževanja v novem obratu PiK) nadaljeval svoje ustvarjalno delo. UPORABNOST CINKA Nadaljevanje Metalne cinikove prevleke pripravimo na štiri načine: 1. s toplim pocinkanjem, 2. z elektrogalvaniziranjem, 3. z me-taliziranjem in 4. s sherardizi-ranjem. Vsak od teh štirih načinov ima svoje posebnosti glede uporabe in se pripravlja na svojstven način. Metalne cinikove prevleke so nekaj posebnega, saj niso le navadne kovinske, ampak postanejo zlasti v primeru toplega pocinkanja sestavni del bazne kovine. Tekoči oink namreč rad dela z železom zlitino, ki predstavlja najboljšo vezavo med železom in cinkom. Prav zaradi tega razloga so te prevleke izredno močne in odporne proti luščenju ter predstavljajo^ pravo impregnirano mehanično barijero proti korozivni vlagi. Uspešnost zaščite proti koroziji je odvisna od debeline sloja cinikove prevleke. Cim debelejši je sloj, tem dalj časa je bazna kovina varna pred pojavi korozije. Galvanski člen, ki ga tvorita železo in cink kadar sta v pristnem medsebojnem kontaktu, pomeni za železo še dodatno zaščito. Vse vrste zaščitnih prevlek imajo razne napake, kot mehurčke, ostre robove in odrgnine, ki -so v primeru kontakta z vlago začetna mesta rjavenja. Tega pojava ne poznamo pri cinkovih zaščitnih prevlekah, zahvaljujoč pozitivnemu efektu galvanskega člena, ki nudi galvansko zaščito železu Uidi v primeru, da so na po-črnkam površini omenjene na-paKe, ki normalno spremljajo masovno proizvodnjo. V prisot-.. Vv-!age se bo počasi trošil . cmk, železo pa ostane popolnoma zaščiteno. Toplotno pocinkanje In elektrogalvaniziranje Najbolj razširjen način uporabe čipka za galvansko zaščito je način s toplim pocinkanjem, ki se sestoji iz čiščenja železa, ki ga nato potapljajo v kopel staljenega cinka. Elektrogalvaniziranje ali elek-lroplatiranje cinka na železo je v zadnjih letih tudi precej napredovalo in predstavlja važno mesto na področju zaščite. Gospodarska računica in prednosti pocinkanja sta glavni gonilni sili za izreden razmah uporabe cinka v zaščitne nar mene v zadnjih letih. Zlasti kontinuirne pocinkovalne naprave obratujejo zelo ekonomično in pospešujejo potrošnjo cinka. Kvaliteta kontinuirano galvaniziranih trakov je izredna, tako v smislu perfektne zaščite kot v pogledu mehan- CINK4RH4R sikih lastnosti. Pocinkani trakovi se uporabljajo za preoblikovanje pločevine v določene oblike in celo za globoko vlečenje. Bistvena prednost teh trakov pa je v tem, da jih proizvajajo v neskončnih svitkih, ki-tehtajo nekaj ton in je zaradi tega -tudi cena manjša. Manjša cena pocinkanih trakov je pogojena z manjšimi produkcijskimi stroški v primerjavi s produkcijskimi stroški klasične ploče-vinske pocinkovalnice. Nove tehnike elektroplatiranja so izredno izboljšale kvaliteto pocinkanih delov. Bolj precizne tolerance elaktroplatiranih delov so povečale potrošnjo tovrstnega blaga. Priprava površine je ključ uspeha pocinkanja, saj od nje zavisi adherenca in trpež-nost sloja. Priprava površine za pocinkanje je sestavni del procesa, ki ima nalogo, da pripravi optimalne pogoje površine za čimboljšo adherenco tekočega cinka in s čim manj dela in stroškov. Pocinkanje s ‘ tekočim cin-koma ima pred ostalimi načini zaščite še eno veliko prednost: hitro in solidno prevleče tudi najbolj komplicirane dele konstrukcij z mnogimi skritimi koti in robovi, to pa pomeni zmanjšanje stroškov antikorozijske zaščite, ne da bi zato trpela kvaliteta izdelka. Stroški enega sloja cinka so normalno manjši kot večslojni premazi kovinske zaščite. Razni izdelki, razen žice in trakov, ki se pocinkajo, imajo navadno sloj cinka debel 0,1 mm. Ta sloj je zelo odporen proti obrabi in višji temperaturi, kar z kovinskimi premazi ni mogoče doseči. Pocinkanje — idealen način antikorozijske zaščite železnih konstrukcij Pomembnost perfektne antikorozijske zaščite železnih konstrukcij narašča z vse večjimi stroški vzdrževanja, popravil in raznih posegov, ki so posledica rjavenja. Stroški, ki nastajajo zaradi rjavenja so tem večji, čim manj so tehniki pozorni do tega problema. Temeljite raziskave so pokazale, da so cinkove zaščitne prevleke daleč najboljše in ekonomična zaščita za železne konstrukcije. Pri pocinkanih konstrukcijah se ni treba bati, da pod slojem premaza živo teče proces korozije. Tudi ni strahu pred prikrito rjo v nedostopnih in nepreglednih kotih. Galvani-zacijske naprave so danes že tako velike, da lahko naenkrat pocinkamo cele sklope konstrukcij do dolžine 20 m. Pocinkanje je zelo pripravno' za take konstrukcije, ki jih postavljajo v težkih klimatskih pogojih. Vsem je znano, da je danes okrog Severnega tečaja cela vrsta vojaških oporišč z zelo kompliciranimi inštalacijami. Gradbeni material je izključno aili pocinkana konstrukcija ali pocinkana pločevina. Za te namene so konstrukcije pocinkane debeleje, da bi tako dobili brezhibno zaščito, ki bi bila obstojna tudi proti abraziji finih ledenih delčkov, ki jih nosijo viharji, ki so na tem področju nenehno na delu. Cena pocinkanja je razmeroma nizka. Pomemben faktor za nizko ceno pocinkanja so majhni stroški čiščenja in priprave površine za galvanizacijo. Dobro pripravljena površina je absolutno potrebna za vsakršno dobro zašičto. Večina napak pri zaščitni obdelavi kovin izvira ravno iz nehomogene in dovolj skrbne priprave površine. Normalno stane dobra priprava površine približno 50 % cene premaza, priprava površine pri pocinkanju pa je le skromna udeležba pri ceni postopka. Pocinkane površine imajo zelo lep izgled in uičnkujejo simpatično . So idealna osnova za dekorativno pleskanje, za kar pa ni potrebna nikakršna predpriprava, razen, da je cink nekaj časa izpostavljen vplivu atmosfere, da dobi svojo patino. (Nadaljevanje sledi) Kiro Gligorov se Je pogovarjal * s celjskimi gospodarstveniki V začetku preteklega meseca so se v našem podjetju sestali večanjem izvoza. Kritično jc tu-predstavnik nekaterih večjih podjetij s celjskega območja; pogo- di ocenil sedanji način poslova-varjali so se z zveznim sekretarjem za finance Kirom Gligorovom, nja trgovskih podjetij, ki danes Pogovora sta se udeležela tudi predsednik izvršnega sveta SR živijo od marže, ne pa od za-Hrvatske Mika Spil jak in predsednik izvršnega sveta SR Slovenije služka pri prodaji čim večjih Janko Smole. u. količin hlaga. Celjski gospodarstveniki so seznanili zveznega sekretarja za finance s problemi, ki v zadnjem času zavirajo proizvodnjo v mnogih gospodarskih organizacijah. Med najbolj pereče probleme spadata kopičenje zalog in naraščanje terjatev. Glavni vzrok takega stanja so predvsem velike zaloge neku-rantnega blaga, kateremu mnoge gospodarske organizacije nočejo zmanjšati cene. Opozorili so tudi na težave, s katerimi se srečujejo pri uveljavljanju na zahodnoevropskem tržišču; zaradi carinskih pregraj, ki so jih določile članice nekaterih zahodnoevropskih združenj, morajo naša podjetja zmanjšati ceno svojim izdelkom tudi do 30 %, seveda če hočejo uspešno konkurirati. Grajali so tudi zunanje trgovske organizacije, ki industriji ne plačujejo iztrženih deviz, ampak z njimi kupujejo konkurenčno blago V inozemstvu. Kiro Gligorov je glede* zalog dejal, da takega stanja ni mo- Na sliki: Kiro Gligorov, Janko goče odpraviti z zmanjšanjem .$mole, Mika Špiljak, glavni di-proizvodnje, temveč le z ustrez- rektor Drago Ceh, dipl. ing. In nim zmanjševanjem cen in z drugi. NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU V mesecu marcu opažamo zmanjšanje števila nesreč, ki je v primerjavi z dvema preteklima mesecema v mejah normalnega nihanja, število izgubljenih dni je sicer večje kot v februarju (za 80 <7o), vendar pa manjše kot v januarju (za 14,3«/»). Ta pojav lahko opravičimo z dejstvom, da smo imeli v mesecu februarju pet poškodb, ki so se pripetile v dneh od 26. do 28. februarja, te pa so nam vmarcu občutno vplivale na povečanje števila izgubljenih dni. Pogostost poškodb se je zmanjšala za 33,3 °/o, resnost poškodb pa za 6,5 % v primerjavi z rezultatom prvega trimesečja leta 1966. Pri analizi pogostosti in resnosti poškodb pri delu uporabljamo (da bi dobili realnejšo sliko) korigirane rezultate pri-merjavanih trimesečij. To pomeni, da od izgubljenih dni v trimesečju odštejemo izgublje- ne dneve zaradi poškodb v preteklem letu. Zmanjšanje števila poškodb, ki mu istočasno sledi zmanjšanje resnosti poškodb, upravičuje pravilnost linije ukrepov za zmanjševanje poškodb. Druga etapa našega prizadevanja se mora usmeriti na preprečevanje nezgod, ki k sreči niso imele za poslesdice poškodbe delovnih ljudi. vpliv le-teh na število izpadlih dni na 1 poškodbo. V povprečju 5,9 izgubljenih dni od poškodb iz preteklega leta bremeni vsako poškodbo v prvem trimesečju tega leta. Kljub lepim rezultatom za celotno podjetje moramo opozoriti na visoko število nesreč pri delu v ekonomski enoti predelovalni obrati, kjer je bilo v prvem trimesečju enajst nesreč in sicer: PREGLED POŠKODB RAZNIH DELOV TELESA Podjetje Metalurgija Predelo- valni obrati | Kemija I. 1 Kemija II. Vzdrževalni obrati Uprava, ostalo Roka i 1 — i — udarec I — i —- — — — — stisnjenje 3 4L. I — — 2 — — ubod 3 1 — — — — — — opekline (z vročim predmetom) i i . — — — — — Glava — udarec 1 Oko 1 — — — — — — opeklina (z vročim predmetom) i — — 2 — — — — opeklina (s kislino in lugi) 2 Noga — udarec 2 — 1 — 1 Skupaj 14 3 4 3 - 3 i — 1 zaradi neupoštevanja varstvenih ukrepov; — 2 zaradi neprevidnosti; — 4 zaradi neprevidnosti in pomanjkljive organizacije dela in — 4 zaradi pomanjkljive organizacije dela. V mesecu marcu so se pri delu poškodovali: V TOPILNICI Opažamo naraščanje števila opeklin očes in zmanjšanje števila poškodb nog. Primerjava rezultatov v marcu s povprečjem preteklega leta: Število Mairec 1967 1966 Zaposlenih 2150 2123 Poškodb pri delu 14 25,3 Izgubljenih dni 266 407 Poškodb na 100 zaposlenih 7,8 14,3 Izgubljenih dni na 1 zaposlenega 1,49 225 Izgubljenih dni na 1 poškodbo 19,2 16,1 Poškodb na poti v službo 2 2 Izgubljenih dni 59 116 Število poškodb po vrsti de- javnosti: Proizvodni proces i 6 10 Vzdrževanje 3 5 Interni transport 1 3,3 Nakladanje in razkladanje 2 4 Mazanje in čiščenje strojev 1 2 čiščenje, vzdrže- vanje reda in ostalo 1 1 Skupaj: 14 25,3 s ■ Marec 1967 1966 Neprevidnost in zastareli stroji — naprave — 2,3 Neprevidnost in pomanjkljivi kontrolni ukrepi — 2,5 Neupoštevanje varstvenih ukrepov 3 2,2 Pomanjkljiva organizacija dela 3 1,9 Pomanjkljiva osebna varstvena sredstva — 0,3 Zastareli stroji, prostor, material — 1,8 Motnje pri tehnološkem postopku — materialu 1 Skupaj: 14 25,3 Jože COLNARIČ ni upošteval navodil za varno delo; z mokrimi posnemalkami je odstranjeval trebež z vozička, napolnjenega s tekočim cinikom. Ker poleg tega ni imel pravilno nameščenega ščitnika, mu je brizgnil cink v desno oko. Konrad SALOMON ni bil dovolj previden pri odstranjevanju ogorkov iz retort in je prijel za vroč del čistilca. Skozi zaščitne rokavice si je opekel dlan leve roke. V KERAMIKI Ivan TERŠAN je s pomočjo škripca dvigal voziček za prevoz gline. Ker se je odtrgal vijak na vilicah škripca, mu je padel kolešček na glavo ter mu jo poškodoval. Interesantno vodilo za primerjavo prizadevanja v prvem trimesečju so naslednji rezultati: Obrat Število poškodb število izgubljenih dni Število izgubljenih dni zaradi poškodb iz preteklega leta abso- lutno na 100 zaposlenih abso- lutno na 1 poškodbo skupaj dni na 1 po- Metalurgija 14 8,0 371 26,4 167 11,9 Predelovalni obrati n 23,5 147 13,4 45 4.1 Kemija I. In III. 7 11,4 70 10,0 — Vzdrževalni obrati 8 9,6 78 9,9 17 2,1 Uprava — ostalo 3 1.9 89 29,7 24 8,0 Podjetje 43 8,0 755 17,6 253 5,9 Število vzrokov poškodb: Neprevidnost ; 6 .11,3 Neprevidnost in pomanjkljiva » • organizacija 1 3,2 Iz primerjave je tudi razvidno, koliko izgubljenih dni zaradi .poškodb, jz preteklega leta ima vsaka posamezna ekonomska enota; tako lažje ocenimo V PREDELOVALNIH OBRATIH Friderik MRAZ si je pri valjanju pločevine poškodoval nogo. Franc VREČAR si je pri va* Ijanju avtotipijskih plošč poškodoval prat na desni roki. Janko MASTNAK je čistil patrico stiskalnice čašic. Pri čiščenju se je naslonil na stikalno ploščo in ker je imel v žepu delavnih hlač matico, je ta s pritiskom telesa sprožila stikalo za pogon stiskalnice. Pri tem mu je stisnilo palec in kazalec desne roke. Alojz IMENŠEK je odstranjeval odrezke izmed narezanih trakov za žlebove. Ker ni dovolj pazil mu je oster rob odrezka prerezal varovalko in mu poškodoval prst desne roke. V OBRATU UMETNIH GNOJIL Stanko GLAŽAR si je pri zapiranju vagonskih vrat z vrati stisnil prst. Ludvik MATUŠ ni uporabljal zaščitnih očal ko je odpiral vrata razkrojevalca. Zaradi tega mu je padel drobec super-fosfata v oko. Ivan POZNIČ pri merjenju kisline ni uporabljal ščitnika; kislina mu je brizgnila v levo oko. V MEHANIČNI DELAVNICI Ivan KOKOT je rezal železne plošče s plamenom. Ker je brez premisleka naslonil eno ploščo na drugo, mu je izrezan kos padel na levo nogo in mu jo poškodoval. Bogomir OVTER je sekal pločevino za ohišje elektromotorja; drobec sekala je odletel ter se mu zapičil v kazalec desne roke. V MIZARSKI DELAVNICI Milan MANFREDA ni bil dovolj previden in ni uporabljal varnostno napravo pri speha-nju deske. Poškodoval si je prst na levi roki. V TRANSPORTNEM ODDELKU Aksenti NINIČ je po lastni izjavi mašil pod vagona z ilovico, medtem ko je njegov sodelavec od zunaj zapiral vrata. Ker je ponesrečenec položil roko med vrata, so mu Le-ta poškodovala prst. NA POTI SO SE POŠKODOVALI: Viktor PEVEC se je pri padcu s kolesa poškodoval po obrazu in bradi. Na poti na delo se mu je odtrgal blatnik in sprednja zavora, ki sta zavrla kolo tako močno, da je ponesrečenca vrglo čez kolo na cestišče. Franc ŽNIDER se je n& poti skozi gozd spotaknil ob korenino ter padel. Pri padcu si'je poškodoval desno koleno. cinkarnah Pripravljamo se na dopust KAKO IN KDAJ BOMO PLAČALI STROŠKE ZA LETOVANJE IN KAKO BOMO OBRAČUNAVALI REGRES 0 Pri prijavi za odhod na letni oddih v naše ali najete domove je treba kot predplačilo, plačati znesek 1.000 starih dinarjev za eno osebo za vsak dan letovanja. V primeru neopravičene odpovedi (o tem ali je odpoved opravičena ali ne, odloča kadrovski sektor sporazumno z ob-ratovodstvom), ta znesek zapade v korist sredstev, namenjenih za poravnavo stroškov za nezasedena ležišča. 0 Prijave, na osnovi katerih smo dolžni preskrbeti ustrezne kapacitete, sprejemamo do 1. junija 1967. Dokončna plačila pa je treba opraviti najkasneje štirinajst dni pred odhodom na dopust. V nasprotnem primeru se šteje, da je koristnik odstopil od letovanja, kavcija se ne vrne, rezervirana ležišča se lahko oddajo drugemu interesentu. 0 Za izračun pripadajoče višine regresa služi povprečna višina osebnega dohodka v letu 1966. Pri tem opozarjamo, da je za izračun povprečnega osebne^ ga dohodka štet »čisti« osebni dohodek brez otroškega dodatka, nadur, nagrad itd. Za zaposlene v Cinkarni bo na ustreznem obrazcu izdajal potrdila oddelek za obračun osebnih dohodkov. Za ostale upravičence do regresa (nezaposlenega zakonca, vzdrževane otroke) je treba prinesti zdravstvene knjižice. Cenik pensionskih uslug v naših in najetih domovih je priloga k tem navodilom. 0 Vplačevanje zneska za letovanje in obračunavanje regresa je treba opraviti v kadrovskem sektorju, v oddelku za družbeni standard, (pri referentu za rekreacijo, soba št. 39). Priložiti je treba tudi potrdilo obratovodstva, da je za čas letovanja omogočen dopust. 0 Pri obračunu regresa za letovanje izven naših, oziroma najetih domov je potrebno predložiti potrdilo o plačanih hotelskih ozroma penzionskih uslugah v drugih objektih za letovanje. V primeru letovanja v canm-pingu je treba predložiti potrdilo o plačani ustrezni pristojbini. V potrdilih ali računih morajo biti imensko navedeni vsi nosilci regresne pravice in navedeno število dni. Pri tej vrsti obračunavanj bomo opravljali kontrolo, da bi se tako izognili slehernim neresničnim podatkom. Likvidator obračunov za te regrese je referat za rekreacijo (ustrezne obrazce dobite tudi pri njem). 0 Regres za potne stroške bomo obračunavali na osnovi predloženih voznih kart. Pri vlaku bomo priznavali II. razred vseh vrst vlakov. V primeru prevoza z osebnimi avtomobili bomo priznavali relacijo, kot da bi upravičenec do regresa potoval z avtobusom ali brzim vlakom II. razreda. Dokazila za relacijo bodo hotelski računi, potrdila o plačanih hotelskih uslugah ali pristojbini v campu. 0 Tisti člani kolektiva, ki bodo preživeli dopust v zdravili- ščih bodo plačali 1.500 starih dinarjev dnevno pri referentu za rekreacijo s tem, da bodo priložili vso dokumentacijo za dopust, zdravniško dokumentacijo o odobritvi odhoda v zdravilišče. Na osnovi tega dobe na- 0 Napotnice bodo dobili na osnovi sklepa o odobritvi tudi tisti, ki bodo letovali brezplačno. Tem se bo cena regresirala 100%. § Vse napotnice so neprenosljive. Veljajo torej le za osebe, ki so navedene na napotnici. potnice. PLAČILO ZA EN DAN PO POVPREČNEM OSEBNEM DOHODKU NA DRUŽINSKEGA ČLANA polna od 60.000 od 50.000 od 40.000 od 30.000 od 20.000 S cena do 100.000 do 60.000 do 50.000 do 40.000 do 30.000 našega kolektiva. Že na daleč jih je pozdravljal visok mlaj, na katerem je plapolala zastava. Vsak kotiček v našem podjetju je bil vzorno pospravljen, pročelja obratov pa so bila lepo okrašena. Ob enajsti uri so po kolektivu zadonele pesmi borbe in dela ki jih je igral pihalni orkester iz sosednjega podjetja. Dobro uro pozneje je predsednik naše sindikalne organizacije tovariš Martin Andrej aš pozdravil vse navzoče člane našega kolektiva. Glavni direktor našega podjetja tovariš Drago Čeh, dipl. inž. je spregovoril o pomenu letošnjega praznika, dotaknil pa se je tudi problemov, s katerimi se srečuje naša delovna organizacija. Ko je čestital praznik celotnemu kolektivu, je še posebej pozdravil dolgoletno in prizadevno delo preko 750 članov našega kolektiva, ki so pri nas zaposleni nepretrgoma preko deset let. Kulturni program so izvajali IV. osnovna šola, pevski zbor »Ivan Cankar« in osnovna šola »Franja Vrunča« s Hudinje. Učenci in učenke IV. osnovne šole so se predstavili: Janja Intihar je deklamirala »Pozdrav« Darinke Joštove; pevski1 zbor pod vodstvom tovarišice Milene Arbajter je zapel dve pesmi (slika zgoraj); sledili sta še dve deklamaciji in sicer Janja Božičeva je podala pesem Petra Levca »Elegija padlim«, Irma Renar pa je deklamirala »Brigadirsko« Darinke Joštove. Pevski zbor »Ivan Cankar« (na sliki v sredini) je zapel tri pesmi: »Zaplovi«, »Samo en vcet« in »Sem rajtav ženiti.« Učenke in učenci s hudinjske šole so nastopili z odlomkoma .iz Cankarjevega »Hlapca Jerneja« (slika spodaj) in iz Župančičeve »Dume«. Dušica Radovanovič pa je deklamirala Klopčičevo »Mary se predstavi.« iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi :iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii. CVETJE ZEA NOVA KRSTNA UPRIZORITEV V CELJU / Slovenska gledališča si tako kot vsa druga gledališča na svetu prizadevajo, da bi pomagala domačim dramatikom na oder in tako ustvarila svojo lastno nacionalno gledališko tvornost. Slovensko ljudsko gledališče Celje zavzema v tem stremljenju gotovo vidno mesto med slovenskimi gledališči. Tukaj so bili prvi festivalski tedni slovenske nove drame, ni skoraj sezone, da bi v Celju ne imeli vsaj po enega odrskega krsta. Znano je namreč dejstvo, da je edina šola, ki lahko dramatiku pomaga do končnega uspeha, uprizoritev njegovega dela. Šele uprizoritev sama je tisti preizkusni kamen, ob katerem bo dramatik spoznal svoje hibe pa tudi odlike. V letošnji sezoni ima SLG Celje kar dve noviteti v repertoarju. Po »Podstrešja« Janeza Žmavca je na vrsti Dominika Smoleta igra v treh dejanjih CVETJE ZLA. Dominik Smole je znan slovenski dramatik, ki si je že utrl pot na tuje odre. V Celju ga srečujemo prvikrat. CVETJE ZLA je igra o zlu, ki je prisotno v ljudeh tako kakor na primer težnja po ljubezni ali pošte- nosti ali pravičnosti. Tukaj pa zlo nadvlada vse druge vrednote, razbohoti se do tiste stopnje, ko se ne more več kontrolirati in pogoltne same povzročitelje zla. pal do življenjskega obilja, sanja o zločinu, ki ga bo odrešil vseh dilem na poti k uresničitvi. Edini, ki mu ne sledi, je sin Marko. Toda Marko je nedejaven, ne pozna upora, samo hrepeni Prizor iz Smoletovega CVETJA ZLA. Na sliki: Mija Men-cejeva kot hči Eva in Štefan Volf kot Avstralec Zgodba bi bila tale: štiričlanska družina, oče, mati, sin, hči. Oče Leon bi se rad čimprej in uspešno doko- pa drugem, boljšem svetu. Ko pa se zbudi v njem upor, ne najde druge poti kot v samomoru. Tu sta še ijiiiiiiimiiiMiiiiiniiiiiiiinimiiHiiiimmiiiiiiiiiiitiiiiiifiiiiminiiiiiHimiimtiimTimiiitiiiiniiiiiiiiiimiiiiitiimiiiiiiiiiiiniiiiimi iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiinimiimumiMi DOBER ZAJTRK - DOBER DA N Dober zajtrk pomeni dober začetek dneva. Zajtrk je zelo važen obrok, morda najvažnejši od vseh. Po nočnem počitku je telo naravno osveženo, živci in mišice spočiti, telo mora dobiti hrano, da dobi moč za delo, ali igro. — Čudovito, Pepe! Nisem vedel, da znaš tako fino jodlati. Raziskave so pokazale, da je mladina, ki je dobila kvantitativen in kvaliteten zajtrk, skupaj z ostalimi obroki imela krite dnevne prehranbene potrebe, za razliko od one mladine, ki je pičlo, ali pa sploh ni zajtrkovala. ZAKAJ JE POTREBEN DOBER ZAJTRK? Po dobrem zajtrku je organizmu zagotovljena energija, ki je potrebna do kosila. Učitelji so opazili, da dober zajtrk preprečuje nervozo. Ravno tako v uradih, ali na delovnih mestih v proizvodnji, izboljšuje razpoloženje, vpliva na priljubljenost, povečuje delovno sposobnost in vpliva na zdravje in videz človeka. Mnenja, da opuščanje zajtrka zmanjšuje težo, so napačna. Pravzaprav dosežemo s tem prav nasprotno, ker se po slabem zajtrku pojavlja sredi dopoldneva slabost — da bi jo preprečili, ljudje kaj radi jedo slaščice. To povzroči izgubo apetita za kosilo. Taki ljudje so brez zajtrka in pogosto tudi brez kosila, a se vendar redijo in izgubljajo privlačen videz. Dopoldanske slaščice vsebujejo mnogo kalorij, organizem pa ne dobi snovi, potrebnih za zdravje. Ugotovljeno je, da imajo vsi, ki opuščajo zajtrk, večje težave s previsoko telesno težo kot tisti, ki dobro zajtrkujejo. Prav gotovo ne drži, da ni časa za zajtrk, časa je dovolj. Kako ga razporedimo pa je stvar posameznika. Za dober izdaten zajtrk je treba vstati 20 do 30 minut prej. Pogosto si domišljamo, da potrebujemo spanje bolj kot dober zajtrk. Dvomljivo je, če nekaj minut spanja res izda toliko dober zajtrk. Res pa je, da se vsem, ki si privoščijo izdaten zajtrk, napor izplača, ker imajo več energije in v zvezi s tem razpoloženje in delovno storilnost. detektiva, nenehno prisotna čuvarja reda in človečnosti, ki pa tudi sama ne moreta in ne znata več preprečevati, da bi se zlo do kraja ne uresničilo. Nazadnje sta samo še opazovalca in registratorja zločinov, ki se bohotijo krog njiju. Leon pa še naprej blodi o svojem Avstralcu, daljnemu nečaku, ki bo nekoč prišel, ki ga bo zastrupil in se polastil njegovega premoženja. Ko slednjič — v zadnjem dejanju — Avstralec dejansko pride, pade ves Leonov načrt v vodo. Toliko je namreč že pogreznjen v blatno grezno zla, da v pijanosti obnemore. V onemoglem besu bi rad zastrupil svojo ženo, ki pa zamenja napitek in tako pade 1 Leon sam kot žrtev svojega zla. V igri nastopa še gospodinjska pomočnica, edini svetel žarek v mraku te družine, ki pa mora prav tako umreti. Igra je napisana malce neobičajno. Za prikazovanje zla se je poslužil avtor posebne dramaturgije. To, kar gledam oskozi dve dejanji na odru, so samo blodnje, nagonske prikazni k zločinu nagnjenih ljudi. Tako se skozi dve dejanji prikazuje Avstralec le kot vizija, prikazen, dejansko pa pride šele na koncu. Smisel igre je nedvomno v njenem celokupnem vtisu, v razkrivanju labirintov tiste človeške podzavesti, ki nagonsko teži k zločinu. Krstno uprizoritev Cvetja zla je zrežiral Franci Križaj. Scenograf je bil Avgust Lavrenčič, kostumografinja Anja Dolenčeva, glasbo je napisal Darijan Božič, jezikovno . vodstvo je imela Majda Križajeva. Nastopajo Marjanca Kroš-lova, Mija Mencejeva, Pavle Jeršin, Franci Gabrovšek, Štefan Volf, Janez Bermež, Jože Pristov, Bruno Vodopivec in v glasovnih partijah Anica Kumrova in Marjan Dolinar. Premiera je bila 7. aprila tega leta. BERITE CINKARNARJA ( Občinsko sindikalno šahovsko prvenstvo Na letošnjem sindikalnem šahovskem prvenstvu občine Celje je nastopilo dvanajst šahovskih ekip. Sodelovali so: Ingrad, EMO, železarna štore, Cinkarna, Klima, ŽTP Celje, AERO, Libela, Tkanina, Zlatarna, Kovinotehna, LIK Savinja. Iz prijav je bilo mogoče sklepati, da bodo glavni konkurenti za osvojitev prvega mesta Ingrad, EMO, železarna Štore in pa šahisti našega kolektiva. rist, žal pa je bil 3:3. V tretjem če bi premagali omenjeni eki- kolu bi morali premagati Lihe- pa, vsekakor bi se plasirali višje lo najmanj s 4:2, smo pa izgu- ali pa vsaj zmanjšali razliko, bili is 3,5:2,5. Toda kako bi bilo, P. Š. Našo ekipo so sestavljali: inž. Vrhovec, Šnajder, Dečko, Jovanovič ,inž. Ružič, inž. Pipuš. Kot rezerva pa so nastopali: inž. Kliner, Lazič, Arh, Poči-valšek. Z dokaj solidno igro, sicer z vmesnimi spodrsljaji je naša ekipa osvojila tretje mesto. Končni vrstni red je naslednji. 1. Ingrad 50,5 2. Železarna Štore 50,5, 3. Cinkarna 46,5, 4. EMO 41, 5. Klima 37, 6. ŽTP Celje 36, 7. Libela 34,5, 8. Kovinotehna 34, 9. Aero 30,5, 10. Zlatarna 21,5, 11. LIK Savinja 11 in 12. Tkanina 2. V naši ekipi so bili najboljši: inž. Vrhovec, Šnajder, Dečko, Jovanovič, sledijo inž. Pipuš, inž. Ružič, Lazič itd. Res je da, smo lansko leto bili prvaki, da pa tega nismo dosegli tudi letos obstajata v glavnem dva razloga: prvič iz objektivnih razlogov nismo nastopali kompletni in drugič ekipa ni igrala stanovitno oziroma s polno močjo, zaradi tega je potepi prišlo do raznih spodrsljajev. Eden takih spodrsljajev se je pripetil v prvem kolu z Železarno Štore. Rezultat bi bil realen 4:2 v našo ko t : . ) ) d d 4 4 4 4 d 4 4 4 4 t d d 4 4 4 4 4 ) d d d d d d d d d V Celju XII. mednarodna razstava umetniške fotografije Foto krožek Cinkarne Celje obvešča svoje člane, da bo v Celju XII. mednarodna razstava umetniške fotografije. Razstavo prireja Občinski svet ljudske tehnike. Pri organizaciji razstave umetniške fotografije sodeluje tudi naš krožek. Odbor vabi člane društva Ljudske tehnike »Cinkarne«, da v čim večjem številu sodelujejo s svojimi deli na celjski XII. internacionalni razstavi. Tematika je svobodna. Skupina A. črno-bele fotografije. Skupina B. Barvne fotografije. i Skupina C. Barvni diapozitivi. V vsaki skupini lahko sodelujete s štirimi deli format A in B 30 X 40 cm, C 24 X 36 cm. KOLEDAR RAZSTAVE: Zadnji rok dostave slik 20. avgust 1967. Žirija 3. septembra 1967. Obveščanje o sprejetih slikah 15. septembra 1967. Razstava bo od 1. oktobra do 15. oktobra 1967. Vrnitev slik 30. oktobra 1967. Da bi delo za pripravo razstavnih slik čim bolje potekalo, bodo določeni dnevi za delo v temnici. Za nasvete pri delu (povečave ali drugo) se lahko obračate na člane odbora ali na interno številko 312 (tov. Žele). Stroške za izdelavo razstavnih slik krije fotokrožek Ljudske tehnike Cinkarne. Fotoamaterji, kot vidite, tema je poljubna za vse nas in je prav, da tudi mi člani Ljudske tehnike Cinkarne pokažemo našemu človeku svoje delo, svoje znanje in zamisli na sliki. Odbor Srečanje naših šahistov z ekipo iz »Kovinotehne« Šahovski brzoturnir v čast prazoika dela V POČASTITEV DELAVSKEGA PRAZNIKA — 1. MAJA, JE ŠAHOVSKA SEKCIJA ORGANIZIRALA V PETEK, DNE 28. APRILA 1967 V ŠAHOVSKEM DOMU BRZOTURNIR. TURNIRJA SE JE UDELEŽILO OSEM ŠAHISTOV. Udeležil se ga je tudi mladinec Rudi Krajnc, kar je zelo razveseljivo. Res je, da ni imel uspeha, toda mislim, da mu to ne bo vzelo »korajže« in da ga bodo posnemali tudi ostali mladinci ter pomladili našo sekcijo. Prvi je bil Dečko s 7 točkami, to se pravi, da je premagal vse udeležence tega turnirja in kar je razveseljivo, da je našel »samega sebe«, in da sedaj šahira, kot je nekoč Dečko znal. Sledijo: Jovanovič 6 točk, 3—5 mesto si delijo inž. Pipuš, Mežnar in Lazič s štirimi točkami, 6. mesto Čeh mlajši z dvema točkama, Mirnik 7. mesto z. eno točko ter Rudi Krajnc brez točke. CINK&RNAR Objavljamo filme ,kl jih bomo gledali t celjskih kinematografih od 15. maja do 15. junija 19*7: UNION Od 12. do 17. maja »007 — GOLDFINGER«, angleški barvni W film Od 18. do 22. maja »SINOVI KATIE ELDER«, ameriški barvni Cs film Od 23. do 27. maja __ »GALANTNE SVEČANOSTI«, francoski barvni film Od 28. do 31. maja _____ »REŠEM JE LJUBEZEN MEHIKE«, mehiški film Od 1. do 5. junija »KROGLA ZA ZLOČINCA«, ameriški barvni Cs film Od 6. do 8. junija »SIGNAL NAD MESTOM«, jugoslovanski film Od 9. do 12. junija »SKRIVNOSTI BARA LOLITA«, /ahodno nemški film Od 13. do 16. junija »SKRIVNOSTNA GROBNICA«, zahodno nemški film METROPOL Od 15. do 16. maja »OBUPANCI«, madžarski film Od 17. do 22. maja »KAKO UBIJEŠ SVOJO ŽENO«, ameriški barvni film Od 23. do 26. maja »SVOJEGA TELESA GOSPODAR«, Od 27. do 31. maja »GIULIETA IN DUHOVI«, italijanski barvni film Od 1. do 4. junija »KAČJE USNJE«, ameriški film Od 5. do 7. junija »HAJDUK JANOŠIK«, Češki barvni Cs film Od 8. do 12. junija »CASANOVA 70« amertško-ltalijanskl barvni Cs film Od 13. do 15. junija »ZA KRALJA IN ZA DOMOVINO«, angleški film DOM Od 13. do 15. maja »GOLI IN MRTVI«, ameriški barvni Cs film Od 16. do 17. maja »AMANDUS«, slovenski barvni film Od 18. do 19. maja »ZLATI TRIUMF«, francoski film Od 20. do 21. maja »TRIUMF STROGOVA«, francoski barvni Cs film Od 22. do 24. maja »ŽANDAR IZ SAN TROPEZA«, francoski barvni Cs film Od 25. do 26. maja »VRELA ULICA«, ameriški Cs film Izdaja Cinkarna, metalurško-kcmična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatkošentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvoglasila »Cinkarnar«, Cinkarna, Celje. Tel. 39-81, 39-82, interna 53. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje. Od 27. do 29. maja »KRVAVI KAPETAN« ameriški barvni film LETNI KINO Od 30. do 31. maja »STO PEKLENSKIH DNI«, jugosiovansko-nemški barvni Cs film Od 1. do 2. junija »V PRAVEM ČASU«, angleški Cs film Od 8. do 9. junija »DRUGI MOŽ«, ameriški barvni Cs film Od 10. do 11. junija »VZEMI JO, MOJA JE«, Od 12. do 13. junija »CESAR BORGIA«, italljansko-španskl barvni Cs film Od 14. do 16j junija »JERONIMO«, ameriški barvni Cs film Predstave so vsak dan ob 16., 18. bi 20. uri v letnem kinu pa ob 20. uri. Program objavljamo po podatkih Klno-podjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo. Velika želja mnogih cinkarnar je v — koristnikov toplega obroka, toda žal ima kura še vedno le dve bedri. KADROVSKE VESTI PRIŠLI V PODJETJE: Potočnik Martin, Jokanovlč Milovan, Gorenak Rozalija, Pičnik Marija, Pergovnik Herman, Zupanc Štefan, Feldin Henrik, Podja-voršek Konrad-Domlnik, Gačnikar Alojz, Carer Vincenc, Golob Ferdinand, Lupše Franc, Zajc Alojz, Jezernik Franc, Hercog Anton, Peček Dragutin, Martek Ivan, Gerčar Alojz, Koražija Štefan, Pulko Franc, Brezovnik Pavel, Brezovnik Anton, Tamše Marjan, Videnšek Albin, Kos Franc, Marinček Janez, Gračner Ivan, Fideršek Avgust, Naveršnik Štefan, Pečovnik Vladislav, Kolar Franc, Turnšek Franc, Jazbinšek Alojz, Knez Franc, Kršinar Ignac, Turnšek Ivan, Blruš Vlado, Dimeč Josip, Jezernik Martin, Mlakar Jože, Koštomaj Franc, Grobelšek Franc, Cas Franc, Reman Ivan, Rezgoršek Filip, Hojnik Alfred, Mirnik Milan, KolŠak Avgust, Buzina Stjepan, Zupanc Marija, Podgoršek Matilda, Delič Fadil. ODŠLI IZ PODJETJA: Djorovlč Živan, Rančan Jože, Potočnik Mihael, Marjanovič Dušan, Pulko Franc, Brezovnik Pavel, Spolenak Jože, Pinter Marjan, Bo* cokovič Djordjc, Krivec Vinko, Planko Ivan, Vogrinc Alojz, Marjanovič Dušan, Mirnik Milan. SAMOVOLJNO ODŠLI IZ PODJETJA: Petre Karel, Lapadatovič Jovan, Špan Stanko, Veljkovič Vitomir, Stojadlnovlč ava, Cater Ivan, Trian Ivan. V JLA JE ODŠEL Kolar Ivan. UPOKOJENA STA BILA: Gradišnik Ivan, Cecelja Jože. POROČILI SO SE: SlmanovIČ Rudi, Kaker Ivan, Soline Martin, Levovnik Ludvik, Ovtar Bogomir, Podbrežnik Hilda, Kocjan Milan, dipl. Inž«, Korent Jože, Radič Adolf, Šket Jakob. Vrednost točke april 1967 1. EKONOMSKA ENOTA METALURGIJA: 1. Predpražarna in žveplena kislina......... . . 2. Aglomeracija ................................ 3. Topilnica I. In II. peč...................... 4. Topilnica III. in IV. peč.................... 5. Topilnica V. peč............................. 6. Topilnica VI. peč............................ 7. Topilnica VII. peč........................... 8. Topilnica VIII. peč ......................... 9. Topilnica IX. peč............................ 10. Topilnica X. peč............................. 11. Thede peči........................ 12. CInkovo belilo............................... 13. Keramika..................................... 14. Skupne službe topilnice...................... 15. Plinarna.......................»••••• 16. Nova žveplena............................. 17. New Jearsey.................................. 18. Skupne službe metalurgije................... II. EKONOMSKA ENOTA PREDELOVALNI OBRATI: 1. Valjarna clnkove pločevine................... 2. Uinkografija ............................ . . 5. Oblikovainica clnkove pločevine ............. 4. žlebovi In cevi .............. 5. Cinkova žica............................. 6. Skupne službe predelovalnih obratov.......... III. EKONOMSKA ENOTA ANORGANSKA KEMIJA: 1. Kromov galun...................... 2. Na-hidrosufit In metaltt ........ 3. Na-sulfld .............. 4. Litopon stari In cinkov sulfat..... 5. Litopon novi................ 6. Povprečje iitopona................ 7. Svinčevi oksidi................. . 8. Aluminijski offset in kemikalije.. 9. Superfosfat........................ 10. Povprečje superfosfata ........... 11. Ultramarin......................... . . . 12. Zelena galica.................. 13. Modri baker.................... 14. Skupne službe anorganske kemije 15. Kemični obrat III — Mozirje . . 16. Skupne službe Mozirje . . . . 17. Laboratorij.................... IV. EKONOMSKA ENOTA ORGANSKA KEMIJA: *9. Vse službe '...................... . . V. EKONOMSKA ENOTA VZDRŽEVALNI OBRATI: 1. Priprava dela..................... 2. Strojni oddelek...................... 3. Gradbeni oddelek.............. • • • • 4. Merilni oddelek ....................... 5. Eiektro delavnica...................... 6. Energetika............................ VI. PREDRAČUNSKE ENOTE: 1. Strokovne službe ...................... 2. Družbena prehrana...................... ji | !lf f> 1,23 1,33 1.23 1.24 1.25 1,30 1,25 1.24 1.25 1,25 1,38 1,22 1,20 1,25 1,25 1,28 1,28 1,25 0,10 4,60 11,60 10,16 3,83 U3 6,03 1,21 — 0,30 1,27 0,65 1,27 2,60 1,33 - Ul - 1,23 U3 1 1,32 — 1,26 — 1.30 — 1,29 — 138 — 1.54 — 1,32 25,56 1,32 2,32 1,34 1,34 — U4 — 1,30 7,01 1.30 — 1,29 — 1,28 - !2 3,25 1.28 1J52 1,28 6,35 U8 2,29 1,28 — 1,28 4,62 1,28 5,88 VII. CELOTNO PODJETJE: 1,28 2,84 MALI OGLASI Kuhinjsko pohištvo (kredenca, mizo. dva stola in zaboj za remog) prodam zelo poceni, eter Kušer, Zobna ambulanta. Neopremljeno sobo v centru mesta nujno potrebujem. Ponudbe na uredništvo »Cinkar-narja« pod šifro »Dober plačnik«. iniiiiii iiiiiiinnii iiiiiititiiiiiniiimmiiiii« 1 Po otvoritvi počitniškega doma v Sladki gori znižane cene V zadnjih dneh preteklega meseca je naš kolek-itiv pridobil nov počitniški dom na Sladki gori. Za Iprvomajske praznike je ta dom obiskalo tudi precej |članov kolektiva. Vsem je bil dom zelo všeč, večino so motile le visoke cene, predvsem pri brani. O cenah smo se pozanimali v kadrovskem sektorju, kjer so nam povedali, da so bile tako visoke cene za hrano rezultat nesporazuma in da so cene že občutno zmanjšali; določili so ustrezno višino. Članom kolektiva se za neljub pripetljaj opravičujejo. Vsekakor se bo zdaj ob ustreznejših eenali našlo še več ljubiteljev izletov in počitka, ki bodo obiskali naš počitniški dom na Sladki gori.