V' v _ _ TRZISK1 VVST\ 1 It Leto II. Tržič, v četrtek 1. januirja 1953 Stav. 1 SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO ŽELITA VSEM SVOJIM SODELAVCEM IN BRALCEM NAŠEGA LISTA UREDNIŠTVO IN UPRAVA »TRŽIŠKEGA VESTNIKA« Rezultati volitev 7. decembra I. Volitve v občinski odbor Volilna udeležba na posameznih voliščih v odstotkih: 1. I. kvait 99,45, 2. II. kvart 99,79, 3. III. kvart 100, 4. IV. kvart 100, 5. V. kvart 100, 6. VI. kvart-Žumer 100, 7. VI. kvart-Košir 100, 8. Kovor I 100, 9. Kovor II 98,99, 10. Leše 100, 11. Sv. Neža 100, 12. Sv. Ana 98,27, 13. Senično 96,61, 14. Križe 99,98, 15. Pristava 100, 16. Sebenje 99,86, 17. Slap 98,72, 18. Puterhof 100, 19. Lom 100. Števlo glasov za posamezne kandidate: "1. Lavička Zdenko 355, Kravcar Karel 324, Košir Janez 263, Lajbaher Emilija 219, Mozetič Janko 207, Bene-dičič Jože 92; 2. Globočnik Franc 307, Markelj Franc 215, Žagar Jelka 184, Ličen Albin 118; 3. Cerar Lovro 469, PrinvTT Avgust 418, Lukanc Slavko 405, Erjavšek Marija 101, Lotrič Jožefa 78, Zurga Ivana 75; 4. Jagodic Franc 326, šparovec Jože 228, Mokorel Jože 228, Gram Janez 219, Lukanc Darinka 218, Ovsen ek Jože 208; 5. Ahačič Jože 323, Mežek Marija 201, Stegnar Franc 185, Breška Andrej 128; 6. Sajovic Janko 410, ŠiJar Jože 315, Ambrožič Štefan 263. Mokorel Jože 249, Bodlaj Stane 171, Bertoncelj Silva 164; 7. Zupan Franc 184, Povšnar Angela 62; 8. Vučko Ludvik 118, Justin Jože 37; 9. Justin Cir'1 86, Stare Miha 71, Meglic Jakob 53; 10. Kralj Janez 77, Meglic Janez 57; 11. Nemec Jakob 223, Ogris Milan 218, Ti-Sler Franc 142, Nemec Marija 28; 12. Gregorc Peter 101, Gregorc Ivan 67; 13. Zaplotnik Štefan 377, Kavar Janez 341, Aljančič Janko 294, Žep č Jane:'. 236, Legat Ivan 206, Delič Radovan 132; 14. Kern Janez 238, Lončar Milan 227, Ribnikar Anton 173, Faganel Marija 158; 15. Kavar Karel 152, Jurančič Vlado 43; Nahtigal Franc 68, Taler Franc 26, Dovžan Franc 10; 17. Murnik Ciril 129, Pehare Andrej 64. H- Volitve v okrajni zbor Števlo glasov za posamezne kandidate: Tržič - Cerar Lovro 2368, Brejc M'rko 1930, Horjak Dušan 1354, Konic Z°ra U98] štibelj Gašper 898, Sova Francka 645; Kovor-Leše - Valjavec Mi-ian 376, Zupan Milan 342; Križe - Uzar Peter 629, Zaplotnik Peter 407; S:. Ana-Sv. Katarina - Čarman Jože 507, Ogris Mi'an 310. Prvo zasedanje novoizvoljenega občinskega ljudskega odbora V svečano okrašeni dvorani hotela Pošta je bilo dne 16. decembra prvo zasedanje novoizvoljenega ljudskega odbo-bora mestne občine Trž č, ki šteje 31 odbornikov. Izvoljeni so bili: v 1. volilni enoti: Lavička Zdenko, Kravcar Karol, Košir Franc; v 2. volilni enoti: Globočnik Franc ml., Markelj Franc; v 3. volilni enoti: Cerar Lovro, Primožič Avgust, Lukanc Slavko; v 4. volilni enoti: Jagodic Franc, Šparovec Jože, Mokorel Jože; v 5. volilni enoti: Ahačič Ježe, Mežek Marija; v 6. vollni enoli: Sajovic Janko, Šolar Jože, Ambrožič Štefan; v 7 volilni enoti: Zupan Franc; v 8. volilni enoti: Vučko Ludvik; v 9. volilni enoti: Justin Ciril; v 10. volilni enoti: Kralj Janez; v 11. volilni enoti: Nemec Jakob, Ogris Milan; v 12. volilni enoti: Grego-rec Peter; v 13. volilni enoti: Zaplotnik Štefan, Kavar Janez, Aljančič Janko; v 14. volilni enoti: Lončar Milan, Kern Janez; v 15. volilni enoti: Kavar Karel; v 16. volilni enoti: Nahtigal Ignac; v 17. volilni enoti Murnik Ciril. Po ugotov'tvi navzočih je bilo zasedanje sklepčno. Odbor je izvolil izmed sebe predsednika. Z aplavzom je bil izvoljen za predsednika dosedanji predsednik LO MO tov. Cerar Lcvro, za podpredsednika pa tov. Kravcar Karel. Po izvolitvi predsednika in podpredsednika je odbor prešel na volitve odborniških komisij in svetov. 1. Mandatno - imunitetna: Mokorel Jože, Nahtigal Ignac, Gregorc Peter; 2. kom.isja za družbeni plan in proračun: Murnik Ciril, Markelj Franc, Šparovec Jože; 3. korr.sija za pravne predpise in organizacijska vprašanja: Ogris Milan, Ahačič Jože, Sajovc Janko; 4. komisija za prošnje in pritožbe: Nemec Jakob, Lončar Milan, Šilar Jože; 5. komisija za prekrške: tajnik ljudskega odbora, Glohočnk Franc ml., Vučko Ludvik; 6. komisja za stanovanja II. stopnje: Jagodic Franc, Lukanc Slavko, Kern Janez. Svet za gospodarstvo sestavljajo: predsednik Kravcar Karel, člani: Zupan Franc, /."jančič Janko, Zaplotnik Štefan, Justin Ciril, Mozetič Janko, Primož č Avgust, Kavar Kare1., Zaplotivk Peter, Štucin Ivan, Meglic Jože. Svet za zdravstvo in socialno politiko: predsednik mr. Lavička Zdenko, člani: Mežek Marija, dr. Živec Stanko, Herak Marijan, Dolenc Leonora, Pavlin Rozi, Košir Janez. Svet za prosveto in kulturo: predsednik Kavar Janez, člani: Gru.m Janez, Kralj Franc, Cvetko Andrej, Lajbaher Emilija, Primožič Slavko, Žagar Jelka. Po končanih volitvah je podal predsednik tov. Cerar obširno poročilo o dosedanjem delu odbora. Dosedanji odbor je opravil veliko delo, a novi odbor čakajo nove in težke naloge in zato mu želimo veliko uspehov pri njegovem delu. Naše zaupanje vanj je lahko tem večje, ker stoji na čelu odbora tov. Cerar, ki si je v kratkem času pridobil polno zaupanje našega prebivalstva. Odbor pa ne bo uspsl pri svojem delu, če mu ne bomo stali ob strani vsi in mu z dobro voljo ter z delom pomagali graditi bodočnost. Stanovanjsko vprašanje v Tržiču Pomanjkanje stanovanj je v Trž ču št vedno zelo veliko navz'.ic temu, da se j3 v zadnjih letih zgradilo v mestu farnem in neposredni okolici nad sto novih, ve činoma tro- in dvosobnih stanovanj. V primeri s potrebami, ki so nastale po zadnji vojni pa to število novo zgrajen'h stanovanj ne predstavlja ri'.i 2Q'/< c;! števila, ki bi ga bilo doseči. Ni pa nastalo to1 vprašanje v Tržiču šele po vojni! Današnje stanovanjske bede v našem mestu so krivi v prvi vrsti predvojni faktorji in brezvestni izkoriščevalci delavskega razreda in če hočemo tako reč1, tudi hišni posestniki sami., ki so nsna-sitljivo s pretiranimi najemn'mi cenami dušili delovno ljudstvo. S porastom industrije se je dvigalo seveda tudi število potreb po stanovanjih. Veliko povpraševanje je povzročalo tudi občutno dviganje cen stanovanjem, tako da malemu človeku ni bilo možno niti. pomisliti, da bi si zgradil svoj lastni dom. Brezvestni izkoriščevalci malega človeka so reševali stanovanjske probleme navadno s tem, da so zmanjševali obstoječa stanovanja, razne kleti in luknje površno predelavah v stanovanjske površine, pre-grajevali razne veže, podstrešja in to v več ni primerov kar samo s preprostimi pregradnimi stenami brez kakršnegakoli sistema. O kakšnih sanitarnih ureditvah in najosnovnejših higiensk'h ureditvah stanovanj se ni niti razpravljalo. So primeri, kjer je uporabljalo eno samo in še to provizorno stran'-šče tudi do 5 druž'n. Vodovod v stanovanju, kakšni stroški in čemu? Da ne govorimo o kopalnicah! »Taka ureditev stanovanja je samo za nas s plavo. Saj potem pa ne bi bilo nobene razlike med nami!« Tako in podobno se je gledalo na vedno mno-žečo se rajo, ki se je vedno bolj in bolj stiskala v temnih, vlažnih in nezdravih 5 Ko nisem bil človek Na delavskem bloku št. 14 je bila precej Slovencev, zlasti v tretji sobi, ki so šli že pred nami iz Begunj v Dachau ter so bili poveč'ni že vsi porazdeljeni po raznih »delovnih komandah«. Čeprav jc bil tu isti red in disciplina kot na bloku za novince, je bilo tu žvljenje vendar znosnejše zlasti za tiste, ki so imeli že stalno delo. Kar nas je bilo pa »na razpoloženju«, so nas porabili za različna dela po taborišču. Starešina 4. sobe je b'l neki Hans, Nemec, ki je bil že drugič v taborišču. Bolj surov kot Hans pa je bil starešina bloka št. 14 Willi Ness, ki je imel še to funkcijo, da je vodil prenašanje hrane iz kuhinje na posamezne bloke. Skoro za tri dvorane našega Cankarjevega doma prostorna kulrnja je stala nasproti blokom ob zbornem prostoru. Iz velikanskih kotlov je dišalo po zelju ali repi. Hrano so prenašali, iz kuhinje na bloke zjutraj med 4. in 5. uro, dopoldne med 10. in 11. uro in popoldne med 5. in 6. uro. VVilli Ness je vselej na sredi taborišča glavne ceste za,pi?kal na piščalko in zavpil: »Kosttrager heraus! stanovanjih ter živela tam svoje borno življenje. Sicer je tu pa tam zrasla posamezna stavba, vendar je biia namenjena le bolj privilegiranim. Ob takem stanju je izbruhnila druga svetovna vojna. Ljudstvo, sito vseh tegob, je zgrabilo za orožje in izvojevalo zmago ne samo nad krutim okupatorjem, temveč je popolnoma obračunalo tudi z domačimi, in tuj mi izkoriščevalci. Vzelo je krmilo oblasti v svoje roke in samo si bo krojilo svoje življenje. Tako tudi na. področju stanovanjske kulture, ki se opravičeno smatra eno glavnih vprašanj poleg vprašanja industrializacije dežele. Statistični podatki iz leta 1945 o nivoju stanovanjske kulture našega človeka kažejo porazne rezultate. Tako je znašala povprečna stanovanjska površina na enega člana industrijskga delavca nič manj in n'č več kot 5,20 v nekaterih primerih celo 4,50 m'2. Ako primerjamo srednjeevropski stanovanjski standard, ki znaša min. 15 m- na osebo, potem lahko dobimo vsaj približno sliko bede, v kakršni se je znašel naš človek takoj po osvoboditvi. Če prištejemo še velik prirastek prebivalstva glede na nujno povečanje industrijskih proizvodov v prvih povojnih letih, se nam šele odpre pravi pogled na vse povojne težave na,Š3 oblasti, pred katerimi je stala samo v tem vprašanju. Na eni strani je bilo reševati vprašanje obnove porušenih domov, industrije, gospodarskih poslopij ter komunalnih naprav, na drugi strani pa je bilo misliti na gradnjo novih stanovanjskih površin in sicer po novih načelih in potrebah. Z geslom »delovnemu ljudstvu zdrava svetla ~'n sončna stanovanja« z vsemi pritiklinaimi, ki jih človek potrebuje, je tudi Tržič napel vse sile in pričel r>e- (Nosači hrane, ven!)«. Iz vseh blokov so nato drli ven vsi tisti, ki nso bili stalno zaposleni in se postavili v vrsto po dva in dva. Kdor je zadnji stopil v vrsto, je navadno občutil težko koščeno pest surovega Nessa po svoji: glavi. Kolona nosačev je krenila proti glavnemu vhodu v kuhinjo, kjer je stala, že dolga vrsta manjših, s hrano napolnjenih kotlov. Prišeđši v kuhinjo, se je moral vsak odkriti. Vsak kotel sta prijela za ročaje po dva in dva ter ga pri drugem1 izhodu odnesla iz kuhinje. Tako so oili kotli s hrano v nekaj minutah zunaj. Ness je potem določal, koliko kotlov je preračunanih po številu sužnjev za vsak posamezen blok. To delo je bilo zelo naporno zlasti za tistega, ki je moral kotel nesti na najbolj oddaljena bloka 29 in 30. Razumljivo, da sem, se tudi jaz tega dela najbolj izogibal. Nekega dopoldneva v začetku avgusta 1942 sem pometal in snažil kanal ob zbornem prostoru, ko je Ness piska) in klical nosače kotlov. Delal sem se brezbrižnega in že gledal, za kateri blok bi se neopaženo umaknil. Ness me je opazil, poklical v vrsto nosačev. Neki star in boleh en Poljak in jaz sva prijela vsak za en ročaj kotla, nesla iz kuhinje kakih 50 kora- ševati to vprašanje. Vendar je inform-bTOjevska gonja preprečila načrt, zgraditi v prvi petletki v našem mestu in neposredni okolici 300 manjših in večjih Stanovanj, kar bi znatno vplivalo na zboljšanje stanovanjsk'h razmer, ne pa vprašanja še popolnoma rešilo. Vkljiub temu je bilo vendar zgrajenh — kot že uvodoma povedano — nad sto stanovanj.. Vebko število od teh je zraslo po prizadevnosti delavcev samih, ki so si z velikimi žrtvami in ob veliki pomoči naše oblasti postavili svoj lasten domek. Za čimvečje prizadevanje v tej smeri je naša oblast izdala vsemogoče olajšave in pomoči v obliki dodelitve stavbišč interesentom, brezobrestnih in nizkoobrest-nih posojil, pomoči v materialu, oprostitve taks, prometnega davka in oprostitve dohodninskega davka na zgrajeno hišo za. dobo od 20 do 30 let. Večje pomoči si skoro misliti ne moremo. Seveda je pa ta pomoč namenjena v prvi. vrsti delavstvu in nameščenstvu v tistih industrijskih krajih, ki so prvenstvenega pomena. Tržič sam ima v glavnem razvito le lahko industrijo, zato dobiva dotacije in ostale dobrine le v manjšem obsegu. Vendar se tudi pri nas prav zadovoljivo izraža ta pomoč. Delno zavira bo-hotnejšo gradnjo indiv. hišic v našem mestu pomanjkanje primernih zemljišč, ki bi bila sposobna za zazidavo v večjem obsegu, ne da bi pri tem, prizadejali kmetijski panogi škode. Večina zemljišč pa, ki so pod upravnim vodstvom LOMO sploh niso primerna za stavbišča, kolikor pa so bila, so v glavnem že izčrpana, ali pa leže tako oddaljena od naselij, da bi bile komunalne naprave predrage. Primerno bi bilo, da LOMO sredstva, namenjena za komunalne zadeve, v prvi vrsti investira za napravo vodovodov, električnih vodov, kanalizacije, potov in cest ob zemljiščih, ki bi bila primerna za zazidavo, industrijska podjetja, obrtni kov, postavila kotel na tla ter malo počila. Jaz, sem bil slab, Poljak oa še bolj, zato se je počivanje na taboriščni cesti večkrat ponovilo. Ness naju je opazil, pritekel za naima, Poljaka sunil v stran, mene pa. s koščeno pestjo udaril po glavi, da sem polzavesten obležal na cesti. Prav pošteno me je še obrcal ter mi zagrozil, da me bo že spravil v peč krematorija. Ker sem neomajno zaupal v zmago pravice, me njegove grožnje niso spravile iz ravnovesja. Kotel stai morala naprej nesti dva Rusa, jaz in Poljak sva morala na, klic »Hau ab!« zginiti Neesu izpred oči. Nekaj dni po tem dogodku — pometal sem ravno pred pragom drugega vhoda na blok 14 — sta prišla dva odposlanca iz bolnišnice. Pritajeno sem poslušal njun pogovor in dognal, da iščeta primernih ljudi za, razne poizkuse. Ness je prignal iz barake nekaj sužnjev ter pokazal name: »Še tega vzemite in dobro ga preparirajte! Lenuh ni vreden, da živi!« Bolničarja sta nas peljala v revir (bolnišnico). Najprej sem nroral na rentgen. Vprašali so me, ali sem zdrav. »Da, kot riba!« »Ali te kje kaj boli?« »Nikjer nič!«, sem odgovoril. To sem že vedel, da v Dachauu ne bi bilo dobro, če bi se obrati in ostali investitorji kot interesenti za gradnjo malih hišic, pa bi na teh zemljiščih gradili s svojimi razpoložljivimi oziroma dolgoročnimi krediti toliko stanovanj, kolikršne bi bile njihove potrebe. Prihodnje leto bo v Tržiču precejšnje število interesentov gradilo svoje lastne hišice, razen tega pa se takoj spomladi začne graditi ca 32 novih, dvosobnih stanovanj po načrtih, ki jih izvršuje Slovc-nija-projekt na zemljiščih, ki pa še niso dokončno določena. Od teh jih bo predilnica in tkalnica pripravila 16 in sicer v 4 poslopjih (tako imenovanih četvor-čkih) na Blekah ter je v ta namen že zaprosila za odobritev prostora. LOMO Tržič pa je predlagal s sodelovanjem Slovenija-projekta postavitev ca 10—12' dvosobnih etažnih stanovanj v Spodnji Preski pod apnenico, ali pa če geološki izvid ne bo zadovoljiv — naj bi se načelo zemljišče z res lepo lego nad Ljubeljsko cesto na tako imenovanem Ibel-cu. LOMO Tržič ima v tem predelu pod svojo upravo precej zemlj šča in mu to ne bo delalo preglavic. Pač pa je zelo velika ovira v tem, da tam ni vodovoda. Mislimo pa, da bi se dala tudi ta ovira odstraniti s pomožnim vodovodom in majhno črpalko, vodovodni rezervoar pa bi se zgradil že kot stalni objekt na podlagi načrtov za razširitev vodovodnega vprašanja vsega Cimpra in pa tudi mesta samega. LOMO Tržič je pri projektivnem biroju že naročil primeren zazidalni načrt za ta predel in bo v kratekm izvršen. Na tem predelu naj ne bi gradil stanovanjskih objektov samo LOMO Tržič, temveč bi se tega zemljišča lahko poslužili tudi ostali investitorji. Koliko se bodo te zamisli uresničevale, bo najbolje pokazala bližnja bodočnost. Na vsak način pa bo potrebno napeti vse sile, da se delal bolnega, ker bolne številke nI nič škoda. Nato so mi v operacijski sobi vzeli iz desne roke nekaj cm" krvi ter me spustili nazaj na blok. Ko sem v sobi pripovedoval o tem dogodku, so m; Slovenci, ki so bili že dalj časa v Da-chauu pojasnili in povedali, da bom moral najbrž na »malarični poizkus«, ker so mi vzeli kri. Menda so delali v bolnišnici še druge poizkuse z ljudmi, ki Jih ni bilo škoda, kakor n. pr koliko človek prenese vročine ali mraza. V del tega nisem in četudi sem »i prizadeval, da bi osebno spoznal kakega takega mučenika, nisem mogel kaj točnega zvedeti. Ko smo nekega dne čist li SS kasarne, sem od nekega Poljaka zvedel, da se nahaja na bloku 26. Fr. Hrastelj, ravnatelj Cirilove tiskarne v Mariboru. V soboto, 15. avgusta sem ga obiskal. Pripovedoval mi je, da so njega in podžupana Fr. Zebota, ki jc bil tudi v Da-chauu na bloku št. 4., takoj prvi dan po zasedbi Maribora Nemci zaprli, ter po nekaj dnevih odpeljali v graške zapore, °d tod pa v Dachau. Cirilova tiskarna v Mariboru je bila Nemcem trn v peti. Tam je začel 1. 1866 izhajati tednik Slovenski gospodar, list za kmečko prebivalstvo, ki je veliko pripomogel, da je ostala po Slomškovi smrti 1. 1862 kljub začne stanovanjsko vprašanje temeljiteje reševati :n sicer na opisani bazi. Ljudski odbor mestne občine in tudi ostali investitorji se trudijo, da bi v pogledu stanovanj prišli čimprej na zeleno vejico, kar se izraža tudi z adaptacijami obstoječih objektov, ki so prvotno služili povsem drugim namenom in ki se predelujejo v kolikor mogoče sodobna stanovanja. Do pomladi, ko se bodo pričela graditi nova stanovanja, je nujno, da se dodelajo vsa notranja dela pri poslopjih v Prečni ulici štev. 2 s 4 stanovanji, Ljubeljski cesti s 5 stanovanji, na Poti na pilarno štev. 1 s 3 stanovanji, Mladnski dom, v katerem bo 7 trosobnih stanovanja z vsemi potrebnimi pritikilinami, ne da bi pri tem naši Turistično društvo v Tržiču želi vsem svojim članom in prijateljem srečno in uspehov polno novo leto! Posebej pošiljamo novoletna voščila številnim gostom, ki so nas v preteklem letu obiskali, z zagotovilom, da bomo vse storili, da bodo njihova bodoča letovanja pri nas še lepša in prijetnejša, kot so bila dosedanja. Turistično društvo mladinci bili oškodovani. Od oktobra t. 1. do danes je uspelo z adaptacijami pridobiti 6 prav lepih stanovanj in bo do pomladi naraslo to število na 22, kar bo prav gotovo vsaj skromen prispevek k reševanju stanovanjskega vprašanja v našem kotu. Zelenica zopet vabi v svoj lepi gorski in smučarski svet V nedeljo, dne 21. decembra je Planinsko društvo v Tržiču v proslave« dneva Jugoslovanske ljudske armade odprlo prve prostore Planinskega smučarskega doma »TITOVI GRANIČARJI« na Zelenici v višini 1534 m. S tem smo ponovno odprli ta lepi gorski in smučarski svet našim planincem in smučarjem, svet, ki daleč nima tekmeca, posebno glede na svoja smučarska torišča. Tu so se vzgajali in se bodo še vzgajali slovenski in jugoslovanski smučarski re-prezentanti in olimpijci. Otvoritev sama je bila skromna in domača, kakršna je pač v navadi pri pravih planincih in smučarjih. Med gosti so bili zastopniki nekdanje begunjske šole Ljudske milice, ki je na Zelenici prva pričela grad'ti dom na istem mestu, kjer je stala požgana koča, z namenom, da bodo tu lahko zopet uživali prijatelji narave in belega športa, in ki je pri grad- nji doprinesla največ truda, dalje zastopniki obmejnega poverjeništva, KNO.I, Turistične zveze Slovenije in Turističnega društva v Tržiču, Planinskega društva iz Radovljice, športnega društva »Ljubelj«, Strelske družine »Anton Ktefe - Kostja«, Združenja rezervnih oficirjev, predvojaškega vzgojnega centra •'n postaje Gorske reševalne službe iz Tržiča. Končno moramo omeniti še najstarejšega propagatorja Zelenice in prvega oskrbnika stare koče tov. Jocifa, ki je še danes navezan na ta kraj. V spominsko knjigo so prsotni zastopniki napisali lepa posvetila in bodrila, smuči naših smučarjev pa so zarezala smučine v deviški sneg. Da, Zelenica, postati moraš zopet to, kar si bila, in še več, ko se bodo izpolnili vsi naši načrti. Ne, smeš pozabiti, da so te pozdravljali tvoji stari prijatelji z od radosti osolzenimi očmi. Tebi, mla- silnemu pritisku gcrmauzacije, mariborska okolica slovenska. S Hrasteljem sva se veliko pogovorila, vlil mi je novega poguma, tako da sem se vesel od njega poslovil ter mu obljubil, da ga bom še obiskal. Naslednji dan, 16. avg. 1942 sem bil po jutranjem, zboru dodeljen začasno k »transport komandi«. Bilo nas je 20, hodili smo vsak dan na taboriščni tovorni kolodvor nakladat ali razkladat z železniških voz različen material, n. pr.-sestavne dele barak, nosili iz skladčča vreče cementa in podobno. Delo je bilo zelo težko za oslabljene ljudi in »capo« (vodja) oddelka je izjavil, da bo vse tiste, ki težkih stvari ne morejo prenašat/, predlagal za transport v neki francoski kamnolom, od koder navadno ni bilo vrnitve. Tudi precej Slovencev so tam pobili, tako so mi povedali starejši Da-chaučani. Pri tem oddelku je delal tudi lekarnar Rauch iz Kranja, ki pa je kmalu potem odšel v neko drugo taboxifi.ee. Dne 24. avgusta pa sem bil vendarle dodeljen k čevljarski delovni komandi za taborišče. Bila sta namreč tu dva čevljarska oddelka. V enem so delali za civilno prebivalstvo iz okolice, da, celo za v Miinchen. Večinoma so popravljali. V taboriščni čevljarni, kamor sem bil do- deljen jaz, smo pa krpali usnjene čevlje za SS in taboriščno obutev z lesenimi podplati. Bilo nas je okrog 60, poleg nekaj Nemcev velika večina Poljakov in Čehov ter dva Slovenca, Peternelj Mirko iz Žirovnice in jaz. Delavnica je bila sicer velika dvorana, toda pol v zemlji, z okni pod stropom, torej klet, kjer nismo mogli delati pri dnevni svetlobi, temveč je morala ves dan goreti luč. Razen treh šivalnih strojev za šivanje mehkejših krp, nismo imeli nobenih strojev in smo vsa dela izvrševali ročno. Okrog dolgih delovnih miz nas je sedelo po 10 do 12. Sedel sem pri mizi, kjer smo pribijali krpe na lesene podplate. Da sem pr šel vendarle k svojemu delu in poklicu, sem se veselil samo en dan. Drugo jutro sem dobil pri zboru poziv, da se moram takoj javiti v revirju (bolnišnici). Od starešine bloka 14 W. Nessa nsem mogel drugega pričakovati. Če me ne bi bil poslal v revir, bi me bil gotovo predlagal za transport v Francijo, kamor jih je odšlo avgusta 1. 1942' nekaj sto. Po razgovoru s Hrasteljem sem bil duševno toliko pomirjen, da sem odšel v boln š-nico na poizkusno okuženje z malarijo v trdni veri, da se mi ne bo nič zgodilo. (Nadaljevanje sledi) Stran 4 dina, pa bodi v bodrilo vztrajnost starejših tovarišev, ki se izraža v pomembnih besedah: »Ne samo z avtom, tudi peš jo mahnemo na Zelenico«. Dom bo oskrbovan ob nedeljah in praznikih ter prejšnji večer. V njem je sedaj 8 pogradov z žimnicami in dve rezervni žimnici. Prihajajte z vidiranimi planinskimi in osebnimi legitimacijami in se povsem držite obmejnih predpisov, le tako boste delali čast imenu zeleni-škega doma! Otutstiba Planinsko društvo v Tržiču obvešča: V dneh od 31. decembra 1952 do 4. januarja 1953 bo klubski tečaj tržiških smučarjev na Zelenici. Zaradi tega v teh dneh ne bo' mogoče v domu prenočevati. V nedeljo, dne 4. januarja bodo medklubske tekme. Gledalci naj ne pozabijo vzeti s seboj vidiranih planinskih legitimacij in osebnih legitimacij! Razgledaš Kriškega polja Tržičani se prav radi postavljamo z »lepoto domačega kraja in bližnje okolice«. Za pristnega Tržičana pa je ta lepota na Kofcah, pod Storžičem in morda še pri Hudičevem mostu. Lepota Kofc in planine pod Storžičem pa je zanj še najbolj mikavna znotraj planinskih koč, zato jih hodi tudi pogosto obiskovat. Drugam ga že malokdaj zanese. Proti jugu, proti Kovorju in Križam zaide navadno le jeseni, ko se je treba oskrbeti z jabolki, zeljem in kostanjem. Včasih ga v te kraje prisili tudi veseli dogodek v družini, ker z otroškim vozičkom z ženko pač ne moreta na Kofce. Tako dober Tržičan kljub navdušenju nad »lepoto domačega kraja in okolice« pozna le Kamnik, ki mu visi nad glavo, Košuto, kjer so Kofce, Storžič in Kukovnico ali Kriško goro. Triglav seveda tudi. Če pa ga obrneš proti jugu in vprašaš, kateri vrhovi so tam doli na levo od Jelovice — pa že ne ve, kakor tudi ne pozna vrhov okoli Triglava. Vse je pač — Triglav. Iz tržiškega kota se ne vidi daleč. Ku-kovnica, Kamnik in Stole zapirajo pogled. Le preko kolodvora seže pogled malo dalje do Jelovice in vrhov v Škofjeloškem hribovju. Tržiško obzorje je majhno. Zato pojdimo rajši na sredo Kriškega polja, kjer se svet odpre na široko. Saj niso planine lepe samo od blizu in ni edini užitek v prirodi sopihanje po strminah z majhno jedilno shrambo na hrbtu. Tudi ni treba iti v Križe po cesti in se vaditi v odskakovanju pred avtomobili in kolesarji. Zakaj ne bi šel skozi Bistrico in nato preko Loke? Ta ljubka dolina gotovo ne nosi zastonj tega imena. Njen tihi mir bo gotovo ugodno vplival na tvoje živce, ki jih rahlja razgibano življenje v Tržiču, posebno če stanuješ kje blizu gostilne. Ob poti te bo mogoče zanimalo delovanje vode, ki spodjeda svoje naplavine. Mimo gredoč si boš ogledal prostor, kjer bo novo kopališče. Opazil boš terase v strugi Tržiške Bistrice in če boš dobro pogledal, boš videl, da sta Kovorsko in Kriško polje v isti višini m da je Loko izgrebla naša hči planin, kot se lahko tako lepo reče. Ko boš prišel preko mostu pod Retnja-mi, ne zavij takoj po Kopanki v Križe. Zavij ob vodi do Smuka. Tu se ozri nazaj. Vsi tisti hribi, ki te v Tržiču duše, so tu na široko razpostavljeni. Košuto vidiš skoro v vsej njeni 15 km dolžini, v njenem vznožju pa vse planine do Šije. Iz doline zavij v vas Breg. Ker si vajen tržiškega nemira, skoro ne boš mogel verjeti, da slabo uro od Tržiča žive ljudje v takem miru, da so okoli hiš rože in čebelnjaki. Ker pa si prišel zaradi razgleda, se boš ozrl tudi po viši- nah. Storžič je od tu res stožčast in če si se kdaj učil zemljepisa, boš lahko verjel, da spada h Kamniškim planinam, ne h Karavankam. Malo si se že nahoda!, pa tudi kraj ni tak, da bi dirkal. Ob znamenju se bo korak sam ustavil. Tu, na robu vasi, postavijo pogrebci mrliča zadnjič na zemljo. Sklonjeni stoje ob krsti, na ozadju pa je naslikano vse tisto lepo, kar rajnki zapušča. Naprej proti Zadragi in Dupljam se ne izplača. Zahodni obronek Udinega boršta — Novine, tam, kjer tržiška žele^iiica zavozi tik ob breg, razgled zapre. Zato pojdi rajši po poljski poti proti glavni cesti. Tu je svet odprt na vse štiri strani neba in z enim samim pogledom boš objel vso lepoto Gorenjske in Škofjeloškega hribovja, preko Jelovice z Bab jim zobom, Triglavskega pogorja, Stola, Be-gunjščiee, Košute, Storžiča do ostalih Kamniških planin. Zajel boš z enim pogledom resnično lepoto tržiške okolice. Veliko cesto kar prekorači in pojdi naprej preko polja v Žiganjo vas! Tu si boš morda ogledal še staro lipo in užival nedeljsko spokojnost vasi. Ko se boš vračal proti domu, boš šel skozi Soben je. Če te bo pot zanesla mimo restavracije, se boš ustavil na senčnatem vrtu, v hladnih dneh pa ti bodo postregli, če boš želel kar v topli kuhinji na mehkih klopeh ali v prijetnem salonu. Vsestransko podprt in zadovoljen boš krenil proti ljubemu Tržiiču. Tvoj ponos nad lepoto domačega kraja mogoče ne bo več tako bahav, toda zavest, da živiš v res lepem kraju, bo mnogo večja, pa tudi bolj utemeljena. Gospodarska razdelitev gozdov Gozdovi zavzemajo v tržški okolici velike površine. Oglejmo si v številkah najprvo površine celih katastrskih občin, nato površine gozdov v teh občinah ter izračunajmo procent gozdnatosti za vsako kat. občino: Kat. občina površina gozdov Sv. Ana 3967 ha 2326 ha 58% Sv. Katarina 7575 ha 5658 ha 75% Tržič 482 ha 315 ha 65% Križe 779 ha 395 ha 50% Bistrica 979 ha 519 ha 53% Kovor 430 ha 149 ha 35% Skupaj 14212 ha 9362 ha 65% Ker odpade v Sloveniji na gozdove 42% od celokupne površine, v Jugoslaviji pa 31%, moremo šele sedaj razumeti gospodarsko in turistično vrednost gozdov v naši okolici. Pri tej priliki se ozrimo še po sosednih in drugih državah, pa bomo našli še večje razlike v procentih gozdnatosti. Avstrija ima 37% gozdov, Italija 18%, Grčija 18%, Nemčija 27%, Švica 24%, Francija 19%, Anglija 5%. Od vseh gozdov v tržiški okolici odpade na državne gozdove 62%, na zadružne in privatne gozdove pa 38%. Gozdna uprava ima po teh podatkih zavidljivo razsežnost gozdov, a tiči še vedno v Puterhofu. Če hočemo imeti red in pregled nad gozdovi, jih moramo tudi prostorno obvladati, to se pravi, da moramo poznati vsak del gozda; predvsem pa moramo vedeti, kje se ta del gozda nahaja. Za male gozdne parcele nam služi katastrska mapa v merilu 1:2880. Če vemo za številko parcele, za številko mapnega lista in katastrsko občino, v kateri se dotična parcela nahaja, z lahkoto najdemo parcelo na karti in potom karte na terenu. Ako pa so parcele velike in merijo 100 ha ali celo 1000 ha, nam katastrska mapa več ne zadostuje. Tedaj si moramo sami pomagati in izdelati gospodarske karte. V ta namen obhodimo ves teren ene ali več parcel ter razdeli- mo gozdove po določenih gozdarskih vidikih v oddelke. Meje oddelkov so naravne, to so meje ob poteh, cestah, potokih, grebenih ali dolinah, ali pa umetne, to so meje ob gozdnih presekah. Naravno meje oddelkov imajo državni gozdovi v Puterhofu ali pri Sv. Ani, umetne meje pa najdemo na Pokljuki, Mežaklji in Jelovici. Velikost oddelka je različna : od 10 ha do 50 ha. Končno ločimo še znotraj oddelka gozdove v pododdelke, odseke ali sestoje. To so deli gozda, ki se ločijo med seboj po starosti, po drevesnih vrstah ali pa zarasti. Državni gozd v Puterhofu ima 102 oddelka in 500 pododdelkov. Meje oddelkov in pododdelkov izmerimo ter jih včrtamo V karto v merilu 1:10.000 ali 1:15.000, kakor je izdelana karta gozdne uprave. To znači, da predstavlja vsak kvadratni cm na karti 1 ha v naravi, odnosno 2,25 ha v naravi. Na karti izračunamo površine oddelkov in pododdelkov ter se morajo površine teh ujemati s površinami parcel po katastrskih podatkih. Oddelke zaznamujejo s številkami 1, 2, 3 ..., pododdelke pa s črkam! a, b, c. Če napišemo 5/d, pomeni to oddelek 5, pododdelek d. Tako smo Sii ustvarili možnost, da tudi prostorno obdelamo gozdove. Zdaj je treba opisati vsak pododdelek ali sestoj iri to glede na terenske in zemljiščne prilike, kakor so nagib terena, globina zemlje, vrsta pokrova (stelja, trava), temeljno kamenje, nadmorska višina itd. Nato pa ugotavljamo lesno maso tega sestoja po raznih metodah. To delo opravlja taksator ali gozdni cenilec. Vse ugotovljene podatke vpisuje taksator v ustrezno knjigo, ki se imenuje gospodarska knjiga, načrt ali gospodarska osnova. Taksatorji so priznani najbolja-' gozdarski strokovnjaki. Imenujejo jih tudi gozdne arhitekte, ker izdelujejo načrte za razvoj gozda za prihodno 10 letno do 50 letno dobo. Novoletna jelka — praznik naših otrok Priprave za najlepši otroški praznik gredo h kraju, v sredo popoldne, zadnji dan v letu, bo vzpetina, na kateri stoji Dijaški dom, pripravljena za sprejem otrok in dedka Mraza. Okoli in okoli Dijaškega doma bodo raztresene čudovito pisane stojnice, polne sladkarij in igrač, ki jih boste lahko kupili po precej znižanih cenah. Taborniki in partizani bodo imeli postavljene kar štiri tabore, pri njihovih tabornih ognjih se bodo otroci lahko ogreli, zraven pa še kaj prigriznili in popili skodelico toplega sladkega čaja. Oboje bodo dobili od tabornikov in partizanov zastonj. Pa tudi za razvedrilo bo poskrbljeno. Strelska družina bo pripravila štiri strelišča za pionirje, v posebnem šotoru boste lahko poizkusili srečo z ribolovom, tisti pa, ki radi deklamirate, pojete ali igrate na harmoniko, boste stopili pred mikrofon in zapeli, povedali veselo pesmico ali zaigrali na harmoniko, da vas bodo slišali vsi otroci okrog Dijaškega doma. Ko se bo nad Tržičcm že zgrinjal mrak, se bo pripeljal dedek Mraz v '•'premstvu Snežene žene in drobnih Snežink. Pisane rakete, še bolj pisano barvani ognji in streljanje z možnarji, vesela godba in prisrčni pozdravi vseh otrok, bodo dedka sprejeli, ko bo stopil na oder. Zastopniki pionirjev ga bodo pozdravili in mu pokazali, kaj znajo, zaplesali bodo pred njim, mu zapeli in zaigra1 i na harmoniko. Iz vsega mora dedek Mraz videti, s kakšnim veseljem so ga otroci čakali in kako radi ga imajo. Kakor delajo vse tovarne in vsa podjetja sedaj ob koncu leta obračune o Svojem delu, tako bodo morali tudi otroci napraviti tak obračun o svojem delu v šoli in pionirski organizaciji. In če bo ta obračun pokazal, da so otroci storili svojo dolžnost, tudi nagrada za pridnost ne bo izostala. Dedek Mraz ima že pripravljena darila za pionirje in cicibane, darila, ki jih je kupil za denar, katerega s,o mu izročili delavci tržiških tovarn. Po razdelitvi daril se bo od pionirjev ]n cicibanov poslovilo tudi Staro leto in J*n pozdravilo Novo leto z željo, da bi °ili uspehi v novem letu še večji in še lepši. Med splošnim veseljem nad prihodom Novega leta, iskrenimi medsebojnimi čestitkami in voščili za novo leto, poka- njem možnarjev in šviganjem raket pod zvezdnato nebo se bo dedek Mraz poslovil in odpravil spet nazaj v svoje domovanje. Luči na prireditvenem prostoru bodo začele ugašati, zvočniki bodo utihnili, pokanje v strelskem šotoru bo pojenjalo, pionirji in cicibani se bodo odpravljali domov in skoro bo ves grič zajel mir in tišina bo zavladala vsepovsod ; pravljice bo konec. Zato pa bo pionirje in cicibane doma tudi že čakala jelka, vsa v lučkah in zvezdicah, pod njo pa darila, ki sta jih skupaj z dedkom Mrazom pripravila za svoje pridne otroke očka in mamica. Pa še nekaj navodil: Otroci,, ki hodijo v šolo, bodo dobili vsa potrebna navodila v šoli, kjer bodo dobili tudi kupone za brezplačen prigrizek. Predšolski otroci bodo imeli v Dijaškem domu zakurjene sobe, da se bodo lahko pogreli, ko jih bo zeblo. V sobah bodo dobili pravtako tudi prigrizek in čaj, zato z njimi ne silite med šolske otroke. V vseh sobah bodo na razpolago otroške igrače, članice AFZ pa se bodo z otroki igrale in jim pripovedovale pravljice. Starši! Novoletna jelka je praznik otrok, ne pozabite tega! Zato bodo povsod imeli prednost le otroci. Prosimo vse starše in odrasle, naj ne silijo pred otroke, raje jim pomagajte, da bodo v celoti prišli na svoj račun. Z lepo besedo vplivajte nanje, da se ne bodo drenjali. Deklice in majhni otroci naj imajo prednost pred dečki. Starši, spomnite se, da boste šli zvečer na silvestrovanje, kjer vas otroci ne bodo prav nič motili, zato še enkrat: Novoletna jelka je namenjena pionirjem in cicibanom, zavedajte se tega! Ne bojte se da bi česa zmanjkalo, stojnic bo dovolj, hrenovk je naročenih 2000, kruha pa še več, tako da nikjer ni treba gneče in še manj strahu, da bi česa zmanjkalo. Rediteljsko službo bodo imeli gasilci. Prosimo, da se ravnate po njihovih navodilih. Za primer kakšne nezgode bodo planinci imeli pripravljeno reševalno službo. Vsa navodila in potrebna obvestila pa boste lahko sproti slišali tudi po zvoč- nikih. Kateri poklic naj si izberem? Potreba po gradnji stanovanj in drugih nujnih objektov v mestu Tržiču in okolici postavlja pred nas spričo pomanjkanja kadrov v gradbeništvu — nujno vprašanje, kako pridobiti mlade kadre, ki bi se tekom časa izučili in postali dobri zidarji in tesarji. Iz zadevnih statistik je razvidno, da si išče večina naših mladih ljudi poklic v vseh drugih industrijskih panogah, le za gradbeništvo je najmanj prijav. Mogoče je to še odraz predvojne dobe, ko je bil gradbeni poklic takorekoč podcenjevan in manj upoštevan od ostalih poklicev. Manj upoštevan zato, ker je bil to sezonski poklic in najbolj izkoriščan po raznih privatnih elementih. Tudi delo samo je terjalo mnogo več napora od ostalih poklicev, zaradi nerazvite mehanizacije. Po osvoboditvi so ta nesorazmerja med poklici popolnoma odpravljena, tako da gradbeni delavec ni več sezonski delavec in ne manj upoštevan, ampak je enakovreden ustvarjalec v gospodarskem življenju družbe. V stav- barstvu se v največji meri zrcali napredek in razvoj naroda. Dokaz za to so nam danes v naši socialistični državi naši gradbeni kolektivi, ki so zgradili toliko zelo pomembnih objektov, brez katerih se nikakor ne bi mogle razviti naše ostale industrijske panoge. Zato bi bilo zelo priporočljivo, da bi se naši mladi ljudje, ki si izbirajo poklic, odločali tudi za gradbeni poklic, ne le za take, v katerih je že tako prevelik dotok kadrov, kakor n. pr. v čevljarskem, krojaškem in strojnem. Če pomislimo, koliko je še potrebno v Tržiču zgraditi, je to s kadrom, kolikor ga danes premoremo, skoraj nemogoče. In še ti so starejši ljudje, katerim bodo službena leta kmalu potekla. Novih prijav v učenje je pa zMo majhno. Kolektiv mestnega gradbenega podjetja v Tržiču z veseljem sprejme v učenje mladince, ki želijo postati dobri specialisti v gradbeni stroki. Potrebne informacije lahko dobite v pisarni mestnega gradbenega podjetja. Prizadeti materi Prejeli smo dopis matere, ki se žal ni podpisala. Zato ga tudi ne bomo priobčili, pač pa odgovorili na. nekatere njene misli. Iz vsega dopisa jasno izzveni, da jo je predvsem prizadel članek o gimnaziji, ki je bil priobčen v prejšnji številki in še to le tista misel, naj bi dijaki, ki se ne uče, plačevali šolnino. Predvsem so to misel ona sama in vsi prizadeti napačno razumeli. Šolanje je v naši državi' brezplačno in tako tudi ostane. Le tisti učenci, ki so že hodili predpisanih osem let v šolo, pa. v tem času niso prišli dalj kot do prvega ali drugega razreda gimnazije, ker se nočejo (ne pa ne morejo!) učiti, in ki so stari že 15 ali celo več let, naj bi plačevali šolnino, če hočejo še nadalje hoditi v šolo, kajti gimnazija jih niti ni dolžna imeli v svoji sredi! Takih dijakov pa ni veliko, zato ne razumemo, zakaj naj bi se nad tem predlogom starši razburjali. Glede petega razreda na osnovni šoli pravite, da bi bil zelo potreben. Res je, toda, ko smo ob začetku soškega leta vprašali dijake I. razreda gimnazije, kdo bi šel v peti razred osnovne šole v Tržiču, ni bilo skoraj nikogar. Večina je hotela ostati v gimnaziji. Peti razred bi jim utrdil znanje v računstvu, branju, pisanju in še marsikje, pa bi poTem v I. razredu gimnazije brez težav lahko izde-ovali. Tako pa bodo obsedeli še za eno leto v I. gimnaziji in ostali pač repe-tenje. Sramota, ki so se je bali ob vrnitvi v 5. razred osnovne šole bo sedaj ob ponavljanju resnična, dočim bi je ob začetku leta niti ne bilo! Dalje pišete, da pridejo otroci iz osnovne šole prav slabo priravljeni, kar pa ne bo držalo. Res je, da mnogi ne znajo niti brati, pravilno pisati ali računati, še s table ne prepisati, toda vse to jih je osnovna šola učila in tiste, ki so hoteli, tudi naučila. Vlivati v glavo pa ne moremo. Otroci morajo pri učenju tudi sami sodelovati. Brez muje se še čevelj ne obuje! Dalje vprašujete, kam s 12 letnim fantičem. Za šolo ni, učit ga ne morete dati, na delo ne spraviti! Ta fant spada v šolo in nikamor drugam in /a šola mora imeti in če je začel s sedmim letom, bo torej hodil v šolo še do 15. leta. Torej ste še cela tri leta lahko brez skrbi, vsa ta tri leta bo hodil v šolo, pa četudi vsa leta v isti razred, saj sami pravite, da za šolo ni. Vsa ta leta bo dobival otroške dodatke in nobene nevarnosti ni, da bi moral plačevati šolnino ali da bi mu bla odtrgana kar od otroških doklad, kajti predlog našega člankarja se je glasil, naj bi plačevali šolnino le dijaki, ki so šolsko obveznost že izpolnili, delati in uč'ti se v šoli pa nočejo! Sćcer pa je bil to le predlog s tržiške gimnazije, ki. ne more prav nič vplivati na izplačevanje doklad, zato bodite glede tega kar pomirjeni! Taborniška organizacija je v Tržiču stara komaj pol leta, pa je v nedeljo 23. decembra že polagala svoj prvi obračun. Občnega zbora se je udeležilo skoro 100 članov, manjkalo je le nekaj najmlajših in pa tisti, ki zaradi slabih usnehov v šoli ne morejo biti člani taborniške organizacije. Občni zbor so s svojo navzočnostjo počastili in mu prinesli pozdrave tudi zastopniki oblast5, tajnik Turističnega društva Tržič pa je ob tej priliki zabil v taborniški prapor spominski znak. Med gosti je bil posebno prijazno sprejet zastopnik sosednjega rodu tabornikov Stražnih ognjev iz Kranja. Zelo se vam smilijo ubogi dijaki, ki se uče in uče, v upanju, da bodo vprašani in popravili slabo oceno, profesorji pa nimajo potrpljenja in dobre volje, da bi jih vprašali. Ubogi dijaki, ki so že tako vsi obupani do skrajnosti, torej nimajo možnosti, da bi svojo oceno popravili, izgubljajo na ta način vso voljo do dela in celo do žvljcnja. Ne bo tako hu"7o! Ponovno vabim, starše in prijatelje mladine, pridite v šolo k pouku, pa se boste sami prepričali, kakšno je delo v razredu! Verjemite, da je vse naše delo usmerjeno v tisto smer, ki jo vi sami poudarjate na koncu svojega pisma: Mladina je naš up! Resnično, mlad:ina je naša bodočnost, je vsa naše sreča, zanjo gradimo tovarne, za njeno svetlo življenje delajo roke vsega našega delovnega ljudstva. Vedite, da je v nas učiteljih in profesorjih ta m'seil stalno živa in da nam prav ta misel narekuje vso skrb, ki jo Imamo do otrok. Prav ta skrb nam pa daje tudi vso pravico, da se z vso silo borimo proti nedelavnosti nekaterih naših djakov in prav tako proti škodljivim navadam in pojmovanjih o šoli, ki so še vedno v mnogih naših ljudeh. V bodoče uredništvo ne bo več odgovarjalo nepodpisanim dopisnikom, zelo pa bo hvaležno za vsak dobro m'šljen in resnici odgovarjajoč prispevek. Iz poročil, ki so bila zelo skrbno izdelana in so do podrobnosti zajela vse društveno delo, je bilo jasno razvidno, da je odbor stori več, kot pa je bila Bgolj njegova dolžnost. Težišče vsega dela je bila organizacijska utrditev rodu samega ter obeh klubov in družine na gimnaziji. Razen čisto organizac'jskih je odbor dostojno rešil tudi mnogo drugih vprašanj. Blagajnikovo in gospodarjevo poročilo sta člane o tem povsem prepričala. Ponos vseh tržiških tabornikov pa je lepi rodovni prapor, eden prvih in najlepših v Sloveniji sploh, ki smo ga ob kumovanju tov. ministra Borisa Zi- herla razvili 2. novembra točno ob uri, ko se je v Zagrebu začel VI. kongres KPJ. Občni zbor ni mogel dati dosedanjemu odboru večjega priznanja in mu pokazati zaupanja lepše kot ga je: skoro vso dosedanjo upravo je ponovno izvolil v novi odbor. Načrt za delo v novem letu, kakršnega je predložil novi upravni odbor, je občni zbor sprejel v celoti, ker je izvedljiv brez posebnih težav. Potrebna je le dobra volja, ki je našim tabornikom ne manjka. Rod Tigra, ki je najboljši v našem rodu, bo služi vsem tabornikom za vzgled. Tabornik se ne ustavlja sredi poti. Izkoristili bomo svoje dosedanje izkušnje pa bo šlo v novem delovnem letu še bolje! Starši, pošiljajte svoje otroke med tabornike, kajti tabornik ne pije in ne kadi, tabornik je odločen in vztrajen, skromen in varčen, discipliniran in zvest, vzdržen in čist, delaven preprost, ljubi prirodo, je pošten in govori samo resnico, je pravičen in iskren, stremi k napredku in znanju, je dober tovariš in pomaga drugim, je vljuden, gostoljuben, veder in se veseli življenja, njegovo ge slo je: S prirodo k novemu človeku! VZGOJNA PREDAVANJA Vzgojna predavanja Ljudske univerz? fie bodo nadaljevala v četrtek 7. januarja 1953. Na vrsti, sta še predavanje prof. Lovšeta o vzgojnem pomenu mladinskih in pionirskih organizacij ter predavanje prof. Cvetka o vzgoji staršev. S tem bo ciklus vzgojn'h predavanj zaključen. Ker pa so se stalni poslušalci že kar navadili na četrtkova predavanja, bo LU organizirala tudi predavanja iz praktičnega življenja (gospodarstva in gospodinjstva), ki bodo gotovo zanimala vse poslušalce. Program teh predavanj bomo objavili v prihodnji številki. Že v januarju pa bo predaval dr. Egon Tome o vtisih iz Turčije, ki jo je letos sam obiskal. Zobna ambulanta, Glavni trg 18 demt. Franc Eržen v torek od 8. do 12. In in od 14. do 18. ure; v četrtek in soboto od 7. do 13. ure; v sredo in petek od 13.30 do 10.30 ure. Dent. Maks 0?abnik v ponedeljek od 8. do 12. in 14. do 18. ure; v sredo in petek od 7. do 13. ure; v četrtek od 13. do 19. ure; v .soboto od 13. do 16. ure. Zdravstveni dom, Kovaška ulica 4 Ordinacija za bolno otroke: dr. Stanko Živec v torek in sredo od 10. do 12., v četrtek od 10. do 11. ure. Posvetovalnica za noseče žene: -škem odru je presegla vsa pričakovanja. Z vsebinsko močjo drame, s skrbno nadrobno režijsko obdelavo in — s tveganjem nam je Dom Bernarde Albe posredoval — večer z nadihom pravega teatra! Uprizoritev je bila dokaz, da z resnobnim hotenjem, z delovno disciplino' in režiserjevim znanjem, kot ga režiserka ima, tudi s skromnejšimi igralskimi močmi lahko dosežemo veHfa uspeh. Delo samo je bilo vredno naporov, ki jih je zahtevalo. Če bi spričo tega, da se jc s tem delom hotela povzpeti dramska sekcija »Svobode« na višjo raven, hoteli ocenjevati uprizoritev s strožjimi merili, bi lahko seveda odkrili tudi to ali ono pomanjkljivost. Povsem zadovoljile so nas zlasti Ponzia Mare Smoletovo. Marti -tirija Helene Legatove ter Marija Jo-sefina Tončke Jermanove, medtem ko je bila Adela Mare Globr/ kove zlasti v 3. dejanju skoraj pre. 'O prepričljiva. Prav tako bi izrazna r " " Jelke Žagarjeve, ki je kreirala Be-na lo, 'rišla do večje vejave, ko ne bi čut.li njeno igralsko stvaritvijo tudi med r^'-njem njenega odnosa režiserke do celotnega dela. Ostala družina, ki so jo predstavljale igralke z manjšo odrsko rutino, je na srečo bolj brezoblična gmota brez posebnih značilnosti, tako da so se zlasti Bernardine hčere lepo zlile v harmonično celoto. K doživljanju drame je mnogo pripomogla sicer ne razkošna a učinkovita scenerija, ki se je dobro skladala z mračnim okoljem Bernardinega doma. Stil inscenacije je prav tako zadel juž-naške značilnosti španskega sveta. Z Bernardo Albo smo v Tržiču napravili velik korak naprej v svoji kulturni rasti. Škoda pa, da je med občinstvom za njegov kulturni dvig tako malo prizadevanja in je obiskalo obe predstavi tako porazno majhno število gledalcev! Kako nizko raven kažejo t'sbi, ki čutijo vnaprej antipatijo do resnega odrskega dela in se navdušujejo zgolj za burke brez vsebine! Kaj naj rečemo o t/stih, ki jih odbija zgolj to dejstvo, da je neka drama napisana brez moških vlog in se nočejo priti prepričat o njeni vrednosti, o režiserjevih sposobnostih in čati plašč po vetru«. Razmere, ki jih nam prikazuje ta igra, niso še tako daleč V preteklosti, da bi jih ljudje lahko pozabili. Upamo, da bo ta živahna, zapletov bogata vesela igra privabila dovolj gledalcev ter vzbudila zanimanje in obilo smeha. V naslovni vlogi bo nastopil vsem Tržičanom znani »Šmirček« Edi Konči-na. Pa tudi ostale vloge so dobro zasedene z več ali manj znanimi igralci, ki upamo, bodo zadovoljili Tržičane. Igro režira Mirko Brejc. igralskih zmožnosti igralk k predstavi, temveč razširjajo svoje predsodke še med druge ljudi? Pravi kulturni zločin pa je, če kdo trosi vest po mestu, da so že vse vstopnice razprodane, ko je dvorana še prazna — zločin, ki ga ponovno doživljamo. OGENJ IN PEPEL V proslavo Dneva jugoslovanske armade je dne 21. decembra ob 20. uri uprizorila v Cankarjem domu dramska sekcija »Svobode« v režiji tov. Karla Smoleta trodejansko dramo Mire Pu-cove »Ogenj in pepel«. Kdor ve, koliko truda, koliko ogromnega časa je treba za dobro uprizoritev, koliko požrtvovalnosti poleg velikih in malih skrbi vsakega posameznika, bo šele znal prav ceniti režiserja in igralce. Že takoj v začetku prvega dejanja je nevidna vez spojila oder in gledalce, ki so skoraj brez diha sledili igri vse do konca. Nosilci glavnih vlog so res bili to, kar naj bi predstavljali. Senator tov. Demšarja, skrušen nad svojo zavoženo politiko, je pred nami res trpel duševno še bolj kot telesno. Ko prosi hčerko za mrvico ljubezni, je bil pretresljiv v svoji nemoči in obupu. Tov. Pirihova je bila vdana, toda v sebi razdvojena hči Tanja, ko spoznava ves gnili in nepošteni; svet, ki jo obdaja. Tov. Podgoršek je dovršeno podal lik italijanskega kurata, ki je Slovenec le za to, da špionira in izdaja. Skup v kretjah in blagega glasu ni prekoračil nevarne meje, ki bi ga privedla lahko v karikaturo. Hišnik Rob tov. Končine je bil dober, preprost, a v svojem srcu ponosen m,ali človek, ki je ob sinovi smrti zrasel v čudovit lik. Tov. Fabjanova je bala plehka in lahkomiselna Iris, gnana le od svojih sebičnih instinktov. Njen brat Savo tov. Ahačiča je bil tu pa tam preglasen, vendar je v celoti podal dovolj prepričljiv tip brezzna-čajnega stremuha in vodje Črne roke. France Martel, ki ga je kreiral tov. Stri-tih, je b'l najmočnejši v intimnih prizorih s Tanjo, v katerih sta oba zaigrala čudovito ubrano in lepo. Inscenacija je bila skrbno pripravljena in okusna. Domov smo odhajali bogatejši za novo lepo doživetje. Beležka Grem zadnjič mimo kina. Vse črno ljudi pred Cankarjevim domom. Radovednost me premami, da se prerinem v natlačeno vežo. Gneča, da komaj dihaš. Vmes jočejo »skoraj« mladeniči fin »skoraj« dekleta, ker jih neusmiljeni miličnik ne pusti v dvorano. Po njegovem mnenju še niso izpolnili šestnajstega leta. Izkazati se morajo z legitimacijami, da ugotovi, kdo je že goden. In film je vendar nadvse »lajn«. Začne se predstava, polna starih, obrabljenih trikov ter nemogočih in bedastih situacij. Gledalci vzdihujejo, cepetajo, cvilljo — sploh — vse je na višku. Tu mi je prišla pametna misel. Če ho- Ljudska knjižnica V preteklem letu se je Ljudska knjižnica reorganizirala in znatno povečala svoje delovanje. Saj zanimanje za dobre knjige tudi pri nas vedno bolj raste in knjiga je brez dvoma ena najvažnejših poti k kulturnemu dvigu ljudstva. D.i ima pri tem pač levji delež naša knjižnica, o tem je lahko vsakdo prepričan. Žal se podjetja in »ind kalne podružnice še vse premalo zanimajo za razcvet naše knjižnice. Častna izjema je tovarna Triglav, ki nam je prepustila svojo obširno knjižnico s 790 knjigami (med njimi 380 leposlovnih in 73 mladinskih) in tako kvalitativno in kvantitativno precej pripomogla k obogatitvi naše knjižnice. Saj je vsakomur lahko jasno, ob robu če dramski odsek »Svobode« napolniti dvorano, naj vendar uprizarja take igre kot je Franfcenstein! Izza kulis naj se n. pr. v vsakem dejanju prikaže vsaj nekajkrat smrt s koso, mrtveci naj korakajo po odru in nosijo svoje glave pod pazduho, velikanski črni pajki naj stezajo svoje požrešne čeljusti po nedolžnih preganjanih deklicah, volkodlak naj .... itd., itd. To je samo nekaj nujnih priporočil, ker želim, da bi se dvignila kultura tržiškega prebivalstva. Kdor se z mojim dopisom ne strinja, naj se oglasi! v preteklem letu da s samo izpo-sojevalnino knjižnica ne more nabaviti niti najvažnejših knjig, s katerimi je založen naš knjižni trg in ki bi biie nujno potrebne v naši knjižnici. Do 1. jan. 1952 je bilo 74 rednih izpo-sojevalcev, sedaj jih je 191. Žal nekateri izposojevalcii ne vračajo knjig redno, ter čakajo, da bo kdo prišel ponje, so pa tudi med njimi, ki prav malo ali nič ne pazijo na knjige. V letu 1951 je bilo izposojenih 21.15, v preteklem letu pa 3029 knjig. Odprta je bila 260 ur v rednem času in 125 ur v izrednem času. Na novo je bilo nabavljenih 86 knjig. Vseh knjig je 1118. Ob premierah v decembru Redna letna skupščina Planinskega društva V četrtek dne 18. decembra 1952 je imelo Planinsko društvo v Tržiču svojo redno letno skupščino, na kateri je podal upravni odbor obračun dela v preteklem, poslovnem letu za dobo od 1. januarja do 30. novembra 1952. Iz blagajniškega in bilančnega poročila je razvidno, da je imelo gospodarstvo sledečo sliko: vsi dohodki din 2,289.376.— vsi izdatki 2,311.442.— osnovna sredstva 658.701.83 nedovršene investicije 4,798.041.87 investicijska dela v teku 138.534.-....... dolžniki 171.556.50 lastno finansiranje investicij 686.097.77 zaloge v postojankah 190.578.20 zaloge blaga v skladišču 75.098.— drobni inventar v postojankah 121.834.— popravki vredn. osnov. sred. 101.958.33 sklad osnovnih sredstev 355.709.41 dolgoročni krediti za invest. 201.037.90 finans. invest. in kreditov 2,073.853.58 finansiranje iz skladov 1,487.733.52 prostovoljno delo 688.891.— notranja posojila 686.097.77 upniki 542.473.10 odnos do Planinske zveze Slov. v obliki rednega računa 1.220.- -obveznosti iz članarine 1.110.— obveznosti do Plan. zveze Slov. kot obratni kredit 130.000.— ostare terjatve ali obveznosti 316.067.— sklad obratnih sredstev 301.384.67 stroški oskrbovanja planinskih postojank 576.432.50 upravni stroški 1,33.515.— neposlovni razhodki 31.235.— dobiček 225.581.70 dohodki članarine 31.365.— dohodki od oskrbe planinskih postojank 854.544.20 neposlovni dohodki 80.855.— Gradbena delavnost pa je zajela: Dom pod Storžičem.. — V gornjih prostorih je bil izvršen grobi omet v skupni izmeri 122,72 m2. Nadalje je bil izvršen v treh sobah fini omet sten in stropa v Skupni izmeri 184,08 m'2 in položen pod kompletno z blazinami v izmeri 184 m2. Izvršena so bila slikarska dela v vseh prostorih pritličja in prvega nadstropja, vštevši hodnike. Narejena so bila vrata v klet in vrata za verando. Poleg vsega tega so bila .izvršena še manjša dela. Dom na Kofcah. — Popravili smo streho in okna, Pri štirih oknih smo napravili nova vetrna krila. Treba pa bo izvršiti še precej nujnih del. Planinski smučarski dom »TITOVI GRANIČARJI« na Zelenici. — V letošnjem letu smo prevzeli v upravljanje grobo zgrajeno stavbo na Zelenici od Komande Ljudske milice za Slovenijo. Ob prevzemu stavbe smo napravili ogled in prevzemni zapisnik. Takoj nato smo začeli z deli, ki smo jih smatrali za najnujnejša ob podpori Planinske zveze Slovenije v višini 350.000— din, dela-v,oljnega članstva in smučarjev športnega društva »Ljubelj«. Tako smo pripravili prve prostore za zavetišče, V domu, srno napravili v veliki sobi pod in postavili kmečko peč, popravili smo okna l,n vetrna krila. Nadalje sn» uredili pod v Predprostioiru in tega ločili z vrati od vhoda, stopnišča in velike sobe, napravili smo stopnice pri vhodu in stenski opaž v kleti. Nabavili smo 10 novih niz, 24 stolov, 8 pogradov in te opremili z žimnicami ter kuhinjsko polico. Za, kuhinjo smo kupili potrebno posodo in jedilni pribor. V dom smo dali tudi eno društveno mizo. Vso stavbo smo očistili, izvršili nekaj manjših del v ostrešju in pripravili dvoje kompletnih strešnih oken, kakor tudi potrebno pločevino za okenska oboda in dimnika. V delo smo vložili mnogo truda, posebno je bil težak prenos, pri katerem sta nam uvidevno pomagali predvojaška vzgoja in strelska družina. Pri tem smo- izvršili nad 1300 prostovoljnih ur, kar predstavlja vrednost okoli 65.000.— din. Bolj pa je šepala propaganda in z njo povezava članstva z odboroim. Tudi večina članstva ni pokazala potrebne planinske zavesti, kar vidimo iz neplačanih članarin, pa tudi iz premajhnega zanimanja za edino našo planinsko revijo Planinski Vestnih, ki ga izdaja Planinska ;;.eaa Slovenije. V bodoče moramo utrjevati planinsko zavest, odkrivati članstvu lepoto naših planin, dvigati .dejnost in nravstvene vrednosti, ki so večkrat pod ravnjo nekdanjih planincev. Odpadli bodo morda, korisiolovci, ostali bodo tem več vredni. Tesno je treba sodelovati s smučarji in telesnovzgojno organizacijo in odtegovati mladino od kvarnih vplivov gostiln, alkoholizma in pretiranega plesa. Tako bomo izvršili nalogo, ki jo od nas zahteva naša socialistična domovina. Pismo Strelske družine Uredništvu »Tržiškega vestnika« v Tržiču. Z lozlrom na članek »Tržiški Pavlina« v vaši 5. številki vam demonstrativno celokupni odbor SD Tržič v imenu vseh strelcev sporoča: 1. Na plakatu otvoritve strelišča stoji med dnevnim sporedom: ...»nato se izvrši streljanje častnih strelov«, ne pa »gostov«, kakor navaja vaš Pavliha. Glede »tržiške gobe« pa mislimo, da je zbadljivka vašega Pavlihca popolnoma neumestna, ker je to pogreško zakrivil »tiskarski škrat« Gorenjske tiskarne; omenjamo pa, da smo nad polovico plakatov sami, korigirali, po naši reklamaciji pa smo prejeli, iz tiskarne dodatne tiskane popravke »sodeluje tržlška godba«, s katerimi smo plakate popravili, za kar smo prepričani, da je namenoma prezir! vaš »Pavlihee«. 2. Nadvse užaljen pa je. naš strelski ponos, ker nas, vaš Pavlihec prišteva med pijance »kozlostrelce« ter s tem onečašča naše delo, katerega smo 100% izvršili v tekmovanju za, VI. kongres KPJ, to je našo zadolžitev — zgraditev strelišča. Zato zahtevamo, v imenu vseh članov, ki šo z žuljavlmi rokami zgradili najlepše strelišče v Sloveniji in sodelovali, pri: vseh političnih akcijah, da ne omenjamo tekmovanj, da v prihodnji številki vašega lista navedete vse naše člane »pijane kozlostrelce«, kakor tudi kraj ilegalne »Delavnice za moške in ženske«. 3. V vednost vam, posebno Pavlihicu sporočamo sledeče: Naše delo so ocenila in priznala visia. tiržiška gospodarska podjetja, ustanove, organizacije, društva, kakor' tudi naša okrajna in republiška vodstva, kar se konkretno1 kaže v finančnih in ostalih -podporah. Čudi nas pa vaše zafrkljivo dejanje, s katerim nam hočete rušiti naše vrste in umazali naš ugled. Ne moremo si tolmačiti spremembe vašega mišljenja, ker ste nas ob začetku graditve vzpodbujali k povečanju športne naprave z obljubo vaše znatne finančne pomoči. Mi. smo na vaše »resne« besede' zgradili strelišča, katero dela čast vsej tržiški športni dejavnosti. 4. Pavliihou pa svetujemo, naj bo kronist tekočih zadev v Tržiču. Išče in obravnava naj stvarne napake, katere delajo vodoma ljudje, ki se žele namenoma odtujiti socialistični izgradnji naše domovine ter s svojimi podlim delovanjem zavajalo vse pošteno misleče ljudi na pot sovražnikov domovine, pa, naj si bo v vatikanski ali kateri drugi smeri. 5. ZelimO', da se celotno naše pismo objavi v prihodnji vaši številki. Slede podpisi. Pismo nas je zares presenetilo. Nikomur od mias, ki smo prispevek našega sodelavca, ki piše Tržiškega Pavlino, brali pred natisom, ni niti od daleč prišlo na um, da bi utegnil biti kdorkoli užaljen zaradi njegovih dovtipov, še manj pa seveda, da bi bili ti dovitipl napad na našo strelsko družino in zaisramovanje naših strelcev! Prepričani smo, da tudi večina naših bralcev tega ni tako razumela. PO| prejemu pisma smo se hoteli s Strelsko družino osebno sporazumeti in smo zato odbor družine povabili medse. Ker pa je odbor tudi po tem sestanku vztrajal pri tem, da njihovo pismo objavimo, naj dostavimo pismu nekaj pripomb. Res je, da naš Pavliha, ni. videl »streljanja gostov« na lepaku, temveč je napoved te točke slišal na proslavi sami. Toda kdo bi šaljiveu stopal na prste, če kaj po svoje zasuče, ko se je vendar hotel okoristiti le z dvoumnim »streljanjem gostov«, pri čemer so gostje lahko ali smiselni subjekt ali pa — seveda le za hudomušneža — tudi objekt! Humoristu ni važno, da bo vse točno reproducira!, temveč izrabi le dvoumno besedo, komično situacijo itd. Za njegovo humoristično žilico velja včasih celo, kar1 je zapisal nekje Giordano Bruno: Se nom d vero, ž molto ben trovato (če ni res, je izvrstno — izmišljeno)! In priznati moramo našemu Pavlini, dia ima nekaj humorja,, kot je tudi tiskarski škrat zagrešil S »tržiško giobo« ne zgolj navadno, temveč kar duhovito napako, vredno, da se zapiše. Kdor količkaj pazljivo prebere zadevni odstavek v Tržiškem Pavllhi in ga analizira, bo nadalje tudi uvidel, da ne prišteva med pijance strelcev, temveč namiguje le na to, da je ta ali oni od udeležencev proslave pregloboko in v nepravem času pogledal v kozarec. Pa mu spet ni bilo zgolj' do tega, da bi ugotavljal to slabost, temveč ga, je zarnamila v prvi vrsti besedna igra: streljati v tarče — streljati kozle. Zato ne bomo ugotavljali, na kateri, prireditvi so udeleženci več popili, ali na tej ali na kaki drugi, resnica, je le, da imajo vprav na prireditvah strelcev udeleženci razne možnosti »streljanja«. »Delavnica za moške in ženske« je vsekakor Mestna, krojaftntoa, pri čemer je spet le to važno, da je napis dvoumen. jPa pustimo šale! Zelo nas preseneča, da očita Strelska družina zaradi Pavlihovih diovtipov neresnost tudi izdajatelju Tržiškega vestnika -..... Turističnemu društvu, ki je spodbujalo — kot je to njegova naloga — Strelsko, družino k graditvi čim lepšega, doma in ji obljubilo tudi vso podporo, će Turistično društvo nima tolikšnih možnosti podpiranja razvoja Tržiča, kot je z njimi računalo, ni njegova krivda. Vsekakor pa pozdravlja vsak napredek našega mesta. In eno največjih del je brez dvoina opravila v preteklem letu vprav Strelska družina, kar je s pohvalo in priznanjem najbolj hite! razglašati urbi et orbi — Tržiču in svetu, — vprav Tržiški vestnik. Kdo je torej prav in kdo napak razumel Tržiškega Pavliho? Razsodite o tem. sami! Z naše strani le še to: če se bo naš Pavliha v drugo spet kaj oglasil, naj misli, kogar bi. puščice te zadele, da na visoki vrh lete iz neba strele! (Fr. Prešeren) Kljub temu, da obstoji šahovsko društvo pri nas komaj poldrugo leto, smo že dosegli precejšnje uspehe. Danes imamo že nad 30 članov, ki redno tekmujejo na naših prireditvah. To je vsekakor lep uspeh in upamo, da bo naše takorckoč najmlajše društvo kmalu doseglo eno prvih mest na Gorenjskem. Tudi naša delavnost je precejšnja. Naj naštejem samo najvažnejše prireditve v preteklem letu. V čast VI. kongresa KPJ smo organizirali moštveni brzo-turnir, na katerem je sodelovalo okrog 00 šahistov v 14 moštvih. Na tem turnirju je zmagalo moštvo JLA pred Krizami, Predilnico I itd. V mladinskem tednu je moštvo »mladih« premagalo »stare« z rezultatom 6 : 4. Hkrati je bilo tudi tekmovanje za ekipno prvenstvo, na katerem, je sodelovalo 8 mladinskih moštev. S precejšnjim upanjem na uspeh pričakujemo prihodnjega tekmovanja za moštveno prvenstvo Gorenjske. Če torej napravimo resume našega dela, vidimo, da smo vsekakor na pravi poti in prepričani smo, da bo v nekaj letih Tržič tudi v šahu med najmočnejšimi mesti na Gorenjskem, saj je mladina v našem klubu v večini. Močna ovira našemu delu pa sta predvsem pomanjkanje prostora in slab finančni, položaj kluba. Glede prostora razen lepih obljub doslej še nismo dosegli ničesar. Če pomsiimo še na to, da smo se pred kratkim fuzionirali s šahovsko sekcijo iz Križ in da imamo vsega skupaj na razpolago samo eno šahovnico in še to v tržiški kavarni, potem, res ne vidimo svetle poti k napredku tržiškega šaha. Lepo se zahvaljujemo B. P. T., ki je prva in doslej edina razumela, da tržiški šah ne more živeti samo od zraka in dobre volje šahistov in je nakazala denarno pomoč. Upamo, da ostale tovarne in podjetja v Tržiču ne bodo dopustila, da bi ostal to osamljen primer, ampak nam bodo tudi one priskočile na pomoč. Imamo tudi redne mesečne brzotur-nirje. Z oktobrskega brzoturnirja so bili trije najboljši pripuščeni k tekmovanju za okrajno prvenstvo in od tod Štefe k tekmovanju za brzopotezno prvenstvo Slovenije. V čast Dnevu republike smo odigrali z JLA iz Križ moštveni dvoboj po Še-veniškem sistemu in zmagali z rezultatom 37 : 27 ter s tem ponovno potrdili rezultat, ki smo ga prej v enakem tekmovanju dosegli. Na individualnem brzoturnirju, na katerem je sodelovalo nad 30 šahistov, je zmagal Edo Roblek (S. K. Triglav, Ljubljana) s 15 točkami pred Stamenkovičem (JLA) z 12 in pol ter Štefetom (Tržič) z 12 točkami. Naš največji uspeh pa je vsekakor naša, prva medmestna tekma z Radovljico, v kateri smo zmagali z 6 in pol : 5 in pol. V decembru smo igrali tudi v Kranju. Rezultat 6 in pol : 3 in pol za Kranjčane za nas vsekakor ni porazen, saj smo nastopili v precej oslabljeni postavi. Ottokie fua&ivaislm Poročeni v mesecu novembru: Tišler A-lojzij, Lom in Kuhar roj. Meglic Ivana, Pu-terhof; Cotelj Stanislav, Leše in Babic Marija, Brezje; Kopač Alojzij, Medno in Bu-kovic Helena, Senično; škape Ludvik, Tržič in Zupan Antonija, Sebenje; Vevar Ignacij, Gorice in Tišler Neža, Gozd; Justin Prane, Paloviče in Praprotnik Ana, Popovo; Ahačič Franc, Tržič in Bogataj Broni.slava, Tržič; Ribnikar Franc, Sebenje in Ribn.i-kar Ana, Sp. Duplje; Bodlaj Stanislav, Tržič in Jerman Brigita, Tržič. Poročeni v času cd 25. novembra do 25. decembra: Magdič Franc in Košir Štefanija, Puterhof; Cizel Stanislav in Perkman Frančiška, Tržič; Bečan Janez in Ušenič-nik Vida, Tržič. Rojeni v času od 25. novembra do 26. decembra: Dolinšek Alojzij, Paloviče; Stri-tih Anton, Sv. Ana; Semič Renato, Tržič; Stegnar Silvester, Senično; Valjavec Marija, Kovcir; Bencina Tatjana, Tržič; To-pciriš Anton, Tržič; Šega Alojzij, Slap; Rozman Marija, Sv. Neža; Novosel Vlasta, Tržič; Majer Mojca, Bistrica; Mali Nikolaj, Senično; Godnjov Damjana, Tržič; Fcmc Lucija, Tržič; Praprotnik Irena, Tržič; Ko-privnik Irena, Tržič. Umrli v mesecu novembru: Smole j Pri- irafe Lukanc L'VT.:."'"i > ■ ^:'-!,:: želita vsem svojim odjemalcem mnogo sreče in uspeha v novem letu! mož, Tržič, star' 72 let; Aljančič Jera, Kovor, stara 84 let; Majdtč Viktor, Zvirče, star 52 let; Cerkovnik Franc, Puterhof, star 50 let. Umrli v času od 25. novembra do 2i5. decembra: Ahačič Lovrenc, Bistrica, star 57 let; Remie Ivana, Tržič, stara 68 let; Fer-lič Janez, Senično, star 2 meseca; Rogelj Peter, Slap, star 64 let; Zupan Jožef, Hudo, star 87 let; (Navratil Josef, Bistrica, star 57 let. Če želite kaj prodati ali kupiti, objavite to v naši rubriki »Posredovanja«! Našo posredovanje vam bo potrebno zlasti zdaj, ko je ukinjena komisijska trgovina v Tržiču. Bo pa tudi uspešno, saj prebere naš list od prve do zadnje strani nad tri tisoč bralcev! Tarifa: 10 din za besedo. Prav tako naj se posluži te naše rubrike, kdor je kaj izgubil ali išče kako zaposlitev in podobno. Za te vrste objav velja polovico nižja tarifa. PROŠNJA UPRAVE Ker je veliko povpraševanja po prvi številki prvega letnika »Tržiškega vestnika«, nam pa je ta številka pošla, prosimo našo bralce, ki nam jo lahko odstopijo, dla, jo oddajo proti odškodnini v naši upravi. Uprava »Tržiškega vestnika« Srečno in uspešno novo leto žele svojim odjemalcem in dobaviteljem Tržiške tovarne kos in srp<»v SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1953! SLOVENUA AVTO PROMET SAP - Ljubljana AVTOBUSNO IN PREVOZNIŠKO PODJETJE LRS V letu 1953 vam bomo prav tako kot v preteklem letu na razpolago za vožnje na izlete po najnižjih cenah! Srečno in uspeha polno novo leto želi vsem svojim odjemalcem metijska zadruga Z O. j. Sv. Ana pri Tržiču SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1953 ŽELI SVOJIM ODJEMALCEM Državna založba Slovenije podružnica Tržič OGLEJTE SI NAŠO BOGATO IZBIRO LEPOSLOVNIH, MLADINSKIH IN POLJUDNOZNANSTVENIH TER DRUGIH KNJIG! — NA ZALOGI TUDI VSE ŠOLSKE IN PISARNIŠKE POTREBŠČINE Stran 11 LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE, MESTNI OBČ. KOMITE ZKS IN MESTNI OBČINSKI ODBOR OF V TRŽIČU želijo v leiu 4953 vsemu prebivalstvu, delovnim kolektivom, članom Zveze komunistov, članom Osvobodilne fronte, članom društev in organizacij na teritoriju mestne občine Tržič veliko uspehov pri nadaljnjem gospodarskem, političnem in organizacijskem delu, kar je poroštvo za čimprejšnjo izgradnjo socializma! Z Novim letom k novim, te večjim uspehom t BRIVSKO FRIZERSKI SALON V L. ZIBLAR želi vsem cenjenim strankam SREČNO NOVO LETO! DELAVNIC« ZA HABV IN C0SY COPATB ANTON JELENC TRŽIČ (Slovenija) se priporoča za naročila, katera se solidno izvrše. KOLEKTIV GOZDNE UPRAVE ŽELI VSEM KOLEKTIVOM TRŽIŠKEGA PODROČJA SREČNO IN VESELO NOVO LETO IN MNOGO POSLOVNIH USPEHOV DELOVNI KOLEKTIV Gorenjske tiskarne VAM ŽELI V INOVEM LETU 1953 ČIMVEČ USPEHOV V BORBI ZA IZGRADNJO SOCIALIZMA O rečno novo leto želi vsem *^ svojim naročn'kom Andrej Praprotnik MIZARSTVO — TRŽIČ Srečno in uspehov polno novo leto 1953 želi svojim odjemalcem Avgust Primožič MIZARSTVO — TRŽIČ USPEŠNO IN ZDRAVO NASTOPAJOČE NOVO LETO 1953 ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM Mestna krojačnica TRŽIČ KOLEKTIV PODJETJA ..ŽELEZOI.ES*, V TRŽIČU želi vsem delavcem Tržiča srečno NOVO LETO 1953 ffiaksimov Bom KLEPAR — TRŽIČ Vsem svojim odjemalcem želim srečno novo leto 1953 in se jim tudi v bodoče toplo priporočani. Delavci in nameščenci tovarne usnja ŠM RUNO V TRŽIČU želije vsem cenjenim odjemalcem, srečno in uspeha polno NOVO LETO 1953 Kupil« v poslovalnici „RUNO", *ra. podičile % usnjem v Trtidu, vse vrste gornjega usnja, # ker boste s kvaliteto proizvodov sigurno T ladovoljni 0 *\sem obiskovalcem želimo srečno in uspehov polno novo leto 1955 in se za obisk kmo predstav ioplo priporočamo Uprava KINO Tržič Mestna pekarija Srečno in uspehov polno TfOVO GSTO 1955 želi svojim odjemalcem in vsem delovnim ko~ Tržič leklivom v Tržiču in okolici želi vsem svojim cen/enim odjemalcem veselo, zdravo in uspeha polno trgovsko podjetje z obutvijo in usnjeno galanterijo NOVO nSTO 1955 Irzic Delovni kolektiv Mestnega gradbenega podjetja Tržič želi vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem srečno in uspeha polno novo leio ]LOI53 Srrrno novo l^tn želi vsem svojim naročnikom tkeUokilka deiavuita v Tržiču Tovarna finega pohištva želi svojim TRŽIČ odjemalcem uspeha polno novo leto! Vsem našim gostom želimo srečno In uspeha polno novo leto 19 5 3 ter se pil-poročemo za nadaljnji obisk fcsti ušiva itžii Itfrou&loi- t/iodietjc PRESKRBA" želi vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem srečno in uspeha polno novo leto 1953 ter se priporoča za nadaljnjo naklonjenost Stritih Franc državni lesarski mojster Tržič želi srečno in uspeha polno NOVO LETO 1953 ter se za nadaljnjo naklonjenost priporoča TRGOVSKO PODJETJE TRŽIČ želi vsem svojim cenj. odjemalcem srečno, zadovoljno in uspehov polno novo leto 1953 ter se priporočamo za Vašo nadaljnjo naklonjenost. Potrudili se borno, da vas bomo v novem letu še bolje postregli! Cenjenim naročnikom in odjemalcem želi srečno in uspeha polno novo leto 1953 Mestna kleparska in vodno instalacijska delavnica v Tržiču in se še nadalje priporoča s kvalitetno izdelavo im nizkimi cenami. VSEM SVOJIM ODJEMALCEM ŽELIMO SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1953 TER SE ŠE NADALJE TOPLO PRIPOROČAMO Mestne mesarije Tržič »Ljubelj« tovarna čevljev v Tržiču — želi vsem, svojim odjemalcem in dobaviteljem ter delovnim ljudem mesta Tržič SREČNO NOVO LETO 1953 z željo nadaljnjih uspehov pri graditvi socializma Delovni kolektiv TOVARNE LESNE LEPENKE na Slapu pri Tržiču želi vsem svojim odjemalcem in ostalim delovnim ljudem Tržiča srečno in uspehov polno novo leto 1953 Delovni kolektiv PICHRNE „TRIGCAV" želi vsem svojim, odjemalcem in ostalim delovnim kolektivom Tržiča srečno in uspehov polno novo leto II »d ;f> Tova rna o burv( T rzic želi vsem poslovnim prijateljem in prav posebno svojim zvestim odjemalcem srečno in uspeha polno novo leto 1955 »Tržiški vestnik« izhaja vsak drugi četrtek. / Izdajatelj: Turistično društvo v Tržiču. / Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Jože Ovsenek. / Tiska Gorenjska tiskarna v Kranju. / Naročnina: letno 400din, polletno 200 din. Posamezna številka 15 din. / Naslov uredništva in uprave: Tržič, Ljubljanska cesta 28. Telefon št. 55. / štev. ček. računa pri NB 8112-»T«-133