r i ,r(jpviftanje mezde. Mestni občinski svet pa ni hotel priznati nove mezdne lestvice za ognjegas-re in ho Ae morali obrniti za povijanje mszde na najvišje sodile države Miaaouri, ki je izdalo ukaz mestnemu občinskemu svetu, da mora izplačati ognjegar-< m mezdo, ki jim jo je ljudstvo priznalo s splošnim glasovanjem. ( ena za uniforme, ki jih morajo ognjegasci plačati Iz svojega žepa, se je povi|ala, tako tu-Ji za življenske potrebščine, nemarnost se je pe povižala zanje, ko ho pričeli graditi nebotičnike. ^atemaleki vstati pred vojnli Uuatemale Clty, 7. febr. — Več kot sto rebelev, ki ao ae udeležili izjalovljene vojaške vstaje Koti vladi pred par tedni, čaka ,lH proces pred vojnim sodiščem. filavni vodje ao užli čez mejo in nekaj jih je izvršilo samomor. Mladi roparji aretirani. Chicago. — Trije mladi zamorci so bili v sredo aretirani, ko ho skužali oropati trgovino ns 1'rsirie s ve. Ne zsališenju * Priznali, da so v zadnjih dveh ^"•ecih v prizorih nad devetdo-■*t ropov. Nejrajšl so ropali tr-f"vine in fssolinske postsje. Chicago, III. — Cikaški stav-binski težaki, organizirani v svoji strokovni organizaciji, ki je pridružena Ameriški delavski federaciji in Svetu čikaških stav-binskih delavcev, zahtevajo, da se jim mezda poviša za deaet centov na uro, da bo dnevna mezda znesla osem dolarjev, tedenska pa štiri in štirideset dolarjev. Podjetnikom ta zahteva ni prav nič všeč in ugovarjajo pri sklepanju nove pogodbe, da neorganizirani stavbinski težaki zunaj Chica*ga delajo za pet in dvajset centov na uro, za dva dolarja na dan ali dvanajst dolarjev na teden. Cikaški stavbinski težaki so jim odgovorili, ds je to zadeva neorganiziranih stavbinskih težakov zunaj Chi-caga in da se pri sklepanju nove pogodbe ne gre zanje, ampak za mezdo organiziranih stavbinskih težakov v Chicagu. V splošnem se sodi, da se mezdni spor izravna zlepa in da bo podpisana nova pogodba. V mezdnem gibanju se nahajajo tudi železostavbinski delavci. Ti zahtevajo, da se njih mezda *poviša za dvanajst centov ali na $l.l£H, ali na trinajst dolarjev dnevne mezde. Železostavbinski delavci naglašajo, da e delajo skozi celo leto, da njih zahteve veliko izurjenosti in da je izredno nevarno. Tudi na zlepa. JtaiMrv M. 1010, al ts« Um Am of Ouni ot Stnk 0. lOtO. for SMiUng at Mubacr ipt ton $»> 00 Yearly STEV.—NITMBER 33 M far ki sectiaa 1166. A d ef Ost. 6, HIT, aatkariaed os Ji Padjftaiki zahtevajo driavao policijo Kaj ps delavci? Na željo in za-htevo podjetnikov odgovarjajo na rsdiopostaji Oikeške delavske federscije. Chicago, 1U. — Državni senator Dunlap je zopet po starem običaju in tradiciji predložil predlogo za ustanovitev državne nolicije v Illinoisu. Governer Emmerson, bivši* Len Smallov pobočnlk, ki je poatal tak moralist, da ao Čikaški kapitalisti !>odpirali njegovo kandidaturo za governerja, je predlogo za ustanovitev državne policije priporočil v svojem vstoličnem govoru. "Chicago Journal of Com-meroe" pravi, da je zdaj čas, da se predloga sprejme po tolikih prejšnjih ponesrečenjih. "Journal" stoka, da je predloga vselej ponesrečila zaradi opozicijo Verski izgredi v Indiji Cez 30 mrtvih, 200 ranjenih in 54 aretiranih v Bomba ju. Bombaj, Indija, 7. febr. — Izgredi med fanatičnimi hinduški-mi in muslimanskimi množicami še niso končani. Snoči so morale vojaške čete posredovati in dvakrat so streljale na izgred-nike. Vojaške krogle so ubile tri osebe. Medtem ps je drhal 2000 Hindujev v drugem delu mesta linčala tri muslimane. Muslimani se maščujejo s tem, da so udrli v hinduške temple in razbili malike. Kolikor je doslej znano, je več kot 30 oseb mrtvih, nekaj čez 200 ranjenih in 64 oseb je bilo aretiranih In obtoženih u-mora. • Koliko mrličev še leži v neznanih prostorih, ni znsno. izgrede so povzročili Hinduji, ki so rsznesli govorico, da muslimani kradejo hinduške otroke za krvavo žrtvovanje* pri gradnji nekega mosta. V Indiji še živi vera, da zgrsdbs bo'j Čvrsto stoji, če ubijejo otroks fn gs pokopljejo pod temeljnim kamnom. strokoyno organiziranega delavstva, kl se je balo, da bo državna policija ob času stavke podpirala podjetnike. Temu pa dodaja, da je treba počakati ina videlo se bo, ako ima strokovno organizirano delavstvo moč preprečiti to predlogo tudi v sedanjem zakonodajnem zasedanju. Delavske strokovne organizacije se seveda na strani, da ta predlogo ne bo sprejeta tako gladko, kot sanjajo zagovorniki podjetniških interesov. Delavske strokovne organizacije ae poslužujejo, delavske radiopoetaje WCFL, ki je lastnina Clkaške delavske federacije, da preprečijo želje podjetnikov in njih javnih in tajnih podpornikov. Legisletivni odbor delevsklh strokovnih organizacij je pa delaven v Spriegfieldu. sa- haška avtokraeija? Nov planet odkrit? Rim, 7. febr. — Profesor Lui-gi Volta, direktor zvezdsrne na univerzi \ Turinu, poroča, da je odkril nov planet, ki se suče o-koli solnca med Marsom in Jupitrom. VolU je dal planetu ime "S-C^T. Velik požer. Landborough. Neb. — Ogenj, ki je v sredo nastal v neki trgo-vini v glavnem delu mests in se razširil tudi na druga poslopje, je napravil škode za pol milijona dolarjev. De gasilca sta bila pri rešilnem delu ranjens. Elisplaeljs v tovarni. Akron, O., 7. febr — V te-varni F i res tone Tire Co. je vfta-rsj nss tale eksplozijs, ki je deloma razdejala poslopje Dvs de-|sves sta pri tem dobila težke poškodbe. Cerkve In suhsčl hodu imeli veliko moč v Hooverjevi administraciji. ' VV aahington, D. C, — Ko Hoo-ver prevzame v svoje roke vodstvo administracije, je skoro gotovo, da bodo proteatantske cerkve, s katerih pomočjo je Hoo-ver zmagal, izvajale močan vpliv na ukrtfpe nove administracije. Lobisti se že pripravljajo na to in se organizirajo. Pred kratkim se je ustanovila nova organizacija, katere namen bo, pritiskati na kongres in administracijo, da se ojača in razširi vpliv suhačev in ae tako prepreči modifikacijo 18. amend-menta in da se forsiranje prohl-bicije Še poostri. Razne suhsške orgsnizacije, katerih je bilo 86, so se združile v eno močno organizacijo. Proti-selunska liga, katero dominlrejo metodisti, baptisti in druge protestantske organizacije, bo dajeta direktive v vprašanjih pro-hibicije. Združene prohibicijakc organizacije bodo obdržavale konferenco v glavnem mestu mesecs marca, ko bo usU>ličen novi predsednik, na kateri se bodo izdelsli načrti in program zs izvedbo njih namenov. Predsednik nove suhaške organizecije je rev. Arthur J. Barton, kl je obenem tudi predsednik Izvrše-valnegs odbora Protisalunske lige. Obregonov morilec izgubil apel. * Mežico Clty, 7. febr. — NeJ-višje sodišče v Mehiki je včeraj zavrglo spel Jose Leons Torals, mori les prezidenU Obregons. zn pomilostitev od smrtne ksznl. Obsodi* nižjega sodišča je po-trjena ' Avti abili 27.000 ss*♦> t Ameriki e leta 192». diicago. — Nstionsl Haf*y Council (iomnevs. ds je bilo 800,. 000 avtomobilskih nezgod v Združenih drževeh v letu 192* ln U nezgode so tirjsle 27.000 človeških življenj. To je pet odstotkov več kot v krtu 1927. 14. 1616. DOBIČKI BANK VNEUVORKN SO VELIKI Ljudstvo precej drago plača za udminlstracljo eocialnega kredita. Chicago, IH—• Poročilo, ki ga je prinesel "Wall Street Journal" o dobičku, kl so ga imele banke v New Yorku v letu 1928, pokazuje, kako drago plačuje ljudstvo privatno upravo socialnega kredita ln da je bil pokojni senator La Follette v pravem, ko je smatral nacionaliziranje socialnega kredita za eno najvažnoj-ših reform v interesu ljudstva. Poročilo se nanaša na 38 bank in hranilnic. To poročilo dalje izkazuje, da je teh to bank in hranilnic imelo $16M**.000 dobička, kar pomeni za lastnike tih bank in hranilnic 31.1 % divi-dende za h jih delnice. Teh 38 bank in hranilnic ima združeno kapitalizacijo $A2R,-580,000, ki ae poviša valed nerabljenih profitov na $947,308,-000. Lastniki teh bank so v letu 1928 prejeli v dlvidendah okoli sto milijonov d6!arjev ali devetnajst odstotkov od njih vložener ga kapitala. Oaeta bančnih in hranilnih naprav je pograbilo okoli šestdeset odstotkov dobička. Naslednja tablfca nam pokazuje dobiček šestnajst vodilnih finančnih zavodo^ v New Yoe-ku. Dobiček je naveden tudi v odstotkih. n»«*nl profitl 4 M« 1M« } Vam« V National Ct* lUnk ;II0.7|1».000 SiPi, rw Nfttioo*t 0**k.. .1 ie.tHU.eoo ion.« (»uarant* Tre« ....... I 11.04«,000 80.« HA«tw» Tn»*t Ifmia eos CtNM NMImiI Itani M04.«W 1*9 Oantrml llnkM Tru* f... *,»»»,o«u 70.1 National M.NM.00« 10.1 M.U SO.4 to.o 04.4 Of.O n.o si. i it.a ii." _______e.oosaoo Arn«r Karh.lrvh.« Tru.t M74.00« ManufaoUrrra Tro-t KouluSk Trual 6,077 !000 Tttto OuaraatM S Trtiai 1,441.000 4.704.0e« 1,741,000 Nw Vork Trual Uank ot Amarlca .. for« KaeKaae* Ha a k Karimr. Im« S . .Trual 1,71«,00(1 National NS S*nk,;.... IJ10,000 So pa še druge banke, ki so I-mele lep dobiček, a niso navedene v tej tablici. Te velike banke kontrolirajo kredit natoda. Ker je kredit potreba v moderni človeški družbi, zavzemajo bankirji pozicijo, kl Jim nosi lepe dobičke. Zato so bili bankirji izredno hudi na pokojnega senatorja La Follette, ker Je sprejel v svoj program, ko je kandidiral za predsednika Združenih držev, nacionslizire-nje kredita. PaHaija radarja v AagNjl Mnogo brezposelnih rudarjev ranjenih i Wslesu. l/mdoa, 7. febr. — Včeraj so bili krvevi spopadi med policijo in brezposelnimi rudsrJI v South Welesu. lastniki prem'>-govniks Nine Polnt v Mon-mouthshiru so Izrabili prilik) velike brezposelnosti ps so zni* žsli mezdo onim, kl še delsjo. Reveži so se uprli in zsstsvksli. Nsto je lastnik i>ozval druge ns delo. KJJub temu, ds je mož brez dels v dotlčneie okoli-šu, se Js odzvalo ssmo mož. Ogorčsni rudarji so skušali u-sUvitl stavkokaze, teds/ je prišle policija In zsčele neusmiljeno m#heti po moških in žensksh Več kot durst rudarjev In nekaj žensk je obiežslo v krvi In nezavesti. Savjataka Raalja aa a*akla Baaarabljil "Trajni mir na vzhodu hvrepe zagotovljen,** pravijo v Bu- ksrsiti. Bukareita. 7. febr. — Sovjetske Rusija je informirala Romunijo, da se v interesu svetovnega miru odpove vsem pravi* cam do Besarabije. V zameno za to Izjavo je Romunija pristala. da takoj podpiše posebni protokol, ns podlagi katerega postane Kelloggova proti vojna pogodba odmah veljavna med Ro* munijo in Sovjetsko unijo. 'To anači, da je trajni mir na vzhodu Evrope zagotovljen,** Je rekel včeraj romunski zunanji minister Mironescu. Drugi pa še ne verjamejo, da sovjeti res mislijo kar obljubu-jejo, zato svare vlado, naj rajši počaka, da Moskva javno zagotovi velesile, da ae res sa vselej odpoveduje Beaarabljl. Pred enim mesecem Je sovjetska vlada povabila Poljako, naj se med njima takoj uveljavi Kelloggov pakt. Poljska je po navodilu Francije odgovorila, da c.orejme, Če aovjeti uključijo vse baltiške države in Romunijo. Sovjetska vlada je takoj pristala in povabila vae svoje zapadne sosede kakor prej Poljsko. Romunija je odgovorila, da je zadovoljna, če ae aovjeti odpovej* vsem previcam do Besarabije, ki je sporna točka med Rusijo in Romunijo ves čas po vojni, odkar so Romunci anektirali tn deželo po sklepu versajske mirovne konference. Na veliko presenečenje romunske vlade Jo Lltvinov včeraj sporočil, da ao-vjetska vlada rada plača tudi to ceno za mir. „Kelloggova proti vojna pogodba bo zdaj uveljavljena V4!^ skvi s (»odpisi protokola, v katerem je rečeno, da odslej Je vseks vojna msd Sovjetsko unijo in Poljsko, Romunijo, Letvijo, Litvo, Estonijo in Finsko Izključena. Besarabije, ki je bogata na žitu, ostane potemtakem romunska provinca. Rusija je to deželo anektirala po vojni a Turki leta 1870. Po avetovnl vojni, ko je boljševiška revolucija izključile Rusijo Is mirovne konfe-renče, Je Romunija zahtevsln Besarabijo zase in zavezniki ho ji dali vse, kar je zahtevala. Politični krogi domnevajo, de so sovjeti s predčasnim uveljavil« njem Kelloggovega pakta ln z odstopom Beaarablje narHIII dobro potezo za uničenje vpliva Anglije in Francije v Romuniji, Poljski in baltiških deželah. NtEMVEB PO-NOČNEGA BELA OSTANE MTVA Zakonodaje! ne kažejo volje, da oži ve tako postavo. Trentoa, N. J. —* Letos ne bo leglslaturi New Jerseyja predlo-lena predloga, ki prepoveduie ponočno ženako delo v newjer-ieyjskih tovarnah. Liga konsu-mentov je iekaia a mnogimi republikanskimi zakonodaje! stike, ia predloži to predlogo zakonodajni zbornici, a noben zakono-dajec ni pristal nato, da Je pri volji pomagati, da postane zakon, dasiravno je senat to predlogo sprejel že dvakrat. Zakonodajni zbornici je bila predložena predloga, ki prepove? duje nabirati jagode otrokom in opravljati še druga dela, ko bi morali sedeti v šoli. Ta predloga Ima namen zadeti podjetnik*, ki dovažajo otroke iz držav Pennaylvanla, Delaware in Ma-ryland, ko ao jagode zrele in ae nabirajo za trg. »olakl zakon, ki je veljaven v tej državi, se ne rezteaa na te otroke, kl se selijo Iz države v državo, da zaelužljo par centov. Podjetniki jih lahko svobodno izkoriščajo. Trockij ja ia v Rssiji Konflikt msd sovjetskimi voditelji redh discipliniran ja tre- cklstov. Carigrad, 7. febr. — Sovjetski peni it "Krasni Flot", kl je bil zadržan več dni valed vihar- Japonci izpraznijo Asaleng. Tokio, 7. febr. — Jeponsks 'n Kjtajsks sU se sporazumeli glede incidentov v Tsinanu ln Japonske čete zapuste ftsntung v najkrajšem času Dogodki v Tsinanu. kjer je tekle kri Jsponcev In Kitajcev, so p" vsej deželi, so bili preloženi ns dne 25. fsbruerjs. Tegs dne bo rsvno dvanajst let, ko je bil T govoril v Han Fran ciscu. Wlsronainski seaet odredil glel sovsaje o prohIMeljl. Msdlaon, Wls. —- aenstm. r.) n trnku države Wisconsln Je v sredo Sprejela dvs reeolut-hi g|ed4- prohibk ije. Prve, kl j" je predložil sorlslist Thumes M I>uncsn iz MJI*suk»«Js, dolo/s.j ds ljudstvo države Wlscori«f»; gUaujs o vprsšsnju, če se držsv-nl prohibični zskon odpravi osli j emendire v toliko, da ee lahko izdeluje In prodsjs pivo d(f 2.75 odstotkov slkohols. Sprajets Je bi Is 17 proti 15. Drugo reenlu-cljs, kl ie blls sprejeta 19 proti 18, poziva kongres, naj odredi «plod no giasoveaje glede prohi-bklje O resolucijama bo še glesovsls sfsidnjs idiomlco. ja, je včeraj prlplul la Batuma v H os por, toda Trockij a in njegove družne nf na pamfku. Berlin. 7. febr, — Nemški u-redni krogi danes priznavajo, da skuša sovjetska vlada Izvedeti, če bi Nemčija dovolila bivališče Troekiju na evojih tleh; Nem* šjfa vlada še nI dala npbensgs Zagotovile. Moskva, 7. febr. Dsnes je pozitivno anano, da TroekIJ še nI zapustil Ruaijs. Govorica, da bo pripeljan V Moskvo, se nadaljuje, tode potrjena nI. Kolikor js doslej snano, se sovjetski voditelji še jil6o odločili, kaj naj store s Trockljem. Stalin zahteva, do se Trockij izžene i% Rusije, toda njegova žena In sin morata oststl kot talce. AlsksIJ Rlkov, predsednik sovjetske vlads, Js proti izgonu In proti vssklm nadaljnim rsprisa-lijam napram Trockijevlm pristašem. V zadnjih dveh tednih je bilo aretiranih In Izgnanih v Sibirijo čas 2000 trockistov in Zinovjev, bivši prsdssdnik ko-munističnr intemsclonsle ter Ksmsnjsv, bivši prsdsednik mo-skovskege sovjeta in Troekljev svsk, sta |hmI hišno aretacijo. Buharin Js bil tudi discipliniran. Vss to Je izsvslo viher protssts v notranjih krogih komunistične strsnks. Papaiav pakt z Mat-aaliai|am objavlja« Stvorjens je MVetikanska država", v kateri bo papež spet posvetni vladar. Vatikan ss !-redu je velike amags. mmrnmmmmmmf Kim, 7. febr. — Pepež Pij XI. je danes oficljelno obvestil nuncije in druge cerkvene veiikaše, da je aklenjena kompletna pogodba a Italijo in rimako vprašanje je rešeno po 59 letih. Pogodba bo alovesno podplaana v nedeljo v< Lateranakl palači. Kardinal Oasparrl, pa peš k i tajnik, podpiše v imenu cerkve in Mussollnl podpiše v imenu kralja Kmanuela. Pogodba ima dva dela. Prvi vsebuje pogoje glede obnovljeno 1wpsške države ln drugi del obsega konkordat a Italijo. Papeška država uključujs kos sveta na južnovahodn! strani Vatikana do kolonade 8v. Petra. Trg Sv, Petra 6 kolonadaml vred pripade pepežu. toda Italija ga mora oskrbovati. Vatikan Ima pravteo zapreti trg ljudatvu, kadarkoli hoče. Ofieijelno ime nove papeške bo "Vatikanaka država" ali "Vatikanako mesto.** Papež ime pravico sgradtti avojo želsanlško postajo ln poataje br-sojava, pošto In breažlčnega telegrafa; dalje lahko poeta vi letališče In Ima pravico kovati evoj denar, Isdajati novčanlce ln uvesti lastne pošte in znamke. V Vatlkanakl državi bodo poleg vatlkaneke palače tudi pe-lače Lateran, Cancelleria in ViU la Caatelgendoifo. Nadalje bo imel papež posebno privilegij* do drugih oerkvenlh poslopij v Rimu in cerkve 6. Pavle, basilik* Loretto pri Aneoni, cerkve Sv^ Antona v Paduvi in Sv. Frančl-. tka v Assislju. PugodU se glasi, da val Ho-čini Izvrženi v Vatikanski drŽavi ae imajo obravnatl pred ite-lijaaskimi sodišči po ditavnih zakonih Italije. Ker ee je papež odrekel ostalemu tsrltorlju Rima, mu je Mussollnl priznal večjo odškodnino v vsoti dveh milijard lir ($105,000,000); polovica te vsote se Izplača takoj v gotovini aH bondih, druga polovica pa v letnih obrokih a obfestml vred. Konkordat i Itklljo določa, da italijanska vlada sprejme kano-nično pravo In ga uveljavi po vsej državi. To pomeni, da bodo oarkvanl zakoni glede vere, morale, discipline in šolske vzgojo temeljni zakoni Italije in ne več civilni zakoni, ki ao veljali v Italiji od leta 1870. Ta eksperiment, ki Je prvi v zgodovini modernih držav, bo najbolj Aanlmal ljudi zunaj Italije. Vstlkan smatra sprejetje kanonlčnega prava za vallko smago katoliška cerkve. Neki visoki teolog Js rakdl, ds js konkordat x Italijo večjo vsžnostl kakor rešitev rlmskegs vprešs-nje. NKHKflf A NA KKIftlfiftJ. Tri osebe ubite. Ilerrin, IN., 7. febr, — Wllll-sm Htull, njegov* žen* in Fred Miller so bili včeraj ubiti ns lilif* nJem križišču, ko Je vlsk Bur-llngton železnice treščil v njih svtomobil. { Kop v trgovini. Chksgo. — Dvs oborožen* bsndits sta v sred«* večsr orop*-Is trgovino s kožuhi ns 3642 Bnmdwsy. HsndiU sta odnasls <|e»i*r lo bisgo v vrednosti pet tiaoč dolarjev in |*iliegnils v avtu, kl ju je čeksl pred poslopjem. I krta baši as dels. Chksgo. — V četrtek zjutraj js bila vržens bornim v sleščlčer-no na 71i B. Wsstem eve. Rs/ strelbe Je razbila šip* v oknih HNKi OVIKA HPRAVIJANJK I .KMA IZ AU M. Zaradi tega je velika breaposel* nest med lasnimi la šumsklml dels vrl ns zspsdu. Taeoms. Wesh. — V drževsh VVsshington in Orsgtm Je zs|si' del preevj deliel sneg. Hnsg Js (sko debel, ds Je nemogoče upravljati las Iz šum ns žoga. Po sled les tegs dsbslegs snsgs js ta, ds Je splošno odslovljsnlh ns tlsočs šumskih tn Issnih dels v. esv, Ns *ex«h ustavijo delo. ko pr id*Jo de bi*. f Poitek jf nsetsj* r»4-v*nioet, 'Is isiide kurivo. Tudi p«»msnjksnie kurivs js |»ovsročllidai* j* marsikatero podjetje usta Viki dslo in lačsano odelovllo svojs dels ves. Nemčija rsUfirlrals Kslloggev pskL Berlin, 7. febr. ^ N«mšk* zbornic* je včeraj ratifieireU Kellogg BrUndovo tirotlvojno trgovina |n v eo*ednjih poslop* por*dbo s 227 proti 127 glaso-Jih. Ranjen ai bil nihče, j vom. m PROSVETA (.LAJALO SLOVENSKE NARODNB PODPORNE JEDROTE " tARTNlNA SLOVEL»4CE NARODNB PODPORNE JEDNOTE ^. __ J _j,m 'II ■■■ r jb aax«utJ Oo» ©glasoir po dogovoru. Rokopisi M oajnračajo. __ Hmrotaip* Zediajana driovo (iiroo Chicase) $«.00 oa Jat«, M-00 i* pol lota; Chfeeffo ia Cieoro $760 na loto, $3.75 sa pol lota, ln sa ummm 1 r.«08VRTg Naalov sa roo. kar ima (Uh a' "PROSVETA* IR7-H Eo. Laansdele^ A« assa, THE ENLIGHTENMENT" Organ of tka fileeaa« National BoMftt Sodatp. ■sgrcar Adv«rtioing ratoo on agroomont« T**" Bubscript* _______ _ j 4pnt Uaitod States (efeopt drtdafo) eni CMMs >fU» |M f7J,(j. and foraign roupftfas y<-ar. MEMBER OP THE FEDERATED PRESS UR Datum v okUpaju n. pr. (Jnn. 81-lttO) poleg vaOaga Imona na naslov« romani, de ve aj« • Um dnevom potekla naročnina. ftsente Je pravočasno, da s« vam m oauvi list___... NEMŠKI DELAVCI IN AMERIŠKI. vrhtega se zavedajo več ali manj, kakšna nalaga je od-i a/a na delavskim strokovnim organizacijam V bojih za izboljšanje delavskega življenskega položaja, medtem ko je ta zavednost med ameriškimi delavci zelo pičla. VESTI IZ VASELBIN Nekdaj In sedej. Springfield, HI. — V teh doU gih zimikih veterih včasih pride č loveku na miael doba mlad in-k ih dni, kako je bilo takrat in hcdaj'. — Letošnje zimsko vreme je dokaj vrtoglavo, je vsako jlitfo drugačno; enkrat toplo; potem hladno in sneg, ki pa ad mu ie ni posrečilo, da bi obstal. Ga menda sapa odnese proti vzhodu. Prftoe hud naliv, nn* stane hladneje in mraz, da vse pomrtne in ceste ao kot stelrte* ne. V sled tega je zelo nevtrBd voziti z avti, ko ao vae ceste po* tedenele. Avtne kolirije ao v takem vremenu številne. Človek mitli ustaviti svoj avto, pa zdifi v napačno smer, ali pa butne v drugega, le torej križ, ve-lik krtt z avtom na takšnih cestah, ki ao pokrite z ledom. V staran kraju smo ob takih prilikah imeli veliko veselja « sankami. Dečki smo vlekli sanke na bližnji hrib, aedli nanje, pa smo zdrknili v dolino kakšno miljo daleč. To je bilo veselja! BiH to pač veseli Časi v naših mladih dneh, dokler je trajalo, kajti kakor hitro je deček malo dorastel, je ie moral služit h kmetu, ki je imel vellkd dela in dovolj kruha, tako so mi rekli starši. Ko sem dosegel dvanaj sto leto, se nisem nikdar več vozil na sankah, ker sem moral delati; cepil sem v zimskem času drvR, kar me je zelo utrdilo. Prišla je v deželo velika noč. in stari oče je prinesel bariglo vina, ki je zrastlo na Debelei& hribu Ponosni smo ameriški delavci, na kaj? Na svoje politične, zadružne in strokovne organizacije? Najbrž na „ to, da živimo v Ameriki in da nas izkoriščfcjo ajneriški ka-i ipitalisti. Kajti drugače je nemogoče razumeti ta ponos, tko čitamo, koliko nemških delavcev krije pogodba, ki U] je sklenjena med delavskimi strokovnimi organizacijami in podjetniki. Ta pogodba krije v Nemtfji 11,140,521 za. poslenih delavcev. V Ameriki jih ne krije niti štiri milijone delavcev. Amerik* ima skoraj še enkrat več prebivalcev kot Nemčija. Takoj po vojni je bilo v Ameriki več ko štiri milijone strokovno organiziranih delavcev, v Nemčiji je pa bilo kritih s pogodbo 5,986,476. v letu 1919. Te. številke nam povedo, da se je število strokovno organiziranih delavcev v Ameriki znižalo, v Nemčiji pa povečala Najbrž je število strokovno organiziranih delavcev vt^^J^ ^ITs^kn Nemčiji veliko večje, kot povedo številke o delavcih, ki so kriti s pogodbo. Nekatere nemške delavske strokovne organizacije so izgubile bitko s podjetniki in delavci niso kriti s pogodbo. Toda ,v Nemčiji je značilno to, ako je bitka kgubljena, delavci ne obrnejo hrbta svoji orgmnizaciji, kofr je to običaj v Ameriki, iimpak delavci ostanejo lojalni svoji organizaciji in čakajo na priliko za novo ofenzivo proti podjetnikom. V Ameriki smo doživeli, da so se po vojni napravili poizkusi za organiziranje delavcev v raznih strokah. Tako se čitatelji ie spominjajo velike stavke železarskih iti jeklarskih delavcev. Stavka je pričela, še preden je bila polovica delavcev organiziranih. Ko je bila stavka v zamahu, so se vabili delavci v organizacijo. Veliko se jih je vpisalo. Nekateri trdijo, da so bile organizirane tri četrtine jeklarskih in železarskih delavcev, ko je bila stavka v polnem zamahu. Ali kje so danes ti delavci? AH ao še člani organizacije? Večinoma niso. Ako jih je še kaj, tedaj je to število neznatno. Po vojni so bili rudarji na premogovem polju skoraj 100-odstotno organizirani. Kmalu po vojni je prišla podjetniška ofenziva. Pričela je v Alabami, kjer je bila za premogovniške podjetnike najugodnejša prilika za napad. Boj je trajal več kot leto dni in distriktna organizacija rudarjev v Alabami je bila končno strta z brutalno silo in ker so se oblasti odprto postavile na stran podjetnikov. Od tistega časa ni več organizacije rudarjev v Alabami. Na to je pričela ofenziva podjetnikov proti rudarski organizaciji v raznih državah, dokler ni dosegla rudarjev na centralnem konkurenčnem polju mehkega premoga. Organizacija je bila potisnjena iz ene postojanke, nato iz druge, tretje itd., dokler ni boj pričel na centralnem konkurenčnem polju, ki je končal v nekaterih diatriktih po junaškem odporu od strani rudarjev s popolni*! porazom za organizacijo. In če hi sedaj šteli organizirane rudarje v driavah Pennsylvania in Ohio, bi jih našteli prav malo. Je pač |HM«ebna ameriška prikazen, da kadar so delavci v boju s podjetniki |>ora*eni po daljši stavki, d« ae tRm tudi deUvskR strokovna organizacija razsuje, iz tega sledi, da se v Ameriki delavci organizirajo strokovno t vprašanjem na jeziku: "Kaj organizacija lahko stori zame?" V Evropi je stvar drugačna. Ako so delavci po-raieni, ne h kukajo boljše organizirati. To je, da študirajo napake, ki ao bile napravljene v teku stavke in se pripravljajo za novo ofenzivo, o kateri so prepričani, da bo uspešna, ker se bodo ogibali aUrih napak. Delavci ostanejo še nadalje lojalni svoji organizaciji fo plačujejo mesečne pris|>evke, kakor da hi se bila organizacija vmfla zmagovita iz boja s podjetniki. Izjeme seveda posioje tudi in sicer tam, ako so delavci vsled preetanega boja tako gospodarsko opešali, da ne morejo plačevati prispevkov. Navadno se vrnejo takoj v organizacijo, ko ae je njih položaj toliko izboljšal, da lahko plačujejo mesečne pri-spevke. Na kratko povedano: Evropejce delavce preveva dryfc duh «kde njih strokovnih organizacij, kot ameriške, paj pri kosilu — gospodar in gospodinja, stari oče pa stara mati, dekla in pastir, v moji osebi. Pojedina pa je bila takšna, da sem se čudil. Kolači in pogača, pirhi vseh barv, bel kruh, ocvir kova potica, hren in krača, in še veliko drugih apetitnih jestvin, ki so bile vse seveda blagoslov ljene, kot se je to spodobilo. Potem je stari očka odprl bariglo z vinom, točil pa je rujno vince le v en sam glažek, ker več jih ni bilo, pa smo se vrstili. Star očka pa je tudi meni natočil in dejal, naj pijem, ker velika no/ je, treba da vsak pije. Gospodi nja pa je bila drugačnega mnenja ln je takoj zavplla na ves glas: "Pastir pa že ne bo vina pil! Pastir je pastfr in ne bo gs pil pa ga ne bo t" Stari oče je rekel, da naj ona reče kar hoče, jaz pa da sem lc "fejst" fant. Vstal sem pd mize, šel v hlev in sedel poleg telička ter se zjokal Hudo mi je bilo, ker aem si mislil, da tako mlad človek, pa je tako zavržen na tem svetu. Teliček me je o-pazoval s tistimi debelimi očmi, pdtem pa mu pravim: "Saj ti tele nisi nič boljfte od mene." V tem trenutku so se odprla vrata hlevs in k meni priatopi Stari oče s velikim kosom ocvir-, kove potice pa t glažkom vina smehljajoč se in moleč mi oboje, Češ, naj vzamem in pijem kajti veliks noč je v deželi... Solo smo takrat pohajali jema. Proieni ste torej vsi dani omenjenega društva, ki boste čl tali to vrstice, da ae prihodnje seje za gotovo udeležit*. Gospodarski odbor bo poda) po-roČrto, seja pa Ima skleniti o bodočem poslovanju. Toliko v pHJasno obvestilo. Pozdrav! — Jeneph Hiti. Društvene aktivnosti. gtrabane. Pa. — O delavekih', razmerah nebom poročal, ker je itak vaakemu znane, da po zadnji stavki premogarjev so se razmere znatno poslabšale ne samo v premogarski industriji, ampak tudi po drugih, kar jih je v teh krajih. Najrlabie je seveda na premogovem polju in kaže, da bo še celo slabše, če se ne pripeti kakšen izreden 'čudež.'.' Sedaj smo v dobi prireditev. Dne 9. febv kakor sem poročal v Prosveti dne 6. feb., priredi dramski klub 'Soča" v dvorani društva "Postojnska jama" št, tŠS SN*M zanimivo igro "Davek na samce." To bo toajbri zadnja prireditev v tem predpu-stu v naši naselbini. Morda bo kdo rekel, če nimam kaj drugega poročati, naj tudi tQ pustim. Res, je tako: se stri-njsm. Pred nami je 9. redna konvencija SNPJ in ta ter prihodnji mesec se vrše volitve delegatov pri naših društvih.....Pri društvu ki. 138 SNPJ bomo volili delegata na redni mesečni seji dne 17. feb. Treba bo ukrepati glede pravil, da se delegatu da potrebna navodila in nasvete. Članstvo našega društva naj se zainteresira za jednotine in društvene interese. Ni dovolj, da se plača asesment, ampak je treba aktivnosti, kajti član, ki ni aktiven, je takorekoč mrtev, tako tudi organizacija, če ni aktivna, leze v propast. Dolžnost naša je, da smo aktivni, pa ne samo sedaj, temveč vedno. Paziti moramo, da ohranimo našo jednoto na zdravi podlagi ter da jo vedno izboljšujemo. Povdarjam, da ni dovolj, da se plača asesment, kar je seveda glavni pogoj za obstanek organizacije, treba je aktivnosti in življenja v njej, in to je na zborovanjih in sejah, debatah in dopisih, agitaciji in sllčnih stvareh, ki narede društvo ali organizacijo aktivno. Zato pa je potrebno, bratje in sestre, da pridete na vsako društveno sejo, da se pogovorimo o našem bodočem delovanju za lastno korist, kajti organizacija SNPJ je naša last in kakršno je njeno članstvo, takšna bo organizacija. Oglašajte se v glasilu Prosveti in v dnevniku, ki je last nas vseh članov te velike organizacije. Dopisnike lz naše naselbine bi lahko precej kritiziral, dasi sam spadam med nje. Kdor čita Prosveto in pozna našo naselbino in naše življenje, bi prav lahko sklepal, da tu živimo sami anal-fabeti, zato pa peresa v roke ln na delo v splošno korist za našo jednoto. John 2igman. Davki nas tlačijo! Neely ville, Mo. — Zelo rad či-tsm Prosveto, iz katere zvem, kako se godi po svetu. Pa bo morda tudi koga zanimalo zvedeti, kako gospodarimo v Butler okraju, katerega glavno mesto je Poplar Bluff. Slovencev v njem ne živi veliko, ker večina nas je na farmah v tej okolici. Naj sporočim rojakom širom Amerike, da se ne moremo preveč pohvaliti z uspehom farmo-vanja, kajti že tri leta nam niso bili bogovi nič naklonjeni. Po-legtega nas je obiskal, ali zadel, silni tornado maja meseca leta 1927, ki je bil porušil precejšen del mesta, zraven tega tudi poslopje sodiiča. Farmarji so hoteli, da se starega popravi, meat-na gospoda pa je določila, da se postavi no v epa. Ta odločitev je padla nr^č pri volitvah, ko so oni napeli vse sile in takorekoč priailill, da je bila zmaga na njihovi strani. Na starega leta dan sem imel priliko ogledati ai novo atavbo, ki bo gotova letoa maja meseca. Res, krasna stavba, da Jo je škoda zs tiste, ki bodo v njej sedeli pri državnem koritu, kajti največ bo advokatov. Farmarji ps bodo lepo plačevali vsoto, ki znaša nič manj kot dvestopetinšestdeset tisoč. Neki politični prefriganec je izračunal, da vsaka odrasla oseba bo pMsU na leto 91R0, kar bo trajalo Sltot. de nismo plačali državnih kanalov, pa te I-mamo drago breme na avojih ramah. Na ta način bodo že naši bos je poskrbeli, ds ne bomo o-bogateli, ds ne bomo nikoli nič imeli. Poleglega pa ae še najdejo rojaki, ki bi radi postavili božji hram in gospods dobili, potem ps še vrag si ga vedi kaj - n Haa Malek: PETEK,J. FEBRUARJA, opazovanja Papsft •kJicnje zbor. koncilom. To je bilo seveda & Rim poročs, da papež skliče »o človekoljubno in demokrati, ceftkveni zbor ali takozvani eku- no. # menikaim koaetl v prihodnje« Prvi koncil je bil v NiCt |1 ^ letu. Zadnji zbor te vrste je bil la Azijs, leta 325. Takrat , leta 1870. Tskrat je papež ie sprejeli dogmo "svete Trojk* imel svojo državo, kraljestvo te- da je namreč Bog v treh o»ebt| ga sveta, toda Garibaldijeve re- Istočasna so zaključili, da sec« volucionarne čete se qsvoji!e k#v lahko posluži posvetne roi Rim in ekumenikaini Zborovalci — vojaštva in aodišč — u p so zbežali, ne da bi bili zaključi- bljanje "krivoverstva". Tej li zborovanje. Bogn^e slabo je zanesljivega sredstva se je ce "sveti duh" čuval svoje izvoljen- kev potem vztrajno paslutevi ca skozi vsa stoletja. Nekateri ameriški šmokarji, Zadnji koncil v Rimu je ) ki poznajo katoliško Cerkev le po razgnan. Takrat niso nikogi imenu, pišejo te dni, da je skli- sežgali, zaključili pa so — pr* ca vanje koncila dokaz "demo- no je prišel Garibaldi — ^ kratiČnoati rimske hierarhije", "»veti oče" nezmotljiv. To 4eš, da je to nekaka najvišja Wla najnovejša dogma, s zbornica, ki sprejema^ dogme in dogmo v žepu ae je tedanji p daje smernice cerkvi. P«ž zaprl v krasno "ječo" V« Daleč je to od resnice. Kon- kana, toda — zmotil se je, ko cil ni višji od papeža. Papež niialil, da pride Rim nazaj p sam lahko proklamira nove dog- papeštvo. ^ me, če hoče. Koncila sploh ni, Za časa prvega koncila je I Če ga ne skliče papež. In da pa- cesar Konstantin posvetna i peii nimajo radi koncilov, doka- ka, ki je dala cerkvi meč. £ zuje zgodovinsko dejstvo, da So nes je Mussolini posvetna roi koncili zek> redki. V vseh 1800 MussoliRi vrne papežu nas! letih, kar obstoji rimska cerkev, posvetnega vladarja. Italija, je bilo samo dvajset takih kon- vseh časov nestvor v fazve cflov ali zborov. Večkrat je po- ljudstev in civilizacije, se dar teklo več sto let brez zbora; na razvija nazaj. Mussolini seči primer 19. zbor se je vršil v krivega Garibaldijevega "zlo Trentu leta 1663, potem pa ni na" in ga popravlja "deloma' bilo tristo let nič. • '«veti otac" je vesel skei Koncil je nekak posvetovalni nosti Italije in od samega ve senat v absolutni monarhiji, ki Ija sklicuje koncH. Tudi toj zboruje samo takrat, ko se zlju- ne bodo nikogar sežgali. Ka bi "svetemu očetu". V lepem sveta cerkev se oprijemlje n srednjem veku, ko sta bila vča- dernega življenja: kapitaliz si po dva ali trije" papeži — en- ne, industrializira in teroriz krat so bili celo štirje — je vsak ljudi na moderen način. Posv papež sklical svoj koncil in po- na roka Mussolini je zatrl sc tem so se kavsali, da je bilo ve- alistom, komunistom in ateist selje. Na vsakem koncilu so ?e tisk, zavezal jim je usta, nel kavsali ln včasi so koga sežgali je bilo zavratno zaklanih in d na grmadi. V Konstanci leta gi so konfinirani na otokih. 1415 so sežgali Jana Husa med sveta cerkev mu je hvaležna. Avanture Mirka Vehovca Spomini na mehfike Indijance pridem med Slovence. Tako nise lepi. Časnikarji se za- mi zdi, kskor ds bi šel dom nimajo zanj. ko grem.v Združene države. I —■ ni nič čudnega. Človek je že Mr. Mirko Vehovec, ki potuje sit teh' tujih in Čudnih obraz peš iz Buenoa Airesa v New Vsak dan drugi, divji in nezn York, poroča z dne 31. januarja obrazi, druge navade, drugi k iz Montereya v Mehiki uredni- ji. itd. Povrhu tega so lju štvu "PTosvete": # zelo surovi. Pošteni Mehika "Moja največja preglavica je, se mi kar čudijo, da se up ker sem nevešč angleškega jezi- brez orožja takole potovati, ka. Sicer upam, da se kmalu pa si mislim, da bi me ne bilo naučim spotoma, ker je mnogo davno med živimi, Če bi bil n< angleških besedi podobnih špan- orožje pri sebi. Ubiti člov< skim in nemškim. Dokler se ne med temi divjaki ni nič. naučim, se bom težko zgoVoril s imel sem slučaj, ko sem v časnikarji v Združenih državah, ki vasi vprašal moža, kje v Španski listi po Centralni A- krajša pot do bližnjega mest« meriki in Mehiki so veliko pisali Ponudil se mi je takoj, da o meni. Povsod, kamor pridem, vodi seveda za plačilo. Ljub me listi povabijo v uredništva njivo sem odklonil njegovo na razgovor in potem prinesejo nudbo, se mu zahvalil in c opise vsega mojega potovanja, dal mu cigareto. Nekaj čas« Cim pridem v San Antonio, Te- stal in gledal za menoj, pot xas, se potrudim, da me španski pa je začel vpiti: "Kabron, ch tolmači predstavijo angleškim gade, gringo" itd. — sama časnikarjem. Tam je tudi Špan- pa" imena. Kaj sem hotel d ski list "La Prensa", ki se bo go- gega kot hinsvsko se smehlj tovo tudi zsnim«!. zlobnežem in mfmo iti dal Nikjer ns vsem mojem poto- Res so se mi že pristudili ti Iji vanju ie nisem zatsjil rfioje na- je in komaj čaksm, da prid rednosti; povsod povem, da v kraje, kjer pošteno ravnaj sem Slovenec in Jugoslovan. Saj potnikom, se povsod tudi javim oblastem. Pri ameriškem konzulu v 1 Pri sebi nosim knjigo t podpisi, hiki sem dobil vizum za eno v kateri so podpissni tudi mno to brfz vsakih sitnosti. R« gi veljaki z datumi podpisa vred. i Imam tudi angleške podpise A-merikancev H Nlkaragve. Smejali se bi, če bi vedeli, ks ko se pripravljam Ra moje razgovore v Združenih driavah Vsak večer, prodno se utežem, sestsvijsm ns papirju posamezne stavke in odgovore tega, če- aar se najbolj potrebuje, Uko ga društva in proučuje rszn ds bom imel vae pri rokah. No, v Južni Ameriki ter vodi P? saj je bilo tako tudi z mojo španščino od začetka. Ako mi pojde vae po arečl, upam. da bom meseca maja že v Chicagu. Ne mialim ae nikjet Za letošnjo zimo amo dobili dne 2. februarja prvi sneg. imeli ps amo dosedsj veliko vode in poplava J. Upeviešu Rok 2«. Neeiy-viUe, Mo. mi je tudi, da se vizum lahko daljša, če bom potreboval čass. Imel sem dobro prip< čfle od nekega Amerfkanci katerim-so me seznanili nsši jaki v Mehiki. «ena tegs A rlkanca se Je zelo "zsn i mala moje potovanje. Ta smeri gosps, ki je predsednica ie« vsnja, mi je veliko pomagal Ob prvi priliki pošljem i daljnje poročilo. Iskren bn pozdrav vsem rojakom po * rilci.** — Mrko Vehovec. muditi in aam komaj čakam, da potnik. Pivo zaplenjeno. Gary, Ind. — John Howard je v sredo večer vodi težko naložen trak m na nek«m vogalu j« zadel oh avto, ki je pri vozil nasproti. Med voznikojrns je pričel prepir, v kateregs ae je vmešal policaj ter pregleduj tovor ns trnku, na katerem je bilo naloženih dvesto zshojev' pristnemu kanadskega piva. Voznik trnka je bil aretiran. Renske. Chicago. — Wanda Zei.« 87 let, ae j« v sredo usmrt plinom v „ svojem stanovi 4441 Greenview ave. V nem pismu svojim sorodnii ki Je bilo najdeno v njem je bilo rečeno, ds je smrt izhod, ds se reši trpljenj«, gs # povzročale fiaančne p koče. Chicago. — Zamorec Edgar Wolly je % sredo v prepiru ustrelil svojo ieno. Moi je po dejanju pobegnil, toda pozneje Je bil sretiran in odveden v zapor. Otreh W*rel Chicago. — Dveletna <' f rik je umrla radi opekHn re je dobila, ko je njenj" bratec odprl vrsta pri pismen bruhnil v otroke. NOVA VLADA. (brinu.) Ljubljana, 17. jan., 1929. V zadnjem pismu sem izrekel dvom, da svetovalci kralja pri sestavi vlade niso bili najbolj iretne roke. Ce pogledamo može. ki jil> je imenoval za svoje ministre, vidimo ta-le dej- stva: 1) Premier je komandant kraljeve garde, general Pera fcivko-vič; minister vojne in 'mornarice pa jfeneral Stjepan Hadžič, kraljev častni adjuntant. Oba gta torej moža iz najbolj intimne bližine kralja. 2) Srbski ministri so vsi politiki, in sicer bivši. radikalni poslanci in ministri. Ntkpla Uzs-novič, dr. M. Srakič, B. Maksi-mcvič, S. Savkovič, L. Radivo-jevic, Vaja Mnrinkovič in rlr. Kumanudi — trije so demokrat-je, štirje radikali; podčrtani so bili v dosedanjih desetih letih opetovanp ministri na najodlič-nejših pozicijah. Uzunovič jo kot ministrski predsednik preživel pet vladnih kriz. " 3) Slovence zastopa v tej vladi vodja Slovenske ljudske stranke, ki je plemenska in verska -r dr. Anton Korošec, ki je bil v teh desetih letih od prvega dne z malimi presledki minister in zadnjega polleta celo predsednik ministrskega sveta. 4) Hrvate pa reprezentirajo — nepolitičarji, in sicer prof. TuKomir Alaupovič iz Sarajeva, ki pa živi že deset let v Beogradu kot državni savjetnik (član najvišje državne institucije "državnega sveta"); sicer hrvaški pesnik in blaga, mirna duša. Potem dr. Mate DrinkoviČ, zobar iz Zagreba, rojen Dalmatinec, dobra duša kot Alaupovič. Potem bankar dr. Svrljuga, sin znanega bogatega bankarja Svrljuge iz Zagreba, dr. Frang-eš, bivši bosanski uradnik v poljedelski sekciji in dr. fcelimir Mažuranovič, advokat iz Zagreba, čigar brat je častnik v kraljevi okolici. Dr. Mažurovič je vnuk slavnega hrvaškega pesnika. Ime Maiuranič ima na Hrvaškem dober zvok. Iz teh dejstev vidimo, da je v novi vladi, ki naj temeljito preuredi ono Jugoslavijo, kakrž-na je postala vsled desetletne parlamentarne politike 8 dovčerajšnjih vodilnih politikov, 2 politika iz prve prevratne dobe (1918-20) in sicer Alaupovič in Drinkovič, ki pa nista bila izvoljena za poslanca v zadnjih. 8 letih; 3 nepolitiki (1 bankar, 1 U-radnik in 1 advokat) ter 2 generala, od katei^h eden je bil v zadnjih 10 letih gotovo sedem let minister. m Ta nova vlada npj bo vladp dela. Ta vlada naj duhovno in materijalno preporodi Jugoslavijo? V kraljevem manifestu je obsojeno vse dosedanje nedelj in delo parlamenta in vlad. S polnim pravom. Resnične so — žal i bog — besede, s katerimi * je kralj 6. jan. obrnil na narod. Povdaril je v svojem manifestu: \ j "Moja pričakovanja kakor tu(}i pričakovanja naroda, da b<> razvoj našega notranje-|x»litičnega življenja prinesel ureditev in konsolidacijo raz-mer v državi, se nis^ izpolnila. Parlamentarno delo in vse naše politično življenje dobi-v« tedno bolj negativna obeležja. Od tega imata narod in država za sedaj samo škodo. Vse koristne ustanove v naši državi, njihov napredek i* razvoj celokupnega našega na n xi nega življenja so s tem PriAle v nevarnost. Od take-»zdravega pomičnega Ktanja v drlavi ne trpi samo '»"trsnje življenje in napredek, temrsč tudi ureditev ' isdj zapreka za vsako ; ' "tooosM delo v državi. Zs-u "tsl razdori tu Narodm skupščini so omaja-ii v narodu vero v koristnost t« ustanove. Sporazumi *pa tsdi najbolj običajni oduošuii med strankami in osebami, so postali , absolutno nemogoči. Namesto, da bi parlamentarizem razvijal in krepil duh narodnega in državnega edin-atva, pričenja tak, kakršen je — dovajati, i do duševnega razsula in narodnega razedi-njevaaja. Sveta moja dolžnost je, da s vsemi sredstvi u čuvaju državno ia narodno edinsUe in jas sem odločen, da do dolžnost ispohtim brez kolebaaja do konca. Iskati moramo nove metode dela ter pripravljati nova pota. izpričan sem, da bodo v tem resnem trenutku vsi Sr-bi, Hrvatje in Slovenci razu-' meli to iskreno besedo uvoje-ga kralja in da bodo oni Moji najvernejši pomočniki pri Mojih bodočih naporih, ki imajo * zgolj en cilj; da se v najkrajšem času doseže ustvaritev onih ustanov, one državne u-prave in one državne ureditve, ki bo najbolj odgovarjala splošnim narodnim potrebam in državnim interesom." * * * Za enkrat je vlada: razpustila parlament, razpustila vse samoupravne skupščine, okrajne zastope, občinske svete in odbore, imenovala povsod mesto izvoljenih funkcijonarjev komisarje in sosvete, razpustila dosedanjo voljeno državno kontrolo in državni svet ter. oba imenovala. Ukinila je stalnost sodnikov, stalnost uradnikov in učiteljev. Prepovedala je stavke javnih nameščencev. Prepovedala je pisati proti vladi in njenim ukrepom. Razpustila je vse politične ^stranke in prepovedala snovati stranke, katerim ni sedanje stanje všeč. Ukinila je — skratka: izvela je doslej striktno vse, kar izvira iz ksr-dinalnega dejanja, namreč iz u-kinitve ustave, ki se je izvršilo sočasno z imenovanjem te nove vlade. Konstatirati moram, da je vlada doslej skoro že temeljito izvršila prvo nalogo: odstranitev vsega, kar Je bilo odobrenega in zgrajenega v zadnjih desetih letih na temelju vidovdjfa-ske ustave. Njenemu negativnemu delu doslej ni pregovora. Kraljevo dejanje in novo vlado pozdravljajo v prvi vrsti tzv. gospodarski krogi, njim na čelu trgovske in industrijske zbornice, trgovska društva, obrtnlj-ska udruženja. Beograjski glavni dnevnik "Politika" ima cele strani takih izjav. Kralj je te dni sprejel francoskega žurnalista Sauenveina, kateremu je naročil, da povprašuje za mnenje o novem polo-žaju v državi. Med drugim mu je izjavil to- le: , , "Diktatura — to besedo je lahko izgovoriti. AH to nI diktatura, če šef sirsnke, ne ds bi Imel programa, suvereno odloči, da bo U lo U njf-sov prijatelj Izvoljen v nekem volilnem okraju, kjer siti najmanj ne pozna razmer? Isti ftef stranke postavlja za uradnike desetine svojih prists-Aev, čeprav nimajo prav se bene sposobnosti, rsssn te, da delajo za politike. ki Jim to-pet s svoje strani omogočajo živeti na stroške drtsve. To kar Želim napraviti, je enostavno. Daleč sem od tege, da bi drlavi naprtil režim sv-toritete brez kontrole. Očistiti In reorganizirali moramo sfrravo, v kateri Je zelo »Mf» odličnih uradni-kov, aH ki no se rAmtlrsfl. plačevali i« upravljali na temeljni. lil zshlevsjo nsjnuj-nejše reforme.-pnvdarjamo. da Je v novi vla<1l 8 dovčerajšnih vodilnih politikov dveh doslej vse perlam-n-tarno in vladno delo dlrigujočfh strank, ter — # minittrov, ki s« vodili dosedanjo državno upra- H. Preiskave v gozdnih aferah. Beograd. 1». jan. 1929. O velikih aferah z državnimi gozdi se vodi velika pretakava. Proti uradnikom ministrstva za gozdove in rudnike se bo vršila preiskava v ministrstvu. Za sedaj so v preiskavi generalni ravnatelj Stamenkovič in več načelnikov ministrstva, a se bo preiskav^ raztegnila gotovo tudi na druge znane osebnosti, ki so osumljene da so v zvezi z a-ferami. Vendar so zanikali vs*» akte, ki jih je tozadevno zbrala anketna komisija in bodo vse preiskave vodene spočetka. Po končani preiskavi bo minister odstopil al$te državnemu svetu, ki naj izreče obsodbe. Uradniki pa, ki so v preiskavi, bodo do obsodbe prejemali le polovicp pla-' / Pravkar se odkriva velika gozdna afera, doslej še neznana. Neka velika zagrebška firma je kupila velik gozdni kompleks v okolici Gline pod vsako ceno od neke "zemljiške zajedpicq" na l>odlagi cenitve gozdarskega referenta. Ta tvrdka si je prizadevala, da ne bi prišlo do licitacije. Ostala je tako edini kupec. Ker kmetje niso bili peu-čeni, so verjeli cenitvi in prigovarjanju tistih, ki so zato dobili velike provizicije. Koseje zvedelo, da je "zemljiška zajpdui-ca" utrpela veliko milijonska škodo, se je započela akcija, da se kupčija razveljavi in da se zadeva predloži gozdnemu ministrstvu, d«, jo preišče in vzame afero v svoje roke in postopa proti vsem, ki so povzročili izgubo. Zvedelo se je, da so v to afero zapletene znane politične osebnosti in se zato obljublja spet velika nova gozdna afera, ki pa sicer ne zadene države. Kaže pa dovolj jasno o naših gnilih razmerah. Finančni minister je odobril odlok monopolske uprave, po katerem je dovoljeno za letošnje leto, posaditi v naši držovi Iv 162^00.000 tobakovih sadik. Največ ga bodo posadili v bito)j-skem okraju v južni Srbiji. Pridelovalcem tobaka bo dala mo-nopolska uprava v ta namen brezobrestno posojilo* Minister za rude in gosde Jo sprejel deputadjo delavske zbornice, ki je intervenirala, da se rudarjem izboljšajo gmotni položaji. Minister, jim je sago-tovljal, da bo storil vse, in da prosi za pomoč delavske zbornice, ki naj mu predlagajo realne predloge. Gripa v Zagrebu. Gripa, ki je spet začela, razsajati po Evropi, se je pojavila tudi v Zagrebu. Pred štirimi dnevi je bil najavljen samo en slučaj, včeraj (14. jan.) jih je bilo že 30. Zdravstvene oblasti so oa delu, da pretečo gripo omeje po svoji moči. Brivec, ki Je psstsl "škof. Iz Subotice poročajo o zanimivi zgodbi, kako je pretkani brivec postal "škof". Pred kakimi tro-mi tedni je v mali trg Novo Ka-nižo prispel gladko obrit in čedno oblečen človek srednjih let, na videz duhovnik. Predstavil se je kot frančiškan tretjegs reda in je med revnim katoliškim ljudstvom nhšel mnogo prijateljev. Zlasti so ga spoštovale sestre samostana Svete Marije. Frančiškan, "brat Ivan", je prirejal verske sestanke. Navdušeno ljudstvo mu je prinašalo darove v denarju in hrani. Dobil je stanovanje in hrano ter denarja, kolikor ga je hotel. Nedavno je neka lena porodila dete. Ker Je bil župnik odpotoval. Je "brat Ivan" opravil krstne ceremonije, češ, ds mu župnik to dovolil. Pri pojedini v hiši detetovih roditeljev se je "bratu Ivanu" odvezal jezik In Je gostom zaupljivo Izdal svojo skrivnost: da nI navaden frančiškan. smpak pravi škof. Skrivnost se je hitro razširila po trgu in "škof Ivan" Je dobival le več darov, £npnfku se Je vsa stvar vo. kralj, ki Je prsjel * nove vlade mnogo čestitk k temu dejanju se Je te dni prek* časopisov ssh^sIH vpem grstu-Isntom. zdels tumljlva in obvestil ie o tem *i%*ko poglavarstvo. "Škof Ivan" je nato nenadoma izginil Iz Kaniže. Pojavil se je v Sen-ti, kjer je bil aretiran. Pri za-ilišdnju je "brat Ivan" končno prisnal, da Je njegovo pravo ime Ivan fttemar ter da je po poklicu brivec It Odteka. Po vojni je bil zaposlen v župnišču v Dalji. Zsrsdi špljonaie je Ml obsojen ns tri leta ječe, ki Jih Je odsedel * Mftrot m, kjer Je mi-nistriral pri mašah v jstniškl; kapeli . Zdi se, da se bo "brst T vss" krnski napet vrnil v mi-troviško sssniinico. VESTI IZ NASELBIN Premoga rake Panama, IM. — Nahajamo se v sezoni burje, mraza in snega, pa tudi neprijetna influenca se ni isognils naše naselbine; obiskala je veliko ljudi v tej naselbini, seveda tudi več članov našega društva "Vipava" št. *28 SNPJ, ene več, druge manj. Kakor izgleda, se še poslavlja od nas. , Kar se dela tiče: tukaj je samo en premogorov, ki obratuje vsaki dan od 1. jan. Ne svetujem pa nikomur sem sa delom hoditi, -ker ga sploh ni mogoče dobiti, kajti kompanija je priOela obratovati s takozvnnimi konvejorjl. Odslovila je približno 200 delavcev, tako da ne manjka brezposelnih. Marsikateri je še rekel;, "Prokleti konvejor in tisti, ki ga je izumil." S tem strojem naložita dva delavca v enem dnevu, kot s« prej 4 ali 6. Takšna je torej kapitalistična protperile-tal Torej, tudi tukaj na Panami ne leti jo-pečene *tice v usta, pa naj bo republikanec, demokrat ali, t* bolj še vi k. ' Delaj * Ae imaš del in drši jeza zebrad,. čs ae pa iratrzneš kaj jrevflritt, imkti kilro «ese-jo ogledahi delovodju na nps, in potem pa r>o4-Uy z delom, kom-panija te,#e potrebuje voč. Se Je ie večkrat zgodilo zadnje čase, da morajo delavci s trebuhom za kruhom, pa je še vprašanje, kam naj gre premogar? Kamor prideš, te vprašajo za reference in skušnje, katerih pa ubogi pre-mogar nima, kot s krampom in lopato, katere je rabil vse svoje življenje, tudi nI drugega videl in ne delal kot kopal premog. V prvi vrsti se moramo za te dobrote zahvaliti našim voditeljem, posebno pa še velikemu gospodu z $1,000 plače na mesec, John Levvisu. Kaj se on briga ta revnega delavca, samo da njemu gre dobro. John Lewis in njegova administracijs je tsko razcepila našo nekdaj močno UMWA, da niti sam ne ve, kje kdaj katera pogodba poteče. Pa se še dobe eni, da zagovarjajo John Lewisovo taktiko. Teh tudi ne manjka med slovenskimi premogar j i. Prav lepo se pfflU v UMWA Journalu: United w ntand, di vidfd toe faU. Moje mnenje je, da bi urednik tega Journala vrgel teh par besed med' staro šaro, ali pa v kakšen muzej podaril, da bi poznejši narod občudoval delovanje naših delavskih voditeljev. , H koncu tega dopisa pozdravljam vse zavedne rudarje in Či tatelje lista Prosvete širom A-merike Ruda+Ji In njih unija. Usflvfrud, tnd. — Minilo je še leto dni, odkar je bil v Prosveti zadnji dopis od tu. Tdkret sem bH odgovarjal rojakom na pisma, ki ao vpraševali o tukajšnjih delavskih raamerah. H se delavske rasmere od takrat niso nič isboljšale, temveč še poslabšale, ne svetujem nikomur eem ss delom. Kajti, če je kdo tako srečen, da ga dobi, ga tudi lahko fte jutri zgubi. Tako je t nuiogimi in tudi s menoj. Pred par tedni sem dobil dedn rovu, ki je obratoval po dva de tri dni v tednu. Pričel sem ašit* orodje, ki je zarjavelo, ker nabil ga nisem štiri leta, is-vsemši en mesec dni predlansko zimo. in sem se veeslo predata-vil rovskim bratom kot kaap. Prišsdši v rov, sem našel prostor, ki mi je bil odkazan, toda kakšno rasočarsnje. V njem je bilo malo premoga med kamenjam. Bos pa je rekel, naj le po-trpim, ko dokončam tega. dobim buUšsga, Od tiatega časa pa je utihnila parna piščalka, mi pa sanjamo jn čakamo na boljše Čase, saj g. Hoover obljublja dosti dala ta vse. Mi presis«srji, kot nekdnnjs močna postojanka na unijakem polju, lezemo rakovo pot. Članstvo se je skrčilo na polovico, blagajna jn suha, voditelji, Id ao jo tako alabo savotili, pa gledaje samo sa mpatne plače. Članstvo, ki je le v pretežni večini uezavedno, pa čaka pomoči "od zgoraj." Medtem pa kompa&ije israbijo vsako priliko, da /adajo udarec organizaciji, sli pa da o-mehčajo voditelja, da prisilijo premogarje sa kršenje pravil. Ko je pričel obratovati rov drušbe Vermilion, so delali po trije rudarji v enem prostoru, kar je seveda proti pravUsm. Družba ee ni ozirala na pravila in na opomine premogar j ev. Sle- di Clsn lokala *t. 1475. Naznanilo In sahvala. Ewell, Uteh. — Naznanjam vsem sorodnikom in prijateljem, da je dne 25. jan. t. 1. preminula po kratkj bolezni moja soproga Agata Milerich v starosti 48 let. Zadela jo Je srčna kap. Najiskrenejše se zahvaljujem za krasni venec in udeleibo pri pogrebu članstvu in uradnikom društva "Zgodnja danita" It. 296 SNPJ, katerega članica je bila pokojna moja žena. Hvalit tudi vaern ostalim, ki so darovali krasne vence in cvetlice njej v zadnji pozdrav, kakor tudi vsem onim, ki so mi stali ob strani v srj Žalosti. — Sprevod ss je vršil v nedeljo 27. jan. popoldne na pokopališče v Helper Utab, po civilnih obredih. Žalujoči ostali: Martin Mile rkh, soprog in otroci. S« rt nii Wsrren. O. — Sorodnikom In prijsteljem naznanjam, da js dne 24. jan. t. 1. na poslediesh operacije ušesnih kosteh preminula moja iens In mati Mar? Boleh, stara kom^j 41 let. Tu zapušča štiri sinove ln mene. Pokojne Js bila članica društva "Jan Hus" št. 82J *NPJ, ki ji je podarilo v xadnji pozdra* krasen venec, zakar se vsem Članom na tem m« «tu iskreno zahvaljujem. Iskrena hvala vsem onim, ki ste nas tolažili ob času žalosti Ip onim. ki so dali svoje avte na raspofsgo za pogreb, Draga žena in msti, zaspali si ta vedno, spomis nate pe nsm ostane nrpetsbijsn. Počivaj mirno in lahka naj ti bo ška grudi. Žalujoči ostali: Jsbn aeprog, John. Dsntel. Frank Iti Nick, sinovi. dile ie stavka, čet par dni pa u-kat od dfrtrikta: Delat kot ss-hleva drutba, ali pa vam vga-memo oharter. Lepo, kajne? Pred pal> dnevi je prišla vest, da so pričeli prsmogarji v Biekne-Ui delati ta pet dolarjev dnevne plače. Tudi to je hud udarec ta premogarje. (Sedanje pogodba jamči «€.10 dnevne piefr.) Kako se bo postopalo a tesni uporniki od strani organitacije, jb pač lahko umevno. Kar se tiče opoeicije "savr the union", so bili vprav ti v Bioknelu najbolj na glas«. No, ssdaj pa se ti bojevniki priboriH 6 dolarjev plače na dan. Naš krmar od spredaj krmari, n»*rsvi pristaši so pa rekii, na^ le naprej vosi. Kara? V deieio Mus-solinija? ~ Ako bi bilo po mojem. bi mu ne dal veslati še od zadaj ne.—Lahko rečem, da je drtava Indiana radi bresdsljs letošnjo simo najbolj pritadeta. Vse večje družbe zahtevajo redukcijo plače na pet« dolarjev. Teško se bomo ločili od svojih dumov, a podati se bo treba kam drugam ta delom, kakor hitro tasije toplejše solnce, kamor bo kdo vedel In tnal. / Frank Juvan. Rojak podlegel poškodbam. Vukon. Pa. — Kar se tiče dela, ni vredno omenjati, ker delavske razmere so telo slsbe, zaslužka nič, v plačilo pa dobi delavec šikaniranje od vseh strani, take da človek tgubi veselje 4t> dela. , Naj omenim nesrečo, ki ae je tukaj pripetila rojaku in Članu našega društva št. 117 SNPJ, Marku Kovač. Neersča se Je pripetila dne X2. jsnusrjs in je bi* la tako resna, da je rojak po preteku enega tedna podleirel poškodbam. Delal je v prsmogo-rovu s sinom, ko j s padel kn« men nanj, ki mu je tiomil obe nogi nad kolenom ln eno roko ter več reber. Ml je tabo poškodovan, da bi Ml čudež. Če bi o-kreval. Pokojni Marko Kovač zapušča tukaj šeno in več otrok, par še odraslih, in več ssrednlknv. Pogreb se je vršil dne 88. januarja ob veliki udeležbi članstva, sorodnikov in prijateljev ter snanoev. ' Blag mu spomin, drnšini pa naše sešalje M. NAS ZASTOPNIK. Naš potovalni sestopi* Anton Zidsnšek it Farrell, hk, bode obiskal naše narstalbe in drage rojake in nabiral nnset-nino ss Ust Prssveta. prodajal knjige Knjiševne Matice «. P. J. Torej ge toplo prtpsvsča-mo v ssm čl snom in drugim rojakom, da mu grsdo ns eoks !n pomagajo pri agitaoiji ss M11 Pro*vetu. — Upravitelj Philip Uodins. PKEKAJKNE MKSENR KIX)HANK. Prave domaČe s čeanofirp o-kusom, ki vsakemu ufaMj°» čim več jih jeeto, tembolj ae vam priljubijo. PošUja« Jih od ft funtov naprej v vae kraje &#d. dršev. Osna js: 88s funt. Poštnimi plačana. Ali ps Hftc fnnt in poštnino plsčats vi snml. Denar naj te pošlje s naročilom. Pilite ns naslov: JOSKPH LKSKOVAK. •lO—Utk Street, Kacine, Wls. AN Stoto V VSE KRAJE chica&ke okolice ■ Jtttmm trn *«*• Si p*- *MJ» *«4*.I M OftrtlaM eMi Sar^ IimmH t iiiIBSS » i mm SlrStM« mm* » •%■■ i i—ml m, « |w. UIMM* , o«fc f»rt km trn Sw**»mm l|*M»*i M-r, ISn« m *Sa*i>- M Hat».M( I* ISviNil SpHMi. Trnkmt Vh* M*i Smm«* SS *mf*> •• «Sft*t fS M.«. u> SSftk Uw t>mmh hit* S**>. SU 'Mil WiUm Ah i uptmm r.mml Mft U M H SI |KI» M la t^ J»- Imm**— Tele/ss Traffic DfHmmnt, Cenim! Š2Š0, aa ni—milm Prisaljevaaje in izMlJ^ vaije J«go»lovam Pred kratkim je bilo obelodanjeno letno poročilo generalnega - priseljeniškega komisarja Združenih držav za fiskalno leto 1928. Fiskalno leto je doba, ki začenja 1. julija in konča 30. junija naatopnega leta; flakal-no leto 1928 je torej leto dni dogreznill v dolino in nas je prevalil val, ni bilo več jader, ki bl Jih mogla odneeti voda. Ko aem bil na pol pota proti presnim drogom In me je veter i vao avojo močjo prltiakal ob vrvi. tako da je bilo nemogoči*. oleg drugega in tiščali glave skupaj, da bi ga »Užali, je bil njegov glas vseeno tako slsb in oddaljen slišstl, kskor ds bl prihajal Is neismerne daljave. * "Goapod Van Weyden!" je zavpil; v tem hružču in tružču je bil njegov glaa slišati kot šepet. "Pomagaj Johnaonu in Ooftyju pri sprednjem jadru! Vsi'ostali pa nazaj h glavnim vrvem t Le urno! Sicer vaa vse za vosi m v kraljeatvo, ki pride! Razumete?" In ko ae je zaaukalo kolo in ae je ladijin rilec okrenil, ni preostsjalo lovcem drugegs kot poalušati in pomagati pri nevarnem delu, koli-kur je bilo sploh mogoče. Kako nevarno je bilo, sem sjioznal, ko me je morje zopet pokopalo iHjtfeehoj. Krčevito aem ae oprijel tanke ograje ob vznožju sprednje jambore. Tods ails vode mr Je odtrgsla tn spis vsi aem do robs ladije in prsko njegs v morje. Plavati niaem mogel; predno pa aem re tmgresnil v globine, me je drug vel segnal zopet nazaj. Tedaj me Je zgrabila močna roka ln ko ae je ledija ko-nečno zopet vzpela is voda, aem zaznal, da mi je Johnaon rešil šlvljenjs. Videl sem ga, kako ae je vee čaa v akrbeh oziral okrog sebe. in opezil. da je manjkalo Kellyja. ki je v sad-njem trenutku prišel (ja. Ker je Wolf Lar »en zgrežil čoln In ladija ni bile v isti legi kakor v prejšnjih primerih. Je moral poekuaiti drugačen manever. Oddrvel Je pred vetrom, Uko da je viaele ladija na dea-no. jo zaaukal in privocil nazaj s Jadri tik ob vetrl.v . _ . (Dalja cev) 1924 moških in 193 žen-akih. Izselilo pa se je za a tal no iz Združenih držav v jugoslovanskih skupinah 1819 moških in 472 ženskih. Vsi prlšleci ao imeli aledeče veote denarja s seboj; 1901 jih Je imelo »50 in več, 879 jih jc imelo manj. Skupaj So izkazali $284,494, odnosno vsak ismed naštetih 2780 oseb povprečno $106 vaak. 2311 jih je plačalo samih za vocni liat, za 1006 jfh pa so plačali sorodniki ali kdo drugi. Priseljenci pa (v ožjem zmialu besede) so bili približno enako rasdeljeni, t. j. 764 je plačalo lz svojega in za 800 je bilo plačan od drugih. 2861 jih je prišlo k sorodnikom, 334 k pri-ateljem in 132 k nikomur. Pismenost odraslih priseljen cev je bila sledeča: 2886 znalo je čiteti in pisati, 1 je znal či-tatl, ali ne pisati ln 92 jih ni znani pisati ni čitati. Skupno Število oseb jugoslovanskih skupin, ki se je povrni-iz Združenih držav na trajno ali začasno bivanje v inozemstvu, je bilo 4328, ne vštevšl seveda ameriških državljanov. Skoraj polovica teh "povratnikov" (47.7 %) je stanovala v Združenih državah od enega do pet let, ali bilo jih je 33, ki so bili v Združenih drŽavah več kot 26 let. Od teh je 26 odšlo za vedno iz Amerike in 7 začaano. Od naturaliziranih ameriških državljanov jugoslovanske narodnosti odšlo je za stalno iz A-merike 67 (od teh je *>ilo 62 moških in L5 ženskih). 58 izmsd eh je imelo več kot 30 let. Njihovo zakonsko stanje je bilo: 29 samcev, 36 poročenih ln 3 obvdo-velih. 47 izmed njih Je stanova-o v Združenih državah dalje kot 10 let. Statiatika navaja zadnje stalno bivališče 1564 jugoslovanskih priseljencev (v ožjem zmi-slu besede). Prišli so iz sledečih držav, v katerih so stanovali vsaj leto dni pred odhodom v Ameriko: 1 iz Albanije, 66 iz Avstrije, 7 iz Belgije, 120 iz Bulgarske, 187 is Cehoslovakije, 18 iz Francije, 9 iz Nemčije, 10 iz Gržke, 8 iz Madjarske, 58 iz Italije, 5 iz Poljske, 7 iz Švicarske, 1002 iz Jugoslavije in 4 lz drugih evrppeklh držav — skupaj iz Evrope 1564. Nadalje — z Sibirije 1 ia'ostale'Azije 1, iz Kanade 70 iz Mehike 14, iz Kube 6, iz drugih dežel Zapadne Indije 2, iz Južne Amerike 11, iz Afrike 2. Iz Amerik^ so Južni Slovani odšli v sledeče države, ki so jih navell kot svoje bodoče bivališče (te številke vključujejo izseljence v ožjem zmislu besede in tudi odišle naturalizirane a-merižke državljane): . v Evropo 227, namreč 2 v Albanijo, 834 v Avstrijo, 2 v Belgijo, 99 v Bul-garsko, 21 v Cehoslovakljo, 1 v Dansko, 2 v Francijo, 7 v Nemčijo, 1 V Angleško, 3 v Grško, 21 v Italijo, 4 v Poljsko, 13 v Rumunsko, 7 v Rusijo, 5 v Svi-careko, 2 v evropsko Turčijo, 1803 v Jugoslavijo. Razun teh je odžlo v Azijo 9, namreč 1 v Perzijo, 6 v Turško in 2 v Palestino. V druge ameriške dežele Je odšlo 19, namreč 5 v Kanado, 3 v Kubo, 2 v druge dele Zapadne Indije, 1 v tBrazll ln 8 druge države Južne Amerike. V Avstrijo je odžel 1 ln v Afriko tudi 1. - ■ Poklic naših priseljencev jo bil sledeči: 29 profbsijonalcev (namreč 13 duhovnikov, 1 elek-tričar, 1 inženir, 7 uradnikov, sdravnika, 3 učitelji in 2 drugih profesij), 88 kvalificiranih delavcev, 384 raznih poklicev in 1063 brez poklica. Naži izseljenci, vštevši odišle naturalizirane državljane, so bili po poklicu: 48 profeaijonalcev (3 gledališki Igralci. 1 arhitekt. 8 duhovniki, 3 električarji. J inženirji, 3 odvetniki. 2 književ nika, 2 učbenika. 2 uradnika. 9 zdravnikov, 4 učitelji in 11 drugih). 222 kvalificiranih de. lavcev, 1600 delšvoev raznih strok in 488 brez poklica. Po-atavek "brez poklica" vključuje otroke. Iz Jugoalavije same prišlo jo 1. 19(28: \:m priseljencev (617 moških in 86* Ženakih) in 74 nepriaeljencev (43 moških in 31 Ženakih). Skopaj torej je v tem fiskalnem leta prišlo is Jugoela-vije 1460 inossmcev. Odšlo pe je v Jugoslavijo 1941 izseljencev (1674 moških in 367 ženskih) in 148 Beisaeljencev (148 moških ln 48 ženskih), skupaj torej Je odšlo 17« ttSsemcev Is Združenih dršav v Jugoslavijo. 8 Iz JugoslsviJe so bili priseljenci sledečih narodnosti: 40 Cehov in Moravcev, 308 Bulgarov, Srbov in Črnogorcev, 664 Hrvatov in Slovencev, 40 Dalmatincev, Bosancev in Hereegovcev, 1 Anglež, 1 Francoz, 212 Nemcev, 7 Grkov, 22 Židov, 1 Irec, 20 Italijanov, 27 Madjarov, 3 Rumunci, 2 Rusa, 2 Ukrajinca. 1 Skandinavec, 1 Skot, 42 Slovakov, 2 Sirijanca, 20 Turkov, 5 drugih narodnosti; skupaj 1386. V Jugoslavijo kot deželo bodoče nastanjenosti so odšli ljudje sledečih narodnosti: 1 Armenec, 16 Cehov in Moravcev, 1239 Bulgarov, BrboV in Črnogorcev, 494 Hrvatov in Slovencev, 23 Dalmatincev, Bosancev in Hereegovcev, 1 Anglež, 2 Francoza, 68 Nemcev, 2 Grka, Z Zida, 7 Italijanov, 6 Madjarov, 10 Rumuncev, 3 Rusi, 4 Ukrajinci, 72 Slovakov, 1 Turk; skupaj 1941. Poleg teh je odšlo v Jugoslavijo kot nameravano deželo bodoče nastanjenosti 54 naturaliziranih amerižkih driav-anov sledečih narodnosti: 2 eha in Moravca, 31 Bulgarov, Srbov in Črnogorcev, 16 Hrvatov in Slovencev, 2 Nemca in 1 Madjar. Nadalje je odšlo v Jugoslavijo za stalno 36 tukaj rojenih Amerikancev (bržkone o-troci zgoraj nayedenih ameriških državljanov). Od 1564 jugoslovanskih pri seljencev (v ožjem smislu), pripuščenlh tekom fiskalnega leta 1928 rodilo se je: v Albaniji 1, v Avstriji 42, v Belgiji 1, na Bulgarskem 138, v Cehoslovaki-ji 140, na Danskem 1, na Francoskem 1, na Nemškem 11, na Grškem 16, na Ogrskem 7, Italiji 9, na Poljskem 7, v Rusiji 3, na Rumunskem 8, v Švici 1, v Jugoslaviji 1068 (skupaj v Evropi 1540); nadalje v Kanadi 13, v Mehiki 2, v Zapadnih Indijah 1, v Centralni Ameriki 1, v Brazilu 6, v ostalih južnoameriških deželah 2 (skupaj v Amerikah 24). Tekom navedenega fiskalnega leta je na račun jugoslovanske kvpte prišlo 665 priseljencev. Izvenkvotnih priseljencev pa je bilo 2331, namreč 472 žena ameriških državljanov, 372 otrok ameriških državljanov, 1466 povratnikov (tukaj nastanjenih inozemcev na povratku iz obiska v starem kraju), 18 duhovnikov, 1 duhovnika žena, 2 profesorja, 17 dijakov in 1 žena ameriškega vojaškega veterana. Nadalje je prišlo 161 nepriseljencev (v zmislu zakona od 1. 19124), namreč -16 diplomatičnih uradnikov, 25 v svrho začasnega posla, R4 začasno na obisk in 56 v tranzitu (namenjenih v druge dežele). Skupaj iz Jugoslavije je prišlo torej 3147 inozemcev. Nekateri niso bili prlpuščeni v Združene države. Skupno število nepripuščenih je £i)o 138 oseb. Priseljeniška oblast jih je odbila iz sledečih razlogov: radi slaboumnosti 1, radi kon-stitucijonalne in psihopatične inferiornosti 1, radi tuberkuloze 8, radi ostudnih bolezni 4, radi nesposobnosti za zaslužek 3, kot spremljevalec izključenega inozemca 1, kot priseljenci, ki niso bili v kvoti ni izven kvote, 15,' radi pomanjkanja pravo-veljavne vize 96, brez vize in kvote 8, radi blaznosti 1, kriminalci 2, nepismeni 1. Od izključenih oseb je bilo 116 moških in 22 ženskih. Tekom fiskalnega leta je bilo mnogo Jugoslovanov deportiranih iz raznih vzrokov. To so vsi taki, ki so že stanovali v Združenih državah. Število deportiranih je bilo 273. Od teh je bilo deportiranih 17, ker so padli na breme javnega dobrodelstva (public charge), 1 radi mentalnih in fizičnih hib in 20 radi kriminalnosti in nemoralnosti. O-stalih 235 je bilo deportiranih radi raznih vzrokov; največji del njih (192), ker so prišli državo brez veljavne vize; 1 dijak je bil deportiran, ker je prenehal biti dijak. 8 oseb pa radi tega, ker so tukaj ostale čez dovoljeno dobo začaanega bivanja, 10 radi kršitve kvotnega zakona, 2 radi pomanjkanja potnega lista, 4 radi "kršitve zakona", 1 kot kontraktni delavec, 5 kot osebe, ki bi mogle pasti na breme javnega dobrodelstva, 8 radi vstopa v državo brez pregleda, 8 radi vstopa vzlic nepismenosti in 1, ker se je povrnil v deželo tekom enega leta od dne, ko je bil deportiran. Deportirani so bili v sledeče dežele: 1 v Albanijo, 2 v Avstrijo, 25 v BulgarBko, 7 v Cehoslovakljo, 2 na Francosko, 1 v Nemčijo, 2 na Grško, 1 na Ogreko, 12 v Italijo, 38 v Rumunsko, 1 v Rusijo in 158 v Jugoslavijo — skupaj v Evropo 250; nadalje 18 v Kanado, 2 v Kubo, 1 v Južno Ameriko, 1 v Mehiko in 1 v Avstralijo. Tekom navedene dobe je bilo deportiranih v Jugoslavijo 281 oseb, od katerih so bili: 2 Ceha in Moravca, 51 Bulgarov, Srbov in Črnogorcev, 100 Hrvatov in Slovencev, 7 Dalmatincev, Bosancev in Hereegovcev, 26 Nemcev, 1 Grk, 1 Italijan, 2 Madja-ra, 1 Poljak, 6 Rumuncev, 31 Slovakov in 4 drugih narodnosti. Za prevoz deportiranih o-seb se je plačalo sledeče: za 141 oseb so plačala parobrodne družbe, za 78 Združene države, na lastne stroške je odšlo 10 in 2 sta plačala z delom na brodu. F LIS. a _______ Strojevodje se pogovarjajo: "Zakaj bI pa kar iznenada zahteval, da te dajo proč od lokomotive?" "Veš, malo babjeveren sem. Ko sem povozil trinajsto žrtev/ sšm si dejal: Stoj, bolje da nehaš — lahko se ti pripeti nesreča." ste da ae pridružite našemu Velikotočnemu skapMM potovanju v tiari kraj priljubljenem parniku Frane* na linije "Pari«" ko isti odpluje "ŽT Yorka v noči med 15. i„ io. taJU 1929. Potniki tega potovanj« bodo do»tt v stari kraj na Cvetno nedeljo d volj zeodaj toraj za Veliko noč. Potnikom se bodo nudile vi ugodnosti skupnega potovanj Veliki kufri se v New Vorku ia rajo prav 4o Ljubljane, ZajreU ■ Trsta. Kdor ae prej prijavi, u bo bo! prostor dobil. Zato ne od Uiti Zlasti naj sa čim prej prijsvijo , državljani da jim dobimo povrttv« dovoljenje is Waahingiona PiHte po nadaljna pojasnil* o t, in dragih skupnih in zasebnih pu vanjih na PRUDENTIAL BANK (Zakrajšek & Cešark) 455 Weet 42nd Street NEW YORK, N. Y. FARMA NA PRODAJ Pozor, Slovenci in Hrvti na prodaj imam 80 akrovfj mo, 25 akrov je izčiščeno m p pravijeno za orati, ostalo pa hoeta in Pašnik. Lesa je do* dolgo dobp. Le štiri milje mesta, eno miljo do šole in c in pol milje do cerkve. Dot pitna voda. Farma je vsa i grajena z žico, tlakirana ces Hiša ima štiri velike sobe in' liko klet, ter vsa druga pota na poslopja. Vsemu temu cena samo $2600. Prodam ti živino, kmetijsko orodje in d go za zmerno nizko ceno. \ prodam, ker sem namenjena i potovati v staro domovino, katerega veaeli, naj pride & si ogledati farmo ali pa našlo te pisma na naslov: Mrs. B bara Kocan, P. O. Millston, W —(Ad PRED IN PO fu Da sa obranite influence, vzen redso TRINERJEVO GRENKO VII najboljie sdravilo sa povzdigo odi ne sile v telesu. Vsebuje dvojno lo: vam očisti čreva in ojača ves stem. Ako ste pozabi U izvrfiti t« niste ušli flu, potem vzemite Trii jevo grenko vino, sa povrnitev i ljenjfke moči, in zavarovanje po dic flu. Ta bolezen vas pusti o bela. Trinerjevo grenko vino p< ne izčrpano zdravje, izboljis *p in poveča prebavnost. Js zelo i ljubljena tonika, njene zmesi so t izmeiane, da ni boljšega za mei influence. Dobi se v vseh lekart vrednostni kupon v vsakem savi brezplačno vzorec sa dobi pri i Triner Co., 1888 S. Ashland A Chicago, III.—(Adv.) t , ~ ^'"''iprriprijpirji ~ '•',ijirr>jiirr^ r '/jrrrrrrtl Tiskarna S. N. P. J. IV SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tlaka vabila sa veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 3JNJPJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Ccae zmerne, uaijsko delo prve vrste. Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarna Ptttc pe tefcnaadjs aa s. n. p. j. printery 2667-59 So. Uwadak Avenoe CHICAGO, ILL. TAM SE DOBE NA ZELJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA