DNEVNIK
•g-jgVSr • Cena 35 lir Ul
Leto XVII. - St. 60 (4834)
TRST, sobota 11. marca 1961
rimski razgovori Kennedyjevega odposlanca Harrimana
* oziv na večje finančne napore jjuetel na precej gluha ušesa
ji t	——— ------------------
tirnem obišče danes predsednika republike Gronchija, jutri pa hor°KUJ(i z letalom na dvodnevni obisk v Teheran - Pokrajinski od-u0 v Milanu ugotavlja neuspeh pogajanj in predlaga enobarv-P° raj insko upravo KD - Spopadi med delavci in policijo v Neaplju
A®eriški potujoči poslanik Harriman v razgovoru s Fanfanijem na^ega dopisnika)
5irS d°Poldne je odposlanec ameriške-5 v t^^jega ^?f5y^a_Harriman obiskal italijan-
-	T„ministra Segnija in se z njim zadr-
1,' bi',željo amfg*yoru’ med katerim mu je le Jfc inpJsPevai i, leriskega zunanjega ministra Ruska, ?8nj „ po	tesnejšim	odnosom	med	Ita-
rsii -A po	resnejšim oanosom mea ita-
Se n Harn starih diplomatskih poteh*, flv ttiM nuinosti !, lni1 Ponovno potrdil svoje prepri-*»>. dalijo	tesnejših prijateljskih odno-
m ZDa kot	JL;~,
avi teh for-
2 ip^nai, kSfrai|ePt Nmv g°;or] s Ul
Pa?fanijem %^’katerSi strom Seri S 5 ttiihister Se Ude’
»r<Wjuza dr-
u. za »,i„.Taviani in
■h	trgovi1-
W Cetrj ^ro ,jv 8ovor
V
V, dve uriTn tri
eial, daa ^vinarjev je
pr??11 «’šte-
ipjlt 6« fa 2l>ača^afeNn0 g0' r SS,wr,ianj’aali1ii| Bo^podal-
i kti nekatere pS j ki so ...gospodarskih
nčevai- danes do-
kvSaii0 odšli ’I ?eloJi-
‘“»Ltlovihvlade Fa^sll?> je lin.*)a jnarjem *anfani ]z.
Wš ta,. J*® h. lz' io‘tni ig-°VQrov spričo
4>. med itaE-
Cf» U? bodo ‘oh|n Harri-C: «Jmdnega Pp, Javui no. ?|'Al j bo 'Poročila, m
S;f “s
SJkliub g°VOri te* ^!efedaW,Zdairanosti. ve
J*1 k>4aanja V ni05?'*
L C o tSm»nPrasani- na-
«"S
, tem
jih
po-
PrisP0-
C tilu d ***** J n Z»nc«n
>a kar •£*" zaosta-ne bf* J» ie ni
• .Prispevala „.“o Pomoč-
SPSSSTJsSSSJ”
raz-
'odaf V raz‘
t'-pS
CSie al>iaPo,dtočijl tistih V^ia.L^reri asti linna kaka K k. « °zemn e2an-i:
vN^Na^erike8' Afrike
»XnJ'ko „)e l'antnV . .svojih S ‘b0fc*i'«ely nU'
;b hl’ Č4 6a Or... je
Vri-io, J ga ■*“ se i. poseS v
Sl^Sia Sa Hat-
ihi J (ja jz p. o®etl! na oko-Oi) »»lani * le tp j}} mini-
^ r blM1*1 Dm°ril rt mu V	i°vanida__)e_na
da
.hlSi,’I« s.:„u
s0 —■Po- Ev-5e )ld,
v*V^k per-
*^i5udt
kJjal V',se ho <am^. z ‘etalom
posameznih členih vladnega načrta za razvoj kmetijstva. Zasedanje poslanske zbornice so odložili na 21. t. m. Prouče. vanje še zadnjih členov «ze-lenega načrta# in tajno glasovanje o tem načrtu pa se bo vršilo 22., 23. in 24. t. m. 25. t. m. se bo vršilo slovesno zasedanje, na katerem bodo pre.
čitali poslanico državnega poglavarja ob stoletnici združitve Italije.
Vodstvo BSI je poslalo vsem tajništvom vseh strank, razen FDIUM in MSI, po pet vabil na 34. kongres stranke, ki se bo začel prihodnjo sredo. Do sedaj je znano, da se bodo v imenu KPI udeležili kongresa Ingrao, Galluzzi, Cossutta in Tortorella; v imenu pSDI namestnik tajnika Tanassi, v Simenu PRI pa dr. Visentini.
| 'Pokrajinski tajniki KD s Si. lilije se še vedno nahajajo v iiimu, kjer imajo razgovore z lamestnikom tajnika KD Sa-izzonijem, ker se Moro še redno ne počuti dobro. Kakor že včeraj, so tudi danes nadaljevali s proučevanjem po- i ših poškodb, litičnega položaja na Siciliji J
po ostavki deželne vlade. Pokrajinski tajniki KD so obsežno poročali o svojem stališču glede problemov Sicilije in glede tega, kaj o tem meni «javno mnenje# na Siciliji.
Pokrajinski odbor KD v Milanu je danes proučil položaj, ki je nastal na upravnem področju po izvolitvi socialdemokrata Lami Starnutija za predsednika pokrajine tudi s komunističnimi in fašističnimi glasovi; odobril je delo pokrajinskega tajništva KD in ugotovil, da pokrajinskega u-pravnega odbora ni moč sestaviti s sodelovanjem strank, ki podpirajo sedanjo vlado. Spričo okoliščine, da pokrajinski odbor odklanja rešitev «milazzovske» vrste, hkrati pa odklanja' tudi komisarsko upravo, mu ne preostane nič drugega, kakor da poveri pokrajinskemu tajništvu stranke in Skupini pokrajinskih svetovalcev KD nalogo, naj v pokrajinskem svetu predlagajo sestavo enobarvnega upravnega odbora na temelju občinskega in pokrajinskega programa ki ga je KD predložila volivcem v Milanu, v pričakovanju, da bodo v bližnji prihodnosti nastali pogoji za boljšo rešitev tega vprašanja.
V Neaplju je prišlo do incidentov med policijo in delavci, ki so zaposleni v tovarnah čevljev, ker jih je policija razgnala, ko so se v sprevodu pomikali od sedeža Delavske zbornice proti sedežu prefekture, kjer so nameravali uprizoriti protestno ma. nifestacijo. Pri tem je bilo kakih deset delavcev laže ranjenih, 14 pa jih je policija priprla. Od teh so tri aretirali zaradi žalitve organov javne varnosti in upiranja proti njihovim ukazom. Medtem ko so ostalim ranjenim nudili v bolnišnici prvo pomoč, so 18-letnega Vita Aval-lona pridržali, .zaradi resnej-
A. P.
Mešani odbor za posebni statut
Tudi VII. zasedanje
brez skupnega poročila
Zasedanje je potekalo	v	senci šovinističnih	protislovenskih demonstracij	-	Lahko se sklepa,	da	so
tudi nekateri uradni	krogi podlegli pritisku	fašistov in	iredentistov
(Od našega dopisnika)
RIM, 10. — Sedmo zasedanje jugoslovansko-itali-janskega mešanega odbora za izvajanje Posebnega statuta londonskega memoranduma se je končalo brez objave skupnega poročila, kakor je bil običaj na večini prejšnjih zasedanj. V prostorih zunanjega ministrstva v palači Parnesina sta delegaciji danes podpisali zapisnike o zasedanju. Za jutri pa napovedujejo poročilo italijanskega zunanjega ministrstva. Tako kot prej, tudi ob zaključku ni bilo mogoče ničesar zvedeti o tem, kako je zasedanje potekalo, in o čem sta obe delegaciji razpravljali.
Spričo dejstva, da je sedmo zasedanje jugoslovan-sko-italijanskega mešanega odbora trajalo skoraj teden dni dlje kot prejšnje, bi se dalo sklepati, da sta delegaciji izčrpno razpravljali o vseh vprašanjih, ki se tičejo narodnostnega obstoja in razvoja manjšin na obeh področjih upoštevajoč predvsem delikatnost in pomembnost tega problema za nadaljnji razvoj jugoslo-vansko-italijanskih odnosov. Toda prav ta okolnost, da se je zasedanje čezmerno zavleklo in se zaključilo brez skupnega poročila, pa ne more pomeniti drugega kakor to, da delegaciji pri obravnavanju posameznih vprašanj, ki so bila na dnevnem redu, nista uspeli priti do skupnih stališč in konkretnih sklepov. To pa vodi do druge predpostavke, da so namreč nedavni tržaški dogodki negativno vplivali na potek zasedanja in da je le-to. potekalo v senci teh dogodkov. Glede na komentarje' v italijanskem tisku bi se celo dalo
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiliiiiiiniiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui
Adenauer ponavlja staro stališče glede pogajan[	o
Brandt poudarja, da bo potrebno nekega dne začeti resne razgovore s SZ - Odpotoval je v Washington, kjer ga bo sprejel Kennedy
BONN, 10. — Kancler Adenauer je na tiskovni konferenci izjavil, da sprejema samo mirovno pogodbo za vso Nemčijo. »Hočemo nemško mirovno pogodbo, je izjavil Adenauer; upreti se moramo mirovni pogodbi z dvema nemškima državama, ker bi to pomenilo priznanje razdelitve Nemčije na podlagi mednarodnega prava.»
Kancler je dalje izjavil,
da bi še pred mirovno pogodbo morali razpisati v Vzhodni Nemčiji referendum v skladu s pravico sa-moodločanja. Dodal je, da bi to verjetno olajšalo rešitev celotnega vprašanja mirovne pogodbe. Izjavil je tudi, da sedaj noče še govoriti o podrobnostih glede »morebitnih kompenzacij, ki bi jih ponudili Sovjetski zvezi v zameno za privolitev v razpis referenduma v Vzhodni Nemčiji*.
Adenauer je dalje poudaril, da so za nemško združitev in za morebitno mirovno pogodbo odgovorne Velika Britanija, Francija, ZDA in SZ. Dejal je, da se Zahodna Nemčija ne more sama pogajati s Sovjetsko zvezo, temveč bo čakala, dokler ne doseže sporazuma s tremi zahodnimi zavezniki o nemški mirovni pogodbi.
Kar se tiče včerajšnjih izjav ameriškega državnega taj. nika Deana Ruska, je Adenauer izjavil, da se «v celoti skladajo z našimi stališči#. O sovjetski spomenici, ki govori o odnosih med Zahodno Nemčijo in SZ, je kancler rekel, da «je bil ton spravljiv, toda vsebina je bila manj spravljiva#.
O odnosih s Poljsko je kane. ler izjavil, da bi podpis nenapadalne pogodbe s Poljsko lahko izboljšal te odnose in «povrnil zaupanje Poljakom do Nemčije#. Izjavil je dalje, da bi morale vse čete NATO, in tudi nemške, dobiti atomsko oborožitev, če se ne bodo sporazumeli o razorožitvi.
V zvezi z odnosi z ZDA je kancler izjavil, da je vprašanje plačilne bilance zadeva, o kateri se bo treba razgovar-jati z vsemi prizadetimi državami. Izjavil je tudi, da je Zahodna Nemčija pripravljena obvezati se, da trajno prispeva za pomoč nezadostno razvitim deželam, toda to vprašanje je povezano tudi s političnim vprašanjem. Dejal je, da je potrebno #postaviti jez proti komunističnemu pro. diranju v države, ki so še v
razvoju#; prav tako pa je potrebno, da se ta pomoč organizira v okviru splošnega sodelovanja. Izjavil je tudi, da ne verjame v neugoden razvoj ameriškega javnega mnenja do Nemčije. »Nemci, je dodal, grešijo, ker prehitro po. zabijajo zlo, ki so ga storili nacisti. Ti spomini so vedno živi med tistimi, ki so trpeli zaradi nacizma in seveda povzročajo menjavanje stališč med javnim mnenjem.#
Omenil je tudi proces proti Eichmannu, kateremu bodo prisostvovali opazovalci bonn. ske vlade. Priznal je, da bo razprava lahko imela neprijeten odmev na stališče svetovnega javnega mnenja do nemškega ljudstva. »Eichmann, njegovi sodelavci in nacizem, niso bili in niso Nemčija#, je dodal kancler. «Preganjanju, ki so ga trpeli Židje, niso ušli niti sami Nemci, ki so tudi trpeli in poznali nacistična koncentracijska taborišča. Želim, da se proces proti Eichmannu ne bi spremenil v pro. ces proti vsem Nemcem. Zaradi tega zaupam v čut odgovornosti in pravičnosti izraelske vlade in izraelskega sodstva ter upam, da bo razprava potekala tako, da ne bo vzroka za politične špekulacije.#
Zahodnoberlinski župan Brandt je prišel danes v Ko-penhagen, od koder bo jutri odpotoval z letalom v ZDA. V Washingtonu je Bela hiša sporočila, da obo Brandta spreicl v ponedeljek predsednik Ken-nedy.
V Kopenhagnu je Brandt na tiskovni konferenci izjavil, da bo priše] dan, ko bo potrebno začeti resne razgovore s Sovjetsko zvezo. Tedaj bo sporazum med zahodnonemškimi strankami koristen, da Vzh-Nemčija ne bi bila na boljšem. Dodal je, da je prepričan pristaš združitve obeh nemških republik, toda ne bi se strinjal s tem, če bj to stalo človeška življenja. Glede Evrope je Brandt izjavil, da si ne more
PNOM PENH, 10. — Po razgovorih, ki sta jih imela v Pnom Penhu predsednik lao-ške vlade Suvana Fuma in podpredsednik uporniške vlade general Fumi Nosavan, ki je bil nalašč prišel v laoško prestolnico, so objavili poročilo, v katerem je rečeno, da «obe strani priznavata, da bi politika stroge nevtralnosti v Laosu bila glavna podlaga za povratek miru in sprave v Laos». «Obe strani, nadaljuje izjava, obsojata tuje vmešavanje, katerega konec bo mogoč samo s pomočjo nepristranske mednarodne komisije, ki bi lahko delovala na vsem laoškem ozemlju*.
Izjava pravi, da ima general Fumi Nosavan princa Suvano Fumo za »edinega lao-škega državnika, ki lahko drži stike s Patet Laosom za narodno spravo*. Suvana Fuma in general Fumi Nosavan sta se sporazumela, da se bosta posvetovala kolikor mogoče pogosteje, da se v kratkem času najde zadovoljiva rešitev.
Izjava ugotavlja med drugim, da je laoška zadeva zapletena zadeva, ki jo je potrebno postopoma urediti.
Na vprašanje časnikarjev sta Suvana Fuma in general No-šavan izjavila, da je prva faza bila pravkar v končanih razgovorih. Druga faza bo v tem, da bo čez nekaj dni prišla v Pnom Penh nova delegacija iz Vientiana. Tretja faza bo v tem, da bodo skušali prepričati Kambodžo in Burmo, naj prekličeta svoj sklep in naj sprejmeta udeležbo v nevtralni mednarodni komisiji, da preneha tuje vmešavanje in da se pripravi konferenca štirinajstih držav, kakor jo je predlagal princ Si-hanuk.
Medtem bo v Pnem Penhu ali v Vientianu konferenca predstavnikov vseh laoških struj, ki se bodo morali sporazumeti o sestavi začasne vlade, ki bo morala organizi-
iiitiiuiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiisttifiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiimtiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiTifuiiii
Tendenciozne novice o Gizengi so izmišljotine imperialistov
v ZDA je Brandt izjavil, da se tam ne bo o ničemer pogajal.	,
Na vprašanje, kakšna bi bila njegova politika, če bi postal kancler (Brandt je socialdemokratski kandidat za kanclerja), je Brandt odgovoril, da mora po njegovem mnenju Nemčija še dalje ohraniti svoje obveznosti v okviru rimske pogodbe in da bi on skuša1 preprečiti še večjo razdelitev Evrope. Doda! je, da je potrebno iskati zbližanje med šestimi in sedmimi.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja White je
izjavil na tiskovni konferenci, da ZDA ne nameravajo zmanjšati števila svojih čet v zahodnem Berlinu. Dolje je White izjavil, da se ZDA ne čutijo več vezane na predloge, ki so bili postavljeni na zadnjih sejah konference zunanjih ministrov o Berlinu, ki je bila leta 1959 v Ženevi, in ki so predstavljali tudi morebitno znižanje 'števila zahodnih čet v zahodnem Berlinu. Pripomnil je, da sicer ne more govoriti 'tud; v imenu francoske in britanske vlade, vendar pa meni, da se obe strinjata z ameriškim stališčem.
sklepati, da so tudi nekateri uradni krogi podlegli pritisku tržaških fašistov in i-redentistov in da so v krogih italijanske delegacije na zasedanju, ki je v glavnem sestavljena iz Tržačanov,-prevladovale koncepcije omenjenih tržaških nasprotnikov izvajanja določb Posebnega statuta.
Komisija za šolstvo poslanske zbornice v sredo ni razpravljala o načrtu zakona za slovenske šole, ker o tgj stvari razpravljajo v zunanjem ministrstvu verjetno na zahtevo nekega člana komisije. Trenutno se še nič ne ve, kdaj bo komisija z razpravo nadaljevala.
Drago Kunc o izvajanju posebnega statuta
Popuščanje nasprotnikom manjšinskih pravic hrabri fašiste za nove izgrede
To potrjujejo ne samo zadnji dogodki v Trstu, temveč tudi protijugoslovanske provokacije v Benetkah
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 10. — «Z italijanske strani je bilo večkrat potrjeno, da bo Italija izvršila vse obveznosti londonskega sporazuma o soglasju glede pravic jugoslovanske narodne manjšine,* je izjavil zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc na današnji tiskovni konferenci na moje vprašanje, kaj meni o pisanju italijanskega lista «11 Puntom, da je italijanska vlada obvestila jugoslovansko vlado, da bo določila londonskega sporazuma postopoma uveljavila s pogojem, da italijanska manjšina v bivši coni B u-živa enake pravice, kot jih uživajo Slovenci v Trstu.
»Menim, je nadaljeval Dra-
vanju teh obveznosti vsaka
omahljivost in popustljivost nedemokratičnim elementom, ki se bore proti priznavanju pravic manjšin v Italiji in proti jugoslovansko-italijan-skemu sporazumevanju sploh, ohrabrila fašistične in iredentistične kroge v Italiji na nogo Kunc, da bi pri izvrše- \ ve izpade, kar potrjujejo ne
imiiiiimiiiaimiiiimiiiimiimmiiiiimmitiimiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitimmiiiniitiiiiimiiiuiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiitiiiiiiiiuiiiiii
Uspeh prvega dela razgovorov med Suvano Fumo in Nosavanom
Sporazumela sta se, da se bosta pogosteje posvetovala, da bi se našla zadovoljiva rešitev spora
Izdajalci, ki so se zbrali v Tananarive, protestirajo proti prihodu novih indijskih čet v Kongo ■ Dajal odpotoval v New York
NEW YORK, 10. — Posvetovalni odbor OZN za Kongo se je včeraj ponovno sestal pod predsedstvom Hammar-skjoelda, ki je poročal članom odbora o svoji brzojavki Kasavubuju, s katero ga opozarja na obveznosti kon-goških oblasti v Leopoldvillu glede svobode premikov čet OZN.
Kakor poročajo iz Leopold-villa, je napetost tam nekoliko popustila. OZN je včeraj preklicala pripravno stanje za svoje čete in začela
li. Baje mislijo leopoldvillske oblast^, ukazati svojim četam, naj ne krožijo oborožene po mestu
Kar se tiče tendecioznih vesti, ki so jih te dni razširile zahodne agencije v zvezi z Gizengo, je predstavnik kon-goške osrednje vlade v Kairu izjavil, da je Gizenga vedno predsednik vlade in je v Stanleyvillu. Lundula je le vojak, ki je podrejen vladi. Govorice o odstavitvi Gizen-ge so podle izmišljotine imperialistov.
Nekateri predstavniki osreri-
 .........-	-. ---	nje vlade v OZN so izjavili,
ramVsTiii prihedrije Evrope, ne da so dobili davi brzojavko
n e Zel avujc oete lil /.tat	|	■..	^
pogajanja glede letališča Ndji- vajanju resolucije Varnd*tnai,
1! Rnie misliio leopoldvillske	sveta.	Hammarskjoeldov
da bi vsebovala mesla, kakor so Budimpešta, Varšava, Bukarešta itd.
V zvezi s svojim potovanjem
Gizenge z navodili.
Hammarskjoeldov predstavnik Dajal pa je danes odpotoval z letalom iz Kohga v
New York. Dajal je izjavil, da se pogajanja med leopold-villsko vlado in OZN nadaljujejo in da misli leopold-villska vlada poslati brzojavko Kasavubuju v Tananarive. Razgovori se bodo nadaljevali na podlagi Kasavubuje-vega odgovora.
V New Yorku so danes sporočili, da je Hammarskjoeld, imenoval tunizijskega poslanika Taieba Sabanija za svojega predstavnika pri razgovorih z belgijsko vfcdo o iz
predstavnik bo odpotoval na razgovore v Bruselj. Belgijski predstavnik v OZN je ‘sporočil, da bodo v Bruslju sporočili Hammafškjoeldovemu
predstavniku vse informacije,-
ki jih ta zahteva glede belgijskega osebja v Kongu.
Predsednik Gane Nkrumah je brzojavil sudanskemu predsedniku Abudu in ga pozval, naj ne umakne sudanskih čet iz Konga. Indijski kontingent, ki se bo pridružil odredom OZN v Kongu prihodnji teden, pa bo štel okoli pet tisoč mož. To je izjavil indijski minister za obrambo Krišna Menon. V zvezi s tem po-ročajo iz Tananarive, da so udeleženci tamkajšnje konference poslali protestno brzo-
javko OZN, ker bo Indija poslala nove čete v Kongo. V brzojavki je rečeno, da bo OZN odgovorna «za poslabšanje napetosti med civilnim in vojaškim osebjem OZN in kongoškim prebivalstvom*.
Sporazumen so se tuui, aa bodo spremenili Leopoldville in okolico na »nevtralno področje s posebnim statutom*, ki naj postane prestolnica »združenja kongoških držav*, ki ga mislijo ustanoviti.
V zvezi z nedavnim ameriškim namenom, da pošlje svoje bojne ladje v kungoško vodovje, piše danes «New York Post*, da je »naravnost neverjetno, da samo en ameriški diplomat zaradi zaskrbljenosti lahko poklice mornarico na bojni položaj z enostavnim žvižgom*.
»Verjetno, pripominja list, je poslanik Timberlake, sredi kaosa in vznemirjen, ker sile OZN niso mogle odbiti kongoških oboroženih vojakov, poslal svoj obupen SOS mornarici v prepričanju, da bi samo izredna akcija lahko preprečila nesrečo. Na srečo je Timberlakova mornarica do-
rati splošne volitve pod nad- | da ZDA z zadovoljstvom spre-zorstvom nevtralne komisije.
Po razgovoru z generalom Nosavanom je Suvana Fuma izjavil, da »se ni premaknil niti za centimeter*. Dodal je, da bo storil vse mogoče, da pripravi spravo med posameznimi tendencami v Laosu in je pripomnil:	»Lahko bolje
služim svoji domovini v Pnom Penhu kakor v Vientianu*.
Ob svojem povratku v Vien-tlane je general Fumi Nova-sm izjavil, da so bili razgovori v Pnom Penhu zelo u-
spesm.
Medtem pa se nadaljujejo boji in uporniške čete so v zadnjih dveh dneh imele občutne izgube. Vladne čete napredujejo proti jugu ob cesti Luang Prabang-Vientiane.
Suvana Fuma bo 15. marca zapustil Pnom Penh in bo obiskal več tujih prestolnic. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil,
jemajo na znanje sporazum med Suvano Fumo in generalom Nosavanom.
To je Kasavubu!
LIZBONA, 10. — Gospodarski svetovalec leopoldvillske vlade Edmund Nlandu, ki je prišel v portugalsko prestolnico, je časnikarjem izjavil, da je Kasavubu odrekel kapitanu Galvau politično zatočišče, ko se je bil ta polastil Jadje »Santa Maria* in je z njo plul proti Angoli. Dejal je. da bi »avantura z ladjo »Santa Maria* služila samo mednarodnemu komunizmu, in Kongo ni komunistična država. Bil pa je tudi drug. vzrok, in ta je, da nočemo mi storiti nobene nevšečnosti portugalski vladi, s katero želimo ohraniti najboljše odnose*.
  m n 11 n mi imun imun luninimi m milim Milinim m miti im it
Razprava v Varnostnem
Kakor običajno odrekajo kolonialisti Varnostnemu svetu in OZN pristojnost o tej zadevi
NEW, YORK, 10. — Varnostni svet se je danes sestal pod predsedstvom ameriškega delegata Stevensona in sprejel liberijsko zahtevo, naj se razpravlja o položaju v portugalski koloniji Angoli.
Liberijski delegat je pred glasovanjem poudaril, da je potrebno razpravljati o nedavnih neredih v tej koloniji, preden se stanje še poslabša. Dodal je, da v Angoli vsak dan mečejo ljudi v zapore in tamkaj živijo ljudje v pogojih, ki so nevredni človeka. Ameriškemu delegatu je rekel, da je nova ameriška uprava vzbudila upe afriških narodov.
Delegat ZAR Omar Lufti je izjavil, da so dogodki v Angoli posledica kolonialistične politike Portugalske in kršitve človeških pravic. Zato je treba nujno sprejeti ustrezne u-krepe. Lufti je zatem omenil resolucijo glavne skupščine OZN, ki omenja Angolo med neavtonomnimi ozemlji, o katerih bo morala Portugalska poslati podatke OZN.
Cejlonski delegat se je tudi izrekel za razpravljanje o tej , zadevi. Poudaril je, da je nevarnost, da dogodki v Angoli zavzemajo enak obseg kakor v Kongu. Tudi Belgija ni pred razglasitvijo neodvisnosti Konga hotela priznati pristojnosti OZN glede tega ozemlja.
Sovjetski delegat Zorin je izjavil, da se strinja z zaskrbljenostjo afriških narodov zaradi zločinov portugalskih kolonialistov, ki ogrožajo mednarodni mir in varnost. Portugalska hoče nadaljevati krvavo zatiranje, preden bo neizbežno izgnana iz Afrike. Portugalska cinično izziva lansko resolucijo glavne skupščine OZN o priznanju neodvisnosti kolonialnim ozemljem.
Na nočni seji je bila zadeva sprejeta na dnevni red brez giasovanja, ker ni noben delegat tega zahteval. Takoj zatem je angleški delegat izjavil, da argumenti, ki jih je predložila Liberija, ne dokazujejo prepričljivo, da stanje v Angoli ogroža mednarodni mir in varnost. Dodal je, da njegova delegacija pripisuje največjo važnost določbam listine OZN, ki izključujejo
bila ukaz, naj menja smer, preden so se marinesi lahko izkrcali in spremenili primer j pristojnost OZN o vprašanjih diplomatske panike y chplo- notranjega reda. Dalje je tr-matski poraz*.	J	dil.	da	Varnostni	svet ni pri-
stojen razpravljati o vprašanjih kršitve človečanskih pravic.
Tudi francoski delegat je seveda izrekel »nekatere dvome* in je dodal, da ni mogoče reči, da incidenti v Angoli lahko »povzročijo nesporazume med državami ali povzročijo spor*. Prav tako sta oporekala pristojnost Varnostnega sveta tudi turški in ekvadorski delegat.
Portugalski delegat je protestiral proti akciji Liberije in delegacij, ki to akcijo podpirajo. Trdil je, da s tem kršijo listino OZN. Prav tako je odrekal Varnostnemu svetu pristojnost o tej zadevi. Demonstrante v Loandi je portugalski delegat imenoval za »tepiste, ki ne predstavljajo prebivalstva*. Seja je bila nato odložena na torek zvečer.
Ko je še trajala seja Varnostnega sveta, so predstavniki 28 afriških in azijskih držav poslali predsedniku Ste-vensonu pismo, s katerim podpirajo zahtevo Liberije, naj se o zadevi razpravlja.
 «»-------
Thompson Kennedyju o sestanku s Hruščevom
MOSKVA, 10. — Smatrajo, da je predsednik Kennedy v svoji poslanici, ki jo je Thompson izročil Hruščevu v Novosibirsku, izrazil zaskrbljenost zaradi stalnega pošiljanja sovjetskega orožja v Laos. V diplomatskih krogih menijo, da je bil to eden' glavnih argumentov poslanice, nitrati s pogajanji o prekinitvi jedrskih poskusov z raz-orožitvijo in s Kongom. Zdi se obenem, da je Kennedy obvestil Hruščeva, da bi po njegovem mnenju okrepitev komunistom naklonjenih sil v Laosu imela za nujno posledico to, da bi zapadnim velesilam naklonjena laoška vlada zahtevala orožje, in zato ameriška vlada smatra, da bi tako stanje povzročilo splošno tekmovanje v oboroževanju v vsej južnovzhodni Aziji.
Danes zjutraj je Thompson brzojavil v Washington vsebino razgovora, ki ga je ime) s Hruščevom in ki je trajal štiri ure. Po vsej verjetnosti bodo vsebino tega razgovora objavili hkrati v Wa^hingto-nu jn Moskvi.
samo nedavni dogodki v Trstu, temveč tudi zadnja protijugoslovanska izzivanja v Benetkah, Kar se tiče Vašega drugega dela vprašanja, to je primerjave med stanjem italijanske manjšine v bivši coni B in jugoslovanske manjšine v Trstu, Vam lahko rečem, da bi bili srečni, če bi jugoslovanska manjšina v Trstu uživala iste pravice, kot jih uživa italijanska manjšina v bivši coni B. Ob tej priložnosti bi želel omeniti, da uživajo pravice, ki jih določa londonski sporazum, ne samo italijanska manjšina, ki živi v bivši coni B, temveč vsa italijanska manjšina v Jugoslaviji, čeprav po londonskem sporazumu nismo bili na to obvezani. Popolnoma drugačno pa je vprašanje, kakšno je stanje jugoslovanske manjšine v drugih delih Italije, v goriški in videmski pokrajini.#
Kunc je v zvezi z delom mešanega jugoslovansko - italijanskega odbora za manjšinska vprašanja, ki zaseda v Rimu, izjavil, da za sedaj še ne more komentirati dela in rezultaiov, ker odbor v tistem trenutku še ni zaključil dela.
Drago Kunc je potrdil vest, da bo državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič na vabilo kanadske vlade od 27. do 29. marca uradno obiskal Kanado, kjer se bo s predsednikom vlade Diefenba. kerjem in zunanjim ministrom Greenom m drugimi vladnimi zastopniki razgovarjal o mednarodnih vprašanjih in o razširitvi dvostranskega sodelovanja, ki se je doslej uspešno razvijalo.
Zastopnik državnega tajništva je pozdravil predlog predsednika Gane Kkrumaha za rešitev krize v Kongu kot pomemben prispevek k uresničenju naporov za rešitev krize, in je izrazil zaupanje, da mu bo generalna sKtlfiSČma posvetila potrebno pozornovr.
Ultimat vlade Uea, da se kot pogoj za vrnitev čet OZN v Matadi odpokliče Dajal, je Kunc ocenil kot nov poskus izsiljevanja kongoških uzurna. torjev, novo napadalno dejanje proti sklepom Varnostnega sveta in silam OZN, kot sestavni del širše akcije, da se prepreči izvajanje resolucije Varnostnega sveta.
Kunc je dodal, da je popolnoma razumljivo, da je posvetovalni odbor za Kongo odbil to izzivanje in da bi bii« skrajno nevarno in nasprotno namenu resolucije Varnostnega sveta, če bi se zastopniki OZN spustili v kakršna koli pogajanja s kolonialisti in s kolonialistično ekspozituro v Kongu.
V zvezi s konferenco v Ta-r.snarive je Kunc izjavil, da se rešitev krize v Kongu ne more doseči brez aktivizira-nja zakonitih ustanov Konga in da so prvi nastopi Combe-ja in ostalih pokazali, da je osnovni cilj konference onemogoči uresničenje resolucije Varnostnega sveta.
Zveza novinarjev Jugoslavije je danes poslala brzojavni protest Hammarskjoeldu zaradi napada Mobutujevih čet na dopisnika »Borbe* v Leopoldvillu z zahtevo, da se sprejmejo ukrepi za kaznovanje krivcev in za zaščito jugoslovanskih novinarjev,
B. B.
Tito v Kumašiju
AKRA, 10. — Predsednik FLRJ maršal Tito je včeraj odpotoval z letalom v Kuma-ši, glavno mesto pokrajine A-šanti, kjer mu je bil prirejen prisrčen sprejem. V Kumašiju je Tito obiskal nacionalni kulturni center, kjer je bila v njegovo čast prirejena predstava ljudskih plesov in pesmi. Tito se je nocoj vrnil v Akro, od koder bo jutri odpotoval na uraden obisk v Liberijo, kamor bo prispel 13. marca.
Konferenca
Commonwea!tfia
LONDON, 10. — Na konferenci predstavnikov vlad angleške skupnosti narodov je daneis govoril predsednik Gane Nkrumah, nato pa je sledila razprava o razorožitvi, ki so se je udeležili vsi državniki, ki s° izraziili prepričanje, da je rešitev tega vprašanja nujna, če hočemo obvarovati mir v svetu. Prav tako so se državniki načelno strinjali, da je treba k pogajanjem o razorožitvi povabiti tudi predstavnike LR Kitajske, tudi ne glede na to ali jo nekatere države priznavajo ali ne.
NEAPELJ, 10. — Po sklepu včerajšnjega izrednega občnega zbora odvetniške zbornice so danes dopoldne stopili odvetniki in prokuratorji neapeljskega sodišča v stavko. Vzdržali so se vsakega sodnega dela.
Po volitvah v Keniji
Zaviranje
neodvisnosti
LONDON, marca
• Parlamentarne« volitve v Keniji, ki so prinesle Afričanov večino v novem zakonodajnem svetu, so potekale po sodbah opazovalcev v znaku simbolične •rehabilitacije« dejansko odsotne, toda politično navzoče osebnosti najuglednejšega voditelja a-friškega prebivalstva v tej koloniji — Džoma Kenijata. Vse velike in majhne afriške stranke so nastopile na volitvah s programi, v katerih je bila na najpomembnejšem mestu zahteva, naj Ke-nijato osvobode in mu dovolijo, da bi se zopet aktivno uveljavljal v političnem življenju dežele.
Pa vendar ali prav zato go kolonialne oblasti odklonile njegovo osvoboditev. Takoj po objavi volilnih rezultatov je guverner Kenije sporočil, da v današnjem položaju ne more tvegati osvoboditve Kenijate. Prvič zato, ker je gibanje za njegovo o-svoboditev ustvarilo že vznemirjajoče ozračje, in drugič, ker Kenijata odklanja, da bi pred prenehanjem svoje kon-finacije razložil svoja stališča do današnjih problemov v razvoju kolonije. Z drugimi besedami, kolonialni u-pravi «ni jasno«, kakšne bi bile lahko posledice aktivnega nastopa Kenijate na političnem odru in tako njegovo osvoboditev odlaga, dokler ne bo nova »vlada« — ministrski svet izvoljenega zakonodajnega sveta — vpeljana in delovala dovolj dobro, da bi se lahko kosala z morebitnimi »ekstremnimi« idejami vplivnega politika.
Guverner kolonije pa ni mogel docela ignorirati zahteve Afričanov in je sklenil, da bo Kenijato premestil iz Lodvvara, zakotnega kraia na skrajnem severu kolonije, v Maralal, ki je pol bliže Nai-robiju, političnemu središču Kenije. Ta poteza ima samo simbolično vrednost v spremembi položaja Kenijate, je pa zelo zanimiva, ker opozarja na taktiziranie, ki je tako značilno za britansko kolonialno politiko. To pot je to prišlo do veljave v odnosu do zahteve po osvoboditvi Kenijate. Leto dni prej pa so podobno taktiko uporabili v zvezi z afriškimi zahtevami glede prihodnjega u-st nega razvoja kolonije.
Po ustavni ureditvi prihaja zdaj Kenija v novo fazo, za katero je značilna anomalija, ki je v britanski kolonialni politiki že v navadi. Zastopniki Afričanov so dobili v zakonodajnem svetu večino in logično bi bilo, da bo sestavljen ministrski svet iz njihovih predstavnikov. Obstajata pa dva »toda«. Eden se nanaša na guvernerjevo pravico veta na vse sklepe zakonodajnega sveta — s čimer se navidezno dvovladje ali po britanski terminologiji »medodvisnost«, ali »polneodvisnost« spreminja v sistem uspešnega u-činka samo tistih sklepov, ki so všeč britanskemu pokrovitelju afriške vlade. Drugi »toda« pa se nanaša na sestavo zakonodajnega sveta in v zvezi s tem na možnost sestave ministrskega sveta. Po sklepih »konference za okroglo mizo«, ki je pred nekaj več kakor letom dni sklenila, da bodo izvedli te volitve so predstavniška mesta razdeljena na tri kategorije. Gd skupno 65 poslancev jih 33 volijo svobodno in s tem je dana možnost, da afriške stranke dobe večino. Za evropske in azijske priseljence, ki pomenijo manjšino v približnem razmerju 40:1 je rezerviranih 20 mest. Drugih 12 mest bodo zasedle o-sebe, ki jih bodo določile parlamentarne frakcije s svojo močjo. Izmed 12 članov ministrskega sveta jih 4 imenuje guverner, 8 pa jih določi parlamentarna večina s tem, da morajo biti 4 priseljenci!
ra igra s številkami gle-afriške večine, ki je o-no preračunana na ustvar-n;e ravnotežja in točneje onemogočenje vpliva a-ške večine, ne da bi ime-v drugih razmerah velike-pomena. Ko je prenesla tla Kenije popačeno ko-jo zahodnoevropske ust.ano-parlamentarne demokraci-, si je kolonialna uprava gotovila, da bo »afriška vera« razdeljena in da bo ti-i stran, ki, bo bolj zastoja nacionalne koristi Afri-nov obvezno ostala v manj-ri nasproti morebitni koa-:iji »umirjenih« Afričanov priseljencev. Za zdaj se ; da z gotovostjo trditi, to-i vse kaže, da bo prikaza-i shema uresničena. Kajti
iiiiiiiiHiiuii iiiHiiiiiiiitiiiiimniimiii
VERONA, 10.	— Letošnja
erna sezona v veronski A-ni bo od 22. julija do 15. pusta. Na sporedu bodo ope «/_ncia di Lamerntoor«, hda» m «Carniena. Picdrtav ve opere bo pet, druge šest tretje sedem.
afriška demokratka unija Kenije (10 sedežev' v parlamentu; je že izjavila, da ni postavila kot pogoj za svoje sodelovanje v vladi osvoboditev Kenijate, za razliko od afriške nacionalne unije (16 sedežev), ki je v predvolilnem gibanju poudarila, da bo sodelovala samo v tisti vladi, ki jo bo vodil Džomo Kenijata.
Vsiljuje se vprašanje: kakšna smer bi lahko to bila? Temeljni problem je očitno rok za pridobitev neodvisnosti. Britanci so zainteresirani, da bi kar najdlje obdržali samoupravo, neodvisnost pa vse do takrat, dokler ne bi bili njihovi problemi v koloniji rešeni. Pri tem imata dva problema prednost: politični in gospodarski položaj priseljencev. Današnji razvoj dogodkov kaže dovolj jasno, kaj bi želela britanska vlada doseči glede političnega položaja evropskih priseljencev. Načelo rasne supremacije je, kakor kaže, opuščeno, vsaj v njegovi prvotni in najbolj surovi o-bliki, in zato poudarjajo kot namen »progresivno redukcijo rasizma«, zraven pa tudi trajno onemogočanje načela »en človek — en glas«. Nova stranka Kenije, katere e-dini izmed voditeljev je tudi Robert Macleod, brat sedanjega ministra za kolonije v vladi Združenega kraljestva, išče svoje pristaše tudi med Afričani, ko poudarja svoj mnogorasni načrt. Politična »koeksistenca med priseljenci in Afričani« verjetno ne bi bila nedosegljiv smoter, če ne bi obstajal problem gospodarske premoči belih priseljencev.
Tako imenovana Bela visoka ravnina v središču Kenije, kompleks najplodnejše zemlje približno 20.000 kvadratnih kilometrov, je že 50 let rezervirana samo za bele priseljence. Ti ne sestavljajo niti 1 odst. prebivalstva Kenije, imajo pa v svojih rokah 75 odst. kmetijske proizvodnje kolonije. Na njihovih posestvih je razvito intenzivno pridelovanje, ki ne zadostuje samo za potrebe prebivalstva po hrani, ampak daje tudi največji delež izvozu. Kajti Kenija je geološko revna jn neprimerna za razvoj klasične kolonialne »industrializacije« s pridobivanjem kovin. Kmetijski rezervati Afričanov so ali kli-matično neugodni ali preveč naseljeni in si zboljšanja njihovega gospodarskega položaja ni mogoče zamisliti brez odprtja	»Bele visoke
ravnine« za domače prebivalstvo. Ta problem je tako pereč, da je kolonialna uprava odobrila, naj se na obrobnih delih	tega komple-
ksa naseljujejo Afričani na površini približno 65.000 hektarov, na majhnih parcelah približno 2 do 6 hektarov. To je povzročilo upor priseljencev, ker se boje, saj se je proces naseljevanja Afričanov v njihov rezervat že začel, da bodo s tem ogroženi. Ti zahtevajo, naj njihova premoženjske pravice zagotove z zakonom proti morebitni razlastitvi, ko bo Kenija postala neodvisna država, ali pa naj britanska vlada — ki je začela in o-mogočila naseljevanje pred 50 leti, da bi	povrnila stroške graditve	strateško po-
membne železniške magistrale v Ugando — zagotovi poplačilo njihovih materialnih izgub. Prvo je nesprejemljivo za Afričane, ker ne žele, da bi ovekovečili sedanje rasne in gospodarske krivice, drugo pa je vsaj za sedaj nesprejemljivo za metropolo, ker bi stroški poplačila znašali več kakor 300 milijonov funtov. Razen tega bi sprejetje takšne zahteve ustvarilo neugoden precedens za druge britanske kolonije v Afriki. S tem, da ne želi storiti za priseljence karkoli v smislu teh zahtev, pritiska britanska vlada nanje gospodarsko, da ne bi zapuščali kolonije, zraven pa tudi politično na Afričane, naj jih puste pri miru. Britaniji bi vsekakor najbolj ustrezalo, da bi obveznost morebitne odškodnine prevzela bodoča vlada neodvisne Kenije — za takšno rešitev pa je treba imeti naklonjene partnerje med afriškimi politiki. Kenija je za Britanijo razen tega zelo pomembna zaradi njenega strateškega položaja; ima pa tudi pomembno mesto v načrtu Vzhodnoafriške federacije, ki bi morala zajeti Tanganjiko, Kenijo, Ugando, Zanzibar, morala pa bi tudi reševati dele današnje Central-noafriške federacije, ki je pred razsulom Račun je torej zelo zapleten in daljnosežen. Britanija odločno hoče ohraniti svoj položaj v Keniji in tako so odlaganje in zaviranje procesa k neodvisnosti tudi njeni smotri in pojasnjujejo taktiziranja v novem ustavnem ustroju Ke-
nije.
ZDRAVKO MICIC fiz »Komunista«)
Kakor smo	v našem listu
že svoječasno poročali, bo 21. marca po vsej Avstriji izvedeno uradno	ljudsko . štetje.
Ljudsko štetje je del splošne statistike, ki	jo v manjših
ah večjih presledkih delajo vse moderno urejene države. Kakor vsako statistično zbiranje podatkov, tako je tudi ljudsko štetje samo tedaj smiselno in koristno, če skuša pri vseh stavljenih vprašanjih
llliiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitliiiiiiiitliliiiliiiiiliiliiitlllllliiliilifttiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiliiiiitiitiiiiifiiiittuiiHiiiitililliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiijiiii
Fichmanna so še enkrat v ječi fotografirali. Vidimo ga na levi v profilu, medtem ko sodnik iz Hajfe Alfred Bach podpisuje ukaz o podaljšanju zapora
V Avstriji bo 21. marca uradno ljudsko štetje
Ni mogoče kar s številkami reševati manjšinskega vprašanja
Ko slovenskemu jeziku na Koroškem še vedno ni bila priznana enakopravnost, tudi rezultati uradnega ljudskega štetja ne morejo prikazati dejanskega ljudskega stanja
V zvezi z bližnjim ljudskim štetjem v Avstriji piše celovški »Slovenski vestnik«;
Izjave znanstvenikov po izstrelitvi četrte vesoljske ladje
Za človeka	je zna
odhoda na vesoljsko potovanje
v sz dajejo za poskuse prednost psom pred opicami, ker so psi mirnejši, opice pa so bolj nervozne, razdražljive in se hočejo znebiti oprave
MOSKVA, 10. — Sovjetski tisk in radio objavljata številne izjave sovjetskih znanstvenikov o četrti vesoljski ladji, ki se je s psičko Črnuško vred vrnila na določeno mesto v SZ.
Znani fiziolog Andrej Kur-sanov je poudaril, da pomeni izstrelitev ter povratek ladje na Zemljo «znatno približanje dneva odhoda človeka na vesoljsko potovanje«.
Ravnatelj zavoda za eksperimentalno biologijo prof. I-van Majski je dejal, da si znanstveniki niso edini glede sklepov o učinkih «odsotnos!i teže« na živ organizem. «Ni jasno, koliko povečanje teže lahko prenese človek med dvi. ganjem in med pristajanjem.« Prof. Ačimka Mome s sovjetske akademije medicinskih znanosti je izrekel mnenje, da odsotnost teže najbrž ne pred. staVl j a nevarnosti za let človeka v vesolju.
Prof. Parin je rekel, da hočejo ob zadnji izstrelitvi proučiti učinke nekaterih vznemirjajočih faktorjev, kot ropota motorjev in raznih vibracij. Poudaril je, da «smo na pragu vesoljskih potovanj, toda človek bo šel na to pot šele, ko bomo popolnoma gotovi o uspehu«. Potem je še rekel, da sovjetski znanstveniki uporabljajo za poskuse raje pse kot opice, ker so opice nervozne, razdražljive in se hočejo znebiti svoje opreme, medtem ko so psi mnogo bolj mirni celo pri kompliciranih poskusih.
Znanstvenik Dobronravov je dejal, da datum poleta človeka v vesolje ni daleč, vendar pa bodo v SZ še nadaljevali s poskusnimi izstrelitvami. Da bi lahko popolnoma zajamčili uspešen povratek na Zem. Ijo, je treba še marsikaj izpopolniti.
Doktor bioloških znanosti Prokofij Ivančenko je dejal, da so sovjetski znanstveniki rešili problem nevarnosti koz. mičnih žarkov. Potem je dostavil: «Zaupno se lahko pove, da bo prvi astronavt sovjetski državljan,«
MOSKVA, 10* — Agencija Tass poroča, da je tožilec zahteval smrtno obsodbo z u-
strelitvijo za tri obtožence na procesu v Tallinu, in sicer za Aina Edwina Mereja (sojen v odsotnosti, ker se nahaja v Angliji), Ralfa Ger-retsa in Jeana Viika. Obtoženi so množičnega pokola v Estonski med vojno.
Hiša se je podrla
PAVIA, 10. — V Marcigna-gu so v prvem nadstropju majhne hiše spali oče, mati in 21-letni sin. Ta je sredi noči zaslišal sumljivo škripa-
nje ter takoj zbudil starše, f iz Kazana obsojen na tri leta
Vsi trije so stekli ven kar v nočnem oblačilu. Komaj so prestopili hišni prag, že se je hiša zrušila.
Radio Moskva o nekaterih cerkvenih dostojanstvenikih
LONDON, 10. — Radio Moskva je potrdil vest, ki jo je objavil neki londonski list, po kateri je bil nadškof Job
iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiittiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiii
Nadaljevanje proces« Martirano
Za obrambo je zelo težko
Včeraj je pričal dr. Savi, ki naj bi <t kako injekcijo pomagal Fenaroliju iznebiti te žene»
RIM, 10. — Na procesu Mar- sodna oblast stvar pridržati
tirano je že dosegel vrhunec tisti del, kjer govore obtoženci in priče. V tem delu ni več pričakovati kaj posebnega in tisti, ki proces zasledujejo, sedaj lahko samo še čakajo na govore odvetnikov. Pri tem se lahko sprašujejo, kaj bodo lahko odvetniki navajali v zagovor svojih klientov.
Po svojem dolgem pričevanju prejšnji dan, je bil včeraj knjigovodja Sacohi ves čas na razpolago odvetniku obrambe. Med temi odvetniki so tudi slavna imena, kot n. pr. Carnelutti. Toda ni jim uspelo hladnega knjigovodjo omajati in njegove izpovedi izpodbiti. Eno je sicer gotovo: Sacchi bi moral biti med obtoženci. Izgovarja se sicer, da ni verjel, da bi lahko Fe-r.arold tako grozen načrt res izvedel, vendar je Fenaroliju pomagal. Toda med procesom je bila ugotovljena cela vrsta kaznivih dejanj, zaradi katerih bi morali Sacchija aretirati. In to so včeraj odvetniki obrambe pričakovali, a se ni zgodilo. Mogoče si hoče
Odvetnik Vladimir Sarno (na desni), eden od branilcev Ghia-nija skupaj z obtoženčevim bratom
za drugo priložnost, zato da bi Saochijeve zadeve, ki niso vse v zvezi s tem procesom, ne zavirale poteka tega procesa. Ce je kdo — že potem, ko je prišel v škripce — vse povedal, mu s tem ne morejo biti za nagrado odpuščene še vse njegove druge krivde.
Včeraj je spet precej dolgo gcvoril Fenaroli, potem pa je bila zaslišana Elsa Vitale Ca-16. Ta pravi, da se spominja, da se je zvečer 10. septembra 1958 z letalom peljal iz Milana v Rim Raoul Ghdani. Pomembno pa je bilo zasliševanje prič edr. Savija, ginekologa iz Milana. Ta je že pred mnogim časom postal prijatelj Fenarolija, ker je najprej zchavil njegovo ženo. Dr. Savi je v zvezi s procesom, ker je Sacchi povedal, da se je Fenaroli večkrat z njim pogovarjal, kako bi mu on, kot zdravnik, lahko pomagal, da se reši žene, ki je začela postajati neznosna. Savi je razgovore v bistvu potrdil, toda dejal je, da se je vedno govorilo v šali. Ko pa je Fenaroli že govoril nekoliko bolj resno, je Savi vse skupaj vzel za posledico nervoznosti, ne pa za kaj resnega.
NekoliKO olajšanja za o-brambo je pomenila Savijeva izjava, da je med zaslišanjem pri preiskovalnem sodniku potrdil šaljiv ton razgovorov, toda tedaj se je vmešal eden od zasliševalcev ter ga strogo posvaril, naj govori resnico, sicer bo obtožen krivega pričevanja. Ta Savijega izjava potrjuje, kar je večkrat dejal Fenaroli, da so namreč včasih sodniki pri zasliševanju zastraševali priče.
Proces se bo nadaljeval v ponedeljek.
ječe zaradi davčne utajitve. Gre za zelo resno stvar, je dejal radio Moskva ter navedel, da cerkveni dostojanstvenik ni prijavil več milijonov dohodkov poleg tega, da je pridobil dva milijona na nelegalen način.
Radio Moskva pa je zanikal vest londonskega lista, da je bil škof Mihael iz Smolenska odstavljen ter poslan v uralske hribe, pač pa je res, da je bil prestavljen na neko drugo škofijo in je sedaj na višjem položaju. In končno ni res, da so metropolita Nikola iz Krutickega poslali proti njegovi volji v samostan, temveč je metropolit sam zaprosil za upokojitev in cerkveni sinod mu jo je dovolil. Radio Moskva zaključuje svoj komentar k pisanju londonskega lista z ugotovitvijo, da je v članku resničen samo en stavek; ((Današnji Rus je prepričan ,da so zakoni, ki jih je objavila njegova vlada, pravični.«
Tudi v Avstriji prava pomlad
DUNAJ, 10. — Včeraj je bi In na Dunaju 17 stopinj v senci, na soncu pa 35; v Gradcu je bilo 22 stopinj v senc: V Celovcu pa se pri 18 stopinjah že lahko kopajo. Ze mnogo let ni bilo takega mar co. Ljudje hodijo okrog brez plaščev, klopi v parkih pa so polne ljudi, ki se sončijo, bari in gostilne pa že strežejo na prostem.
dognati zanesljive podatke, ki čustva slovenskega ljudstva!
Spodbudna slika newyorških deklic
WASHINGTON, 10. — Namestnik komisarja za mladinske zadeve pri občinski upravi New Yorka je med poročanjem senatni podkomisiji za zločinstvo mladostnikov izjavil: »Odrasle deklice, ki ne poznajo dosti sramu, hodijo na potepanje namesto v šolo ter znajo biti tudi nasilne, imajo v newyorškem kriminalu pretežen del. Ugotovili smo, da te deklice napravijo vse, samo da ugodijo članom tolp, s katerimi so povezane. Prenašajo govorice, nevšečnosti, orožje, mamila in včasih tudi bolezni. Udeležujejo se majhnih tatvin, večkrat o-stanejo nosne ter prekomerno uživajo alkohol ter mamila«.
JERUZALEM, 10. — Mlada italijanska pianistka Marcelin Crudeli je v teh dneh zaključila svojo turnejo po Izraelu. To je bila njena druga turneja v tej državi in pianistka je dosegla tudi to pot lep uspeh pri občinstvu in kritiki.
odgovarjajo dejanskemu sta nju — resnici. Zato je razumljivo, da uradni števni komisarji, ki jih imenujejo posamezne občine, ne morejo — ali rsaj ne bi smeli zapisovati neresničnih podatkov, kakor takih tudi vprašani državljani ne bi smeli dajati, kajti zakon o ljudskem štetju predvideva občutne kazni (do 30.000 šilingov in do 6 mesecev zapora!) za vsakogar, ki bi zavestno dajal neresnične ali pomanjkljive odgovore na posamezna vprašanja.
Toda kako je v tem oziru pri nas na Koroškem? Ali je načelo, da morajo odgovori pri ljudskem štetju odgovarjati dejanskemu stanju, torej resnici, merodajno tudi tukaj? Izkušnje nas uče, da na Koroškem odločajo povsem drugačna merila kot po vsej ostali Avstriji; in to velja tudi za ljudsko štetje! Primerov ne bomo iskali v daljni preteklosti, dovolj jih je znanih še od zadnjega ljudskega štetja pred desetimi leti, ki se je po »zaslugi« strupenih šovinistov, pa tudi po krivdi oblasti, ki so klonile pred temi elementi, izrodilo in spačilo v neokusno komedijo, ko so ugotovitve uradnega ljudskega štetja pokazale vse prej kot resnično stanje na Koroškem.
Tudi pri letošnjem ljudskem štetju se eno izmed mnogih vpiašanj nanaša na »občevalni jezik«. Razlika je samo v tem, da se je pred desetimi leti smatral za »občevalni jezik« tisti jezik, katerega se čicvek v vsakdanjem življenju izključno ali vsaj pretežno poslužuje, medtem ko zakon «občevalni jezik« pojmuje tokrat kot »jezik, ki se go-vori V občevanju z družinskimi pripadniki«.
V normalnih primerih tako vprašanje, to je vprašanje po »občevalnem jeziku«, ne bi smelo povzročiti večjih težav kot ostala vprašanja, na primer po državljanstvu, po spolu, po veroizpovedi itd. Vendar so tudi tokrat na delu sile, ki hočejo prav ob tem vprašanju izrabiti ljudsko Štetje v svoje umazane nacionalistične namene, ko pozivajo ljudi, naj proti lastnemu prepričanju in v nasprotju z resnico navedejo neresnične podatke. Vprašati se moramo, kje je oblast, tista oblast, ki za neresnične podatke predpisuje občutne kazni — ali mar ne vidi ali noče videti, da gotovi krogi javno pozivajo na kršenje predpisov, da javno pozivajo k navajanju neresničnih podatkov glede »občevalnega jezika«, samo da bi spet potvarjali resnično jezikovno stanje na Koroškem, hkrati pa žalili narodnostna
iMMI;
. ' :!
Stari Churchill je spet odletel v Gibraltar, kjer p» se bo vkrcal na Onasslsovo jahto ter se odpeljal na križarjenje v Karaibsko morje. Zena ga sicer ne bo spremljala, ker Je v bolnišnici, vendar Ji je toliko bolje, da se neuničljivi VVinston upa na pot
MfllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllltttlilliiliiliiiiliiliiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiin,,,„,„,„11,mm
Za več kot milij ar do lir so oškodovali Avstrijo
DUNAJ, 10. — V Avstriji je prišla na dan nova velika afe. ra. Z lažnimi carinskimi izjavami je prišlo do goljufije, pri kateri je avstrijska država utrpela okrog 50 milijonov šilingov (nad milijardo lir) škode. Aretirali so že osem oseb. Med temi sta dva finančna inšpektorja, dva carin, ska agenta, lastnik nekega prevozniškega podjetja itd. To. da največja «riba», organiza-
tor vse goljufije, trgovec Lo-thar Rafael, se je izognil mre. ši. ki jo je nastavila policija in zdi se, da se hoče zateči v Severno Ameriko.
 «»----------
francoskega konzulata v Amsterdamu prejel listnico, ki jo je izgubil v Bretaniji pred mesecem. Simon Herve je listnico izgubil, ko je razkladal cvetače. V pismu s konzulata pa je bilo povedano, da so listnico našli na kamionu, naloženem s porom, ki je bil namenjen k nekemu holand-MORLAIX, 10. — Neki kmet i skemu trogvcu z zelenjavo iz Plouvenest Lochrista je odi na debelo.
Dolga pot izgubljene in spet najdene listnice
Čeprav je notranje ministrstvo izjavilo, da bo ljudsko štetje služilo zgolj statističnim namenom, nas izkušnje zlasti z zadnjim ljudskim štetjem, ko je pristojno ministrstvo izjavljalo isto, uče, da se na podlagi rezultatov ljudskega štetja le prečesto delajo tudi zaključki o narodnostni pripadnosti. Prizadevanja nacionalističnih krogov, da bi
Izjave
predsednika I ]
na RTV lj#
V četrtek.zvec«/.
gost v studiu vizije Ljublj* Dekleva, Pre“Si venske kultu J ske zveze v J. tovalec. v skem svetu, b varjal na nek«
Vprašanje: Neda^pti ne demonstracija povzročile naši javnosti, jih tudi mnogi
je
kongresu Socif“I	i«
Kaj mislite o teffl„
sebno zato, ,icer. Itifi'1 i
med Jugoslavijo >	’	11
cei dobro razvijal,',« bi Odgovor:	Tdksn1	iJ	»t
in revansisticnt /,(fr c' Očitnem
Irnno politiko	K
: „ J „ Pi I- n sb" e r
de in
.	...	lahko	SL™™_
.. zvoj dobrih 0 Ul w jasna objektivna dejstva pri cbema. državama-
vprašanju po »občevalnem jeziku« zameglili z raznimi izmaličenimi kombinacijami v korist svojih šovinističnih političnih teženj, to domnevo le še potrjujejo Za koroške Slovence je pri letošnjem ljudskem štetju mežna ena sama odločitev: da na vprašanje po »občevalnem jeziku« zapišemo odnosno izjavimo — slovenski jezik!
Hkrati pa moramo tudi ob tej priložnosti z vso odločnostjo povedati, da v današnjih razmerah, ko nacionalistični nestrpneži neovirano in nekaznovano hujskajo proti slovenskemu ljudstvu in proti mirnemu sožitju v deželi, in ob dejstvu, da slovenskemu jeziku še vedno ni bila priznana enakopravnost v smislu določil člena 7 državne pogodbe, tudi rezultati uradnega ljudskega štetja ne morejo prikazati dejanskega narodnostnega stanja. To stanje je r.amreč objektivno dano in ga ne more spremeniti nobena igra s številkami bodisi pri ljudskem štetju bodisi pri kakršnemkoli ugotavljanju manjšine.
Zato že vnaprej odrekamo veljavnost in priznanje vsakršnim iz kakršne koli izjave pri ljudskem štetju izvirajočim zaključkom o narodnostnem stanju na Koroškem in poudarjamo, da s številkami. ni mogoče reševati manjšinskega vprašanja, še manj pa s številkami uničiti živo ljudstvo!
 «»-------
Izboljšano stanje Elizabeth IayIor
iX
LONDON, 10. — Zdravniško poročilo, objavljeno pozno včeraj zvečer, govori o ponovnem zboljšanju stanja Elizabeth Tajjlor. Odkar je bolnica na kliniki, specialist za dihala dr. Priče prvič ni prebil noči na kliniki. Dr. Goldman, osebni zdravnik igralke, pa je izjavil, da je sedaj Elizabeth Tay-lor izven nevarnosti in da bo po kakih desetih dneh zapustila kliniko. Cevka ji bo najbrž odstranjena iz sapnika v 48 urah.
V «London Clinic. je danes vladala atmosfera olajšanja in zadovoljstva. Popoldne so zatrjevali, da gre vse lepo v redu. Nekdo pa je dejal, da iii kaj dodati optimističnemu zdravniškemu poročilu.
BENETKE, 10. — Nadaljujejo se priprave za razstavo slik Carla Crivellija, velikega benečanskega slikarja. Dela za razstavo bodo dali na razpolago muzeji in galerije z vseh delov sveta. Razstava bo v doževi palači, kot so bile razstave Giambelina, Del Lot ta, Giorgiona in Bassana.
boei/m u. / i* w. *»	*fn0k1vp
rodna
lahko le tako
šivam na
jateljsko v.zdu$J.ts0iHji straneh meje. jjjjjsJ no bi bilo, č*, _hnf jiib,
si
h
ILU Ul UllU, v ,	-	.
ulični izgredi kak -t n vali na izpolni1® _^|i H Hjj
pa še če bi ,P®.® ot}d%l hi
stupno	izvajani*	-iiji* it
|fci jih je Ita« / pc-dpisom london rai.duma.	,	.	o)(;	i
Vprašanje:	i,ž'
rja fašizma so varni ne le if m&A * pak tudi za deI”„l0h. S f le v Italiji na»P" A tega nas je P?se	fcj
dvoumno stahsce -j,	, i«,
žaške federacije ,08« *j,
nrfdnunr ' ftZflTTT ‘ JjjjJ J I«
Odgovor: Nain,„, le te izjave nar
z umljive in celo	j'
ne. Nihče ne boj
ne. Nthce ne
Ijen kot Slovensl- ^ #
gospodarska zv'e‘,L * rj
gospodarska --	„
interese Slovenc .
UGCICOC	**	Ulw g
če avtorji danes
klicujejo in če s?
tloi
zale kot neresna upj ^ da bi se trzaš*1 KPI orientirala » ' j*L ših skuvnih naP g ianji demantirtd _
i' zadnjih letih .
sodelovali na v kjr y tako na primer, pes>' j
šolskega zakona. 0 sile v Italiji med množicami, ‘ jj» potrebno zaostro gjjt . rib, vprašanj n«	M
Poadizju. O^okrf^
morajo vse
•on 1 nte
Id fll tfpm
le razbijajo te P ^ &1
mu ULJU c/o* ~	0	h'	.
nastopiti Prot\L0nt™’ vinističnega^ n^ntifa li ^ *" ki
trebno je, dd
bi zelo škodit^
:rog “'".Mie okrog .fVf sclucije 81 Pa,
n.nt-nnst demokr n„i.(f
notnost demokm' ntf'j
tifašističnih si . e
oni danes te rojo, nas nav ,tl)i j upanjem za jefn° borbi proti ne silam.	.	,
Vprašanje:	Jtv
tve londonskeg® ,a(jl1 j, %
na kongresu P°t/aK variš Marinko. j s jf la, daj položaj v	Ih	'alt
Odgovor: * hii«&%alto
je že večkrat^ ^
sporazum tzp° 1
 	u:i	i«i»mi i
manjši ur- .	11“':*.ri. ■
doslej ni bil	ti^-	i11®
parlamentu še j jj J ^lj narodovalni ~	...M0 ,1'
ne dobe so se ** pfAi
vi in se izvajal0' vefi\
jo akcijskega "~v/e bi sodelovale -u s1,j»
skupine, v kat j
ci politično moPtm* s podporo detn jji žic skušamo s?t0(l<<• I šanje z mrtve de na to P® Icdjj f italijanska n.^olK- K rala v celoti «*g? t> ‘J rodne obvezn0
sprejela Prcd.M(tnl M mi leti - najri
mi leti — "j ,tt "iij rala izpolniti * ajjj«" ki izhajajo iz * st m) bliske ustave	J.
na goriške vence. Le v V
enakopravnosti	f
in Italijani 0 se ko most. ki v	j
in dve državi.	JI
1J
lllltIttllllllllllimitllMIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllll
||H»"
......"
>»■ f Spekulacij
«!’Unita» od srede dolži .«ne. ki tržaški dnevnik». za katerega je povsem jasno, da je to prav naš dnevnik, ((špekulacije«, češ da smo «popačili smisel izjav tovariša Vidalija med zadnjim razgovorom dele. gacije tržaške federacije s ko. misarjem Palamaro glede izva_ janja memoranduma in posebnega statuta«. Zaradi tega je potrebno, da ugotovimo, kje je pravzaprav špekulacija in kdo je popačil smisel Vi-dalijeuih izjav.
V našem dnevnik u smo poročali. da je «l’Unitd» 27. februarja letos zapisala o razgovoru omenjene delegacije KPI pri Palamari naslednje:
»Delegacija je izrazila vladnemu komisarju trdni sklep tržaških komunistov, da se bo. do borili za popolno izvajanje londonskega memoranduma v coni B, potem ko so »zahtevali izvajanje dvojezičnosti s popolnim spoštovanjem londonskega memoranduma in italijanske ustave« v Trstu.
Ista »1’Unita« je v sredo 8. t.m, objavila, da je Vidali pravzaprav »dodal, da so, spričo protikomunističnega potvarjanja šovinistov, naravno komunisti za spoštovanje posebnega statuta ali za zaščito manjšinskih pravic tudi v bivši coni B in da so se obvezali v tem smislu ravnati, kjer in ko bi bilo to potrebno. Šlo je skratka za potrditev načela v popolnem skladu z mednarodnimi načeli in z načeli obrambe pravic sleherne manjšine.«
i
Nastane toT?L e li drugi č a1 ztiniL l'f potrjuje ali ha° j Mislimo, da s g, J>j strinjali z članek vseka pfVe*J tve prvega. v reč dopušča, j# memorandum11. coH n statuta v bn’ g « vaja, medtem j. članka nekaj . f«lj r, ....	7.at°	>.;c lj
ne sledi. Zatlani‘,lji ‘jj nikanje na z Jn Ul j I
seli, da Je
d°
Nikakor pa
ne
smo v našem
čali dobesedno feb> /
»1’Unitd« °d nMo1*’ j
pisala, nato u" Jk
i H&k
lacije«.
Važno je, ’ fig
e. (.
zaradi tega,	/L
in italijanska
st 1 ral a V*oil * o vem članku- .gr > J/, bil naš komem pjjpl. kr. pravilen js 4J ga je odobro:	{	JJ,
na baza.
morala	0.mA,
svoje jtri
porot'10 fj
p;*
ral: na drUP
dolgi h osem	A
tudi, da s°	a i m /
kovanja na' a t J zaradi [j " J*
iimik zakrin .ih
o)1!.
eno izmed jlO-za napako
mu je
O delu in nalogah Kmečke zveze
^kaj vtisov in misli w letnem občnem zboru
"d"i"oS\5- l'm- 3« bil
». Cl" Zbor Kmečke zve-
stanovske organi-ščiti intere-
*. 11 let'
0ašega
l,kfe»o'ni^r0!!Vai,lca ® mu V:.dejavnosti 1,?° ?-ri njeg0'
r°cila so >, ’ ,ta3niškega po-Ic*hrali, kak?0!' f.lani lahko ttttr° je hii obsezno raz-tc,lovni dnb° v zac*nji H » °»o, Prd°b“: Vloge za to Pritožbe, po-
'v' ^ nam JSVe " Je t0 ar-‘kkah * ?ove v kakšnih 11 vek j	*
K >t{jS|
j d boriti teJ *n kako se mo'
> Sas in zaPravljati dra-
5\*ty8 to ,SZ s*val hkrati
ai“° Potrebn° d°kaz’ kako «!»iraeija a mu je ta or-Odšel
2 ebčnega zbo-
Il2a»* ’ Jih	----
:2n4aakmia,del0vni čl°-
'la, za ksi . eJOskega pod-
lh*5Wkid,le okvir: t N«, ki . ovek je kliub
S", vzdia tež'j° trden, 4 , optimistično
pomenile
8U
VeS razili U1 on sam
&°Vsko skuneVanja vsai za tej 2a obstoi °St' Nje§ova % 0(1 0ne st?6 neprimerno 2V iz veči»	ib tovti-
2S n:i gaadela °sta!ib
h»o' fc&o slah^ave' težia
feiev- amnl lh naravnih * 1
ji.- “>nosi ^	nam po-
Se n4g‘ Primeri iz P
nerazume-
itL* streznil, “ ner v*do tijstv0 TaVan°V 23 nB
j. mnogi °. nam
vsak-
f. ufefo nam je po-0» fegovoH ?oročilo. Oditi m^anja 'Umikanja in
mVa Ptv«io da°' °bla'
°ra borhi se nas
TlrU:* . Za nratnno
Sk _.
Po	Za pravice,
kapr« <emokPO ,zakonu in Za Dsti raciJe in ena-"C* te8a i„ •
85 »b em Sani4ijna'p®0? S‘a'
ti n! i enien Prekomer. V H i® ne m Z birokratski-Sfc1*	SV0'
‘‘»m,. razvoj, “ vr'JU<*rsKo-so-W- e >8 še' n Posebne C>‘oj J£sebn° gospo-ki ga kmetstva. "»on, Pov'aana stalno in H,'	‘o, ta 0^‘m član-
N)._ uien. n.Lnaj bi bila: Po,,
>■ PonmaP^ktivenUo:: e K? s «:anie takšne , i« z n J olanstV'
% S občuti m!asi°, se ved-
re-
S SS- Vakih inmd°gi flani
naš človek
iCVtl'8atSkopoiiHčn«nai S0 ta Ogea,’ 0rf- • ea- 'frrL-“ tn! ?nai
J^krat n
]i^^napoime7vš;
irn.torau 01 se-----
stro-
ali
'A i" PaJi i^ Vsem ima-
^<Sapač,!iUd*
motne
i «na
it*iu'T»rale Obrn* mogle m
‘V6I mem» avnav;
S in nežuPravi * kme-^Nčrtan, b' bi]0 m te in one ' »‘j	vSestrVsestransko,
ii, d! no i!transko naj-
A* ta5oedmo tudi --
d ! ? >noj °bčnega dK° vPlivalo t Spinih 0,t za nv. a in nu.
tf ti IroblIPraJanj avnavanje ‘ kivii» °v, ki' °Z,roma o-lH bašn ^ega osnovne-hjj aso .sa eni«..
^,estaNčk0 ^‘“ona za ba"zb skunn Posredno %'9 Za SpriSo tor i ■ 0 tem liSčev^inee drob-v .1, V> »rt eveda važ-SC^Oa,0**1 razPrav-
fcCeet°v- 5“ nekai ta-'leStva aliZadtužneg°a "a pr' U ^ves, .vprašanfe JU*P°'
HSva^isciplnStan°V-
Pomena
Prosvetnih
vprašanju.
Na občnem zboru smo slišali besedo predstavnika SKGZ o veliki važnosti KZ. To tudi nedvomno je. Zaradi tega bi morala biti deležna večje podpore od ostalih organi-zr.cij, predvsem od SKGZ kot našega osrednjega organa. Vse naše organizacije se dopolnjujejo in težijo za skupnim ciljem. Ce kje, je prav na tem ozemlju nujno potrebno njih čimbolj koordinirano delovanje. Po tem načelu bi se mogli vrstiti na vasi predavate 1 ji s tega in onega področja (kmetijstvo, prirodoslovje, finance, zdravstvo i. e.)
Tega vprašanja se še nismo dotaknili in ga resno pretresli, kot to naše razmere nujno zahtevajo in kličejo po prosveti. Namesto tega slišimo običajno obljubo, da «se bo storilo, kar bo mogoče«. To ni končno nobena obveza, ker obljuba ne temelji na določenih, odrejenih nalogah.
Naša vas je pomembna celica našega žit j a in pomeni še vedno vrelec moralnih dobrin. Na to opozarjamo vse
one, ki jim je pri srcu naša usoda, še posebej pa članice SKGZ, a na prvem mestu zvezo samo in PZ. Vpreči moramo svoje energije v čimbolj smotrno organizacijsko aktivnost.
A pri tem nam zazveni vprašanje, ki smo ga slišali tudi na občnem zboru; Zakaj in čemu dve kmečki organizaciji z istimi nalogami in namenom? Ali ni to nesmiselno in skupni stvari škodljivo? Ze njihovo stalno sodelovanje, ki je bilo plodno, govori za zlitje KZ in ZMP v eno samo stanovsko organizacijo. Ni pa nobenega razloga, ki bi govoril proti temu, izvzemši mogoče kakšen politični prestiž. Borba našega kmečkega in kmečkodelavskega človeka pa mora biti — posebno v naših prilikah — temu nadrejena.
Pričakujemo, da se bo KZ na prihodnjem občnem zboru predstavila s poročilom o vsaj prvih ali delnih uspehih v smislu teh zgoščeno nakazanih misli. To je nedvomno tudi njena globoka želja.
JANKO FURLAN
Ob kraškem kalu...
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ 1
mmmm
.&. •	.	r..:
v * m
'S
Tržaški likovniki v miljski «Squero»
Foto M. Magajna
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiifiiiiiiiiiiiiiiniiiiii
|	Po	sto letih so se končno spomnili tudi Aljaske	|
Po treh mesecih iz «Amerike brez nebotičnikov»
Velikansko prostranstvo, cel kontinent, s skromnim številom prebivalstva, ka* terega polovico tvorijo vojaki - Kako je civilizacija morila domače ljudstvo
s	S	..
'■■■■'' - ■■
Ko na Aljaski avtomobil odp ove, ga zapeljejo na »avtomo bilsko pokopališče#, kajti do plavžev v Pitt sburgu je daleč in se stroški ne izplačajo...
NEW YORK, v začetku mar ca. — Ze dolgo je tega, kai ni bil v ZDA problem brez poselnosti aktualen. Tudi kak milijon brezposelnih še ni predstavljal posebnega problema, kajti visoka življenjska raven omogoča tudi brezposelnemu «da diha«. Toda sedaj je število brezposelnih preseglo pot milijonov in ljudi s skrčenim urnikom in zato skrčenimi dohodki, je še nekaj milijonov povrh. Sicer se tu v zvezi s tem še ne bije plat zvona in mnogi menijo, da je bil Kennedyjev «surovo-odkri'
zadnjem | tosrčni« prikaz stanja bolj bla-
godejen kot alarmističen. Ko pa sem ob takem stanju razmer, nekaterim znancem, ki so zaradi prikrite recesije zgubili delo, nakazal izhod v — Aljaski, jih je zmrazilo. Nikomur ni bilo za to, da bi odpotoval v 49. zvezno republiko, kjer sem preživel zadnje tri mesece na študijskem potovanju. Tudi med Američani, tore;, ni več pionirstva, ki je bilo značilnost Amerike pred davnimi desetletji.
In vendar postaja Aljaska —- novo odkritje Amerike.
Vse od dobe, ko so jo — pred 100 leti — tako poceni
SI,i so naš Kras in njegovi ljudje
V/^«o „.
e še *0°dnji
1« “S	5 delno	len]a-
1, * v	, '»'ho\ *M‘rlo
lij, Hi	'“keni . “oienja,
»oS«,#dnŠn d"et,u> kot
■* ”' ■J-£
t>o. brnelo “ en?e «. °li n	k3er	krašk"
N S« Ob” topl°">
K s**-06-' ■
L.^er na kračko i ji,' toPlonier
n° i, P0ŠČe„ ij0
...
Sf% '■ ki je > pre<1-Ju j "»Udi. T
1» >la>d v Prek.
V°. Č. P0ŠČen' !'	‘]0	ie
l.-”1 le,, 3« t0	p®.*tal'	in	ni
?'■ ki	°	:
> ^di-	Tom	*	CUet'
ttjS^^di podi° zaSčit0
st. t •' Cr:k-Ce-
°bt>i. V°. M 38 Vedli Prvim
h y ka-\•* n-kam
‘i ><,k?	“d°	Pa	ni
>V>i>!ad oai' 4Snttt?,Ka’,Ca' ^ni.
s	nl.	Kot	h:	v	..
ett	Kos
'‘■'“J« :Q-rni'a hrb
Wl *netj
S le	;	ilv’
Hj ‘loj Počp.; 3e tu- A
n,
'tli bi«;
V
casi>
Pevtka
p ra-
‘le j Qre'■'“■omestn04*”' :« tin>de 3itn **,l» *«-
* n	ti-
M s9> piZ,trahu'
S Bo*UlnPe^‘'-eCe toz, ne „ ne Hni„1 on je , ‘Ca Se » Za Prenialo.
In osmiftvo se je ie pričelo, a pri dobri kaplji je dobra volja, ki nekaj zaleže. Mudi se z oranjen, gnojenjem, setvijo težnjo in vezanjem trt...
Nedelja, ki jo naš človek sicer rad praznuje, mora biti v mnogih primerih delovni dan, ker je nakopičenih preveč opravil. Ta krepka življenjska sila našega kraškega človeka je kot prijetno mamilo, kot močna spodbuda oklevajočim malo-dušnežem, češ: Glej, ga!
Trdo delo, a ne klone pred njim. Pa če bi njegova roka imela bolj umno vodstvo?! To mu prilite po vseh božjih pa tudi takih postavah, ki jih kuje človekov razum.
S takimi in še drugačnimi mislimi, ki nas prešinjajo od onega dneva, ko smo po tržaških ulicah spet slišali, kam bi nas fašistični velmožje radi uvrstili, sem na nekaterih cestiščih naletel na gesla, ki so mi nalila dobre oolje. Cital sem «Memorandumu, eEnakoprav-nost«, in podobno... Ko sem nekje navezal pogovor na to, mi je neki mlad mož rekel:
«To je napisala noč. Rodil jo je Trst, bolje da rečem, majhen del Trsta, ki ga še skomina po fašizmu. Jaz pravim, da mlečnozobi poulični kričači niso nevarni — dobra metla jih z lahko-
to odnese, naša bu rja še prej. Nevarni so stari otopeli in njim podobni mezgi. Zanje ni šole, ni vojne, ki bi jih mogla kaj pametnega naučiti. Oni se hočejo igrati gospodarje, mi pa naj bi še nekaj časa igrali sužnje (ščave), nato pa križ čez nas. V Afriki Combe, tukaj fašizem. Afrika se pro-buja in bo s svojimi Iška-rijoti kmalu obračunala. Mi pa smo se temeljito zdramili v narodnoosvobodilni
borbi in fašističnega biča ne bomo več trpeli. Ne, nikoli več! Vidite, to potrjujejo tudi taki napisi po cestah.«
Lepo je na našem Krasu ob takih nedeljah in takih ljudeh.
o. n.
kupili od carske Rusije, je Aljaska dremala, ne da bi se zanjo kdorkoli zanimal. Le v zadnjih časih je postala objekt računov in načrtov, ki pa žal ponovno temeljijo izključno na strateškem položaju, ki ga zavzema. Najprej se bomo z njo na kratko spoznali:
Aljaska, ki leži na skrajnem severu ameriške celine, meri pcldrugi milijon kvadratnih kilometrov površine, to se pra-v’, da	je	je za	celo	celino.
Obdaja jo 50.000 kilometrov morske obale. Prerasla je s
350.000 kvadratnih km gozdov, šteje pa komaj .,250.000 prebivalcev	in	še od	teh	je nad
100.000	vojakov.	Slednji po-
datek potrjuje, da je Aljaska «zanimiva»	bolj	kot	strate-
ško področje, kot kaj drugega.
Vse to ogromno prostranstvo pa je še v deviškem stanju, koder povsem svobodno gospodarijo črede severnih jelenov in irvasov. tropi volkov in drugih nič kaj prijetnih in prijateljskih živali, kajti civilizacija se je tu omejila le na posamezne točke, na nekatera središča, dejanska mesteca, ki z običajno ameriško ogromnostjo nimajo nobene zveze. Tu nebotičnikov ne poznajo. Tudi cest in železnic je tu malo. Po statističnih podatkih, k. sem jih dobil v upravnem centru ogromne Aljaske, Fairbanksu, je na vsej poldrugi milijon kvadratnih km raz-sežni Aljaski komaj 4.500 km cest in ulic, kar pomeni, da jih ima samo mesto Pariz
več. 2elezniški progi pa sta le dve. Zato je tod najprimernejše prometno sredstvo letalo, kajti tudi veliki osebni avtomobili, ki zmorejo po 150 km na uro, pogosto odpovedo, ker ni redka cesta, ki se po nekaj sto kilometrih izgubi enostavno v puščavi. Je sicer tu tudi cesta, ki veže Aljasko skozi Kanado z ZDA in vodi vse do Mehike in Panamskega prekopa. Toda to je edina tako imenovana vertikalna magistrala, ki jo je prav tako rodila vojna. Bilo je to v dobi, ko so Japonci biji v vojni in so ameriški Kurdski otoki, tik ob Aljaski, bili v nevarnosti. Američani so se tedaj spomnili hipoteze nekih prirodoslovcev, ki zatrjujejo, da je človek naselil ameriško celino po poti skozi Beringovo ožino na Aljasko in dalje proti jugu. Morda so se zbali, da bi Japonci ne ubrali isto pot in so se lotili obrambe. In če so tedaj začeli z gradnjo te ceste z določeno rezervo, so jo kmalu pozneje v vsej naglici dokončali, kajti potreba je bila nujna. Z druge strani, pa je ta cesta v poznejšem času, v dobi hladne vojne, zadobila še povsem drugi pomen. Nekateri strategi odkrito govore, da bi more bitna bodoča vojna mogla izbrati za bojišče Arktiko. Zato naj služi Aljaska za ne. kakšno odskočno desko ameriškim strategom in radarski pasovi, predvsem tako imenovana <cDew Line« priča, da so ameriški generali v Panta-gcnu ubrali «linijo» onih strategov, ki jemljejo Arktiko za bcdoče morebitno bojno polje S tem smo se pa nekoliko oddaljili od našega prvotnega namena, od opisa Aljaske. Ko so pred številnimi desetletji prišli sem gor na sever najbolj drzni, zato pa redki pustolovski lovci zlata, so v teh puščobah naleteli na domače, sicer redko, zato pa odporno prebivalstvo, na Eskime. O tedanjih razmerah nam je najlepšo sliko dal Jack London. Civilizacija, ki so jo ti pustolovci prinesli na Aljasko, pa je prinesla domačemu ljudstvu več zla kot dobrega. Razne bolezni, kot na primer naš navaden prehlad ali pa tedaj mnogo bolj resen sifilis, so med Eskimi grozovito kosile. Kolikor niso zalegle sem prinesene bolezni, je zalegla «cgnjena voda« — razne vrste žganja, na katera primitivni, vendar zdravi Eskimci niso bili navajeni. Zato se število avtohtonega prebivalstva še danes stalno manjša in to ne glede na to, da žive Eskimci sedaj v pretežni večini v zidanih domovih in ne več pod ledenimi iglo ji ali šotori, kot
so živeli nekoč, dokler civilizacija do njih še ni segla.
Ameriška industrija je še pred zadnjo vojno poslala «na Sever« svoje strokovnjake, na lov za «surovinami», predvsem za strateškimi rudami, ki so ji.n našli v velikanskih količinah, v neizčrpnih ležiščih. Med vojno in po vojni pa se je ta lov pospešil in poročila govore o velikih nahajališčih nafte, železne rude in tudi urana. Toda dela pri črpanju teh prirodnih bogastev se vendarle ne premaknejo z mrtve toč-..ke, kfL Pgirpanikuje delovne •site. Tudi fantžrstično bogastvo Aljaske, tudi .trideset ali celo petdeset odstotkov višje plače ne zvabijo sem gor ljudi, kajti razmere so tu vse bolj zahtevne in težje kot kjerkoli drugje. Po Ameriki se sicer pogosto slišijo gesla, naj bi mlada delovna sila ubrala pot na Sever, toda 60.000 kv. km ledenikov, ki so ostali še iz ledene dobe, 20, 30 in tudi 40 stopinj mraza pod ničlo pozimi, pomanjkanje prometnih sredstev, pomanjkanje najmanjšega udobja, dolgočasne pelarne noči in nemogoča svetla poletja, vse to ljudi odvrača od Aljaske, ker tudi omenjena višja plača tu ne zaleže, Saj so življenjski stroški tu, v tej puščobi, za najmanj 30 do 50 odstotkov višji kot v New Yorku ali San Frančišku. Sem prihajajo le vojaki, kajti uniformirana oseba ne sme vprašati, kam ga pot vodi...
WALTER SMITH
Ena izmed zaslug sodobne umetnosti s svojo svobodo izraza je v tem, da nudi možnost umetniško-barvnega izživljanja mnogim, ki bi se sicer zbali strožje risalne discipline. Odtod dejstvo razmno-živanja občinskih galerij tudi v manjših mestih, ki streme vključiti se v tvornost novih časoh iz kulturno-gospodarskih razlogov in, ki, v pomanjkanju domačih umetnikov, rabijo one od drugod. Tako so tudi Milje povabile 35 tržaških umetnikov v svoje razstavišče «Lo sguero«.
Izmed teh jih je le pol ducata vidnejših. So pa tudi novejša mnogo obetajoča imena. Cordijeva, de Comelli, Devet-ta, Lotta, Posar, Saksida in Spacal razstavljajo javnosti ie poznana dela. Hlavatg je za to priliko naslikal učinkovito tempero ladje *Squero», Fran-ceschini pa dve zelo dobri pokončni olji starega dela Milj. Rizzardijeva je tu zopet s svojo žensko tematiko, Metallino-jrva pa s surrealistično navdahnjeno pokrajino umazanih barv, ki jih nikakor ne uspe osvežiti. Sircelg ima enačjco i* januarske razstave, Sofia-ncpulo pa lastno podobo iz mlajših let. Guacci nam posreduje svojo prefinjenost v dveh sličicah znane zamolkle barvitosti, medtem ko prijetno preseneča jarkost batve Danev Renata, ki poslednje čase doseza v obdelavi slikarske snovnosti res umetniške viške.
Vidnejše izstopa že Zennari z barvno dobro zadržanima slikama «Razčlenjenje prostora« in «Oblikovni prividi«, ki pa sta kljub abstraktno zvenečima naslovoma, bolj futuristično dojemanje uličnih predčlov naselij. Cucek je kaj neobičajen slikar sanjskih prikazni. ki hodi že leta svojo pravljično pot. Bujne domišlije polno je njegovo olje »Luna Park«; škoda pa, da ne more iz svoje rumenkaste obsedenosti v sončnejšo barvitost.
Tokrat se je dobro postav, l, v čisto nepredmetnost ubegli krojač-slikar Piccinini. Njegov veliki »Nemir« barvno in za-snovno ni slabo delo, kot nista slaba Bartolijeva sgraffi-ta» levinje in jelena, četudi v tehniki in barvi oči tujeta vpliv praumetnosti jamskih slikarjev. Prisotni so še Pa-lezzi z ekspresionističnimi »Ja-dri«, Sillani z informalno sliko, in pa Cucchi, De Luca, Li-nussi ter Miani vsak s po eno pokrajino. S tem smo izčrpali seznam slikarjev.
Redkejši so grafiki oz. grafike. Černigoj je tu zastopan z dovršeno ujedanko barkov-Ijanskega portiča, Černe pa z odličnim ogljem obraza pijanca iz ciklusa risb, ki začenjajo vzbujati zasluženo pozornost. Abramijevi risbi sta tekrat zgoščeno polni, Brando-linijeva akta pa, isto kot Ar-bunasova gaja, akademsko, neoporečna, dočim bi lahko bili Pericinijevi konji na paši mnogo bolji.
Kaj pa kiparji? Velikih imen m. Toda Svarova »Burja« je pristno občutena kot tudi plavalec z žogo, a Zaninijeva «Pom!ad» je res omembe vredna. Le Albertijev kipec je nekam predroban, kot je Černetovo tihožitje s steklenko o čitno drzno. Zelo dobro je u-spel Zol s kipom izzivajoče žene in svojstvenim reliefom »Poletje*, kjer je vesele kopalce zvaril iz žebljev za pod-
kovanje. Razstava ima le eno napako: če se ravnaš po urniku, ki je naveden na vhodu, boš čakal uro do dejanske otvoritve.
Pino Bozzolini v «San Giusto»
Po kratkem premoru je v galeriji San Giusto nova razstava. Razstavlja Pino Bozzolini iz Savone, ki nam ga katalog opisuje kot zelo delavnega po obilici razstav, lani trinajst udeležb na skupnih in tri osebne razstave. Pričujoča razsi-va pa je letos tudi že njegov tretji osebni nastop v javnosti.
Bozzolini spada v ono sredinsko skupino slikarjev, ki povezujejo slikarske prednosti figuralnega podajanja z onimi nepredmetnega, iz katerega pa črpajo vidnejše tehnične prijeme. Tako nastajajo raznoliki svojevrstno mešani slikarski slogi, ki jih le moč umetniškega občutja in podoživljanja ustvarjalcev uspe prekvasiti v testo prebavljive izraznosti. Bozzoliniju se je to posrečilo v dokajšnji meri in pričakovati je, da bo glede na njegova leta in živahnost stremljenj, sčasoma dospel do razvitja znatno osebne likovne izraznosti.
Njegova dela so, torej, navidezno abstraktna, kot to poč zahteva trenutno prevladujoči okus časa, a z močno impresionistično tendenco in poenostavljanjem oblikovitosti. Tako bi lahko v drugačni legi izgledale informalno slike «Morje ob zori*, «Figura» in nekatere pokrajine, razen one fantastične v višino vzpenjajočim se mostom, kar bi pač bilo vseeno glede na njih končno učinkovitost, ker so njih odlike vprav in edino v barvnem čaru. V tem se nekoliko razlikuje mojstrsko obdelani ulični motiv iz starega dela Genove. Tudi slike raznih glav so podane le kot nekaka materializacija njih duhovne vsebine, nasprotno, pa bi bilo tihožitje s steklenico že dematerializacija iste, ki pušča v obdajajočem jo prostoru le neoster vtisk lastne praznine.
Bolj enoten in zunanje sklenjeni pa je krog njegovih sedmih slik z raznimi pogledi na luko Specie, kjer ladje, žerjavi in skladišča mole v razkaljeno obračje rdečkast ih barvnih odtenkov, kot ožarjeni od vročine- intenzinvnepa dela. Videz je, da je njegova tehnika lopatice, s katero polaga barve prednostno v tra-kastih sragah v več ali manj vzporednih zaporedjih oblik in tako ustvarja vtis razgibanosti, posebno pripravna za podajanja dinamičneča okolja tvornih središč sodobnih mest, katerih neizčrpna dejavnost nudi možnost odkritja novih značilnosti naše dobe za uspešno umetniško preustvar-janje.
MILKO BAMBIČ
Prejeli smo
RIVISTA Dl LETTERATURE MODERNE E COMPARATE!
diretta da Carlo Pellegrini e Vittorio Santoli, profeissori deirUniversdta di Firenze, Volume 13. Fascicolo 3. Set-tembre 1960. Šansoni — Firenze.
iniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiimiuminmnnmmiliiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiinmiiii
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Izogibajte se trgovskim poslom. če v njih niste doma. Neka stara ljubezen bo spet oživela. Bodite preudarni.
BIK	(od	21.	4.	do	20.	5.)
Zelo živ in delapoln dan. Ne zamerite se predstojnikom, Čeprav imate prav. Preizkusi-te trdnost čustvenih vezi.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Danes	boste imeli	veliko	de-
la, bolj malo pa ga boste o-pravili. Težave z osebo, ki JO imate radi. Pomanjkanje razumevanja,
RAK	(od	23.	6.	do	22.	7.)
Nepričakovan dobiček^ Ker si ga z delom niste zaslužili, vam ne bo zalegel. Več optimizma bi ne škodovalo.
LEV	(od	23.	7.	do	22.	8.)
V poklicu napredek. Morda tu-
HOROSKOP
JLA DANES™
di večji zaslužek. Bolj skopi pa bodo uspehi v vaših družbenih stikih.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Računali ste, da je opravek zaključen. Pa ne bo tako. Se si bo treba zavihati rokave.
TEHTNICA (od 23.9. do 23. 10.) Danes vam bo šlo delo slabo od rok. Ne razburjajte se, ker je to prehodnega značaja. Glavobol.
ŠKORPJON (od 24. 10. do 22. 11.) V poslovnih zadevah vam bi znali priskočiti na pomoč ljudje, s katerimi niste
računali. Pazite, da pomoč ni
zainteresirana.
STRELEC <od 23- H- do 20. 12.) Odstranite od sebe vse one, ki se vam ponujajo. Nekaj imajo za bregom. Opora bo boljša med svojci.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Preveliki načrti niso za vas ker jih ne bi zmogli. Na večje zadeve se temeljito pripravite. Ljubezni ne iščite drugod.
VODNAR (°d 21.1. do 19.2.) Zvedeli boste nekaj, kar vas bo hkrati razveselilo in razjezilo. Vzemite raje veselo plat.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.)
Nikakih novosti, ne dobrih ne slabih. Da bi ne bilo monotono, poiščite razvedrilo in zadoščenje doma.
Mo ho ta, 11. marca 1061
Radio Trst A
pesmi; 12.00: Neapeljske moderne pesmi; 13.30: Malil klub;
7.00: Koledar; 7.30: Jutranja	15.15; Sullivan pri klavirju;
glasba; 11.30: Glasbeni utrinki;	16.55: Vreme na kal. morjih;
11.45: Vrtiljak; 12.30: Za vsa-	16.00: Oddaja za bolnike; 16.45:
kogar nekaj; 13.30: Dobrodo-	Komorna glasba; 17.20:	Ital.
šle!; 14,45:	Mali ansambli;	folklorna glasba; 17.40: Jutriš-
15.30: «Ciklafnen», po povesti	nje športne prireditve; 17.95:
Janka Kersnika; 16.35:	Ka-	Knjige tedna: 18.25: Izžrebanje
varniškJ koneert; 17.20: Pesem	loterije; 18.30: Tedenski lite-
m pies; 18.00: Radijska utii-	rarnl pregled; 20.00:	Vesele
verza: »Rastlina in dolžina dneva«; 18 15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Srebotnjak: »Mati«; Brahms: »Rapsodija Op 53«; 19.00: Pomenek s poslušalkami; 19.20:	Pevci,
kitare ih ritmi; 20.00: Šport; 20.40; Zbor Emil Adamič; 21.00: Za smeh in dobro voljo nato Karakteristični ansambli; 22.00: RKmi in melodije.
Trst
12.25: »Tretja stran«; 14.20: Italijanska povojna glasba; 15.15: Lina GaMi — «11 olivo San F rancesco«; 15.25: Gianni Safred ob marimbi; 15.35: Odprta knjiga.
pesmi; 21.00; Rossellinijeva o-pera »Pogled z mostu«.
II. program
9.00:	Jutranje vesti; 10.00:
Rešeto: 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.50:	Discobolo;
14.00: Kovbojska in ciganska glasba; 15.00: Baletne skladbe; 16.00: Program ob štirih; 17.00: Skladbe in njih izvajalci; 17.30: Eno uro s pesmijo; 20.30; Radijska Igra Sancia Basca: «Vražja steklenica«; 21.45: Ve-
12.00: Beneški fantje p., v. Antona Birtiča; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Zabaven opoldanski spored; 13.30: Pihalni orkester JLA; 13.50: Od arije do arije; 14.20; Šport In športniki; 14.35: Naši poslušalci čestitajo; 15.40: S knjižnega trga; 16.00: Popevke in plesni zvoki; 16.40: Ljubljanski komorni zbor; 17.15: Po kinu se dobimo; 17.45; Z ansamblom J. Kampica; 18.00:	Jezikovni pogovori;
18.15: Zdenek Fibich: Pomlad; 18.30; Sovjetska zabavna glasba; 18.45: Okno v svet; 20.00: Za sobotni večer; 20.20: Hen-ry Cecil: Obe plati postave; 21.00: Za prijeten konec tedna; 22.15:	Oddaja za naše
izseljence; 23.05:	Do polnoči
v plesnem ritmu.
Ital. televizija
10.30: Otvoritev XII.
vele-
černa glasba; 22.15: Zanimivo- sejma Sardinije; 12.45: TV šola; 16.45; Kolesarska dirka Mi-lan-Turin; 17.00: TV za naj-
sli od vsepovsod
III. program
17.00; Koncert za klavir In orkester; Mozart, Saint-Saens;
18.00: Pisa in Genova v Sredozemlju; 18.30: Francoska vokalna in instrumentalna glasba; 19.15: Kriza ceste; 19.30:
Popevke	in ritmi; 14.30; Pri-	cirrijeve In Marceliove sklad- 22-3°: Alfred Hitchcock: «Zem-
morski	tednik;	14.45:	Nekaj	be. 20.00- Vsakovečerni kon- ]-li5Ce 7-» 2 milijona dolarjev«;
plesnih melodij;	15.30:	Domače	Mrt. 21.30: Simfonični koncert:
popevke;	15.55:	Lahka	glasba;	na programu Bartok, Casella,
Koper
7.15: Glasba za dobro Jutro; 12.00: Glasba po željah; 13.40;
mlajše; 18.00: Oddaja za analfabete; 18.30:	TV	dnevnik;
18.50: De Sica pripoveduje...; 19.15: Človek in knjiga; 19.55: Teden v svetu; 20.08: Sedem dni v parlamentu; 20.30: TV dnevnik; 21.15:	Zimski vrt;
16.00: Dunajske melodije; 16.30: Dogodki in njih odmevi; 16.45: Tartinijeve skladbe; 17.00: Izbrali ste...;	17.40:	Jazzovski
noktail; 18.00:	Prenos	RL;
»s 00; Poje Jirrany Stanič; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glas-Da; 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vieme na ital. morjih; 5.00: Operne glasba; 9,30: Do-
Seiber, ob 23.00:	Gledališki
pregled.
Slovenija
8.05: Glasba ob delu; 8.30: Violinske skladbe Matija Bravničarja; 8.55:	Radijska šola;
9.25: Melodije za razvedrilo; 10.15: Bombardelli: Tujec — baletna glasba; 10.40; Angleščina za mladino; 10.55; Dve ameriški popevki; 11.00: Po svetu poldansici koncert; 11.00: Ra- jazza; 11.30: Pionirski tednik; dijska šola; 11.30: Najnovejše 11.50: Otroci izbirajo pesmico;
22.55:	Svetovno	prvenstvo	v
hockevu na leud; ob koncu TV dnevnik.
Jug. televizija
Italija 17.00: TV za otroke. Beograd 18.00; Aleksander Antič: Srebrna lady — TV igra za otroke. Ljubljana 18.45: Nevarnost je moj poklic Beograd 20.00: TV dnevnik; 20.20: ... Rezerviran čas; 20.30: Plesi-nl turnir; 21.30: pes — TV film. Italija 22.00: Zimski vrt — drugi del oddaje; 22.30; Alfred Hitchcock prikazuje film...
Ali veš, da...
— da so v Leningrad u začeli s serijsko proizvodnjo televizijskih sprejemnikov »Voljna*, ki sprejemajo na 12 kanalih. Reguliranje sprejema slike in zvoka je avtomatizirano.
#**
— da so začeli v ZDA graditi hiše, katerih temelji »Ione na težkih spiralnih vzmeteh, ki zdržijo kakršenkoli potresni sunek. Ker nosilni zidovi ne stoje na trdnih tleh, pač pa na vzmeteh, je taka hiša povsem varna glede potresov. Nerodno je le, da gradnja take hiše stane obilnih 25 odstotkov več kot hiša, ki jo postavimo na običajna temelje.
* * #
— da so si zaradi pogostih kraj avtomobilov v Zahodni Nemčiji omislili napravo, ki bo vsako krajo preprečila. Gre za zavoro, ki zavre hkrati vsa štiri kolesa. Njo pa spravimo v pogon s posebno «ključavnico», ki je tako zapletena, da je ne more odkleniti nihče, kdor nima vprav njej odgovarjajočega ključa. Izumitelj je izjavil, da bi tako opremljen avtomobil mogli ukrasti le, če bi ga z žerjavom odnesli,
* * •
— da so v Uzbekistanu v Sovjetski zvezi obložili obale in dno umetnega jezera s prevleko iz plastične snovi. V stepskem področju Uzbekistana so namreč zgradili manjše umetno jezero, ki naj bi služilo za namakanje rodovitnih, toda zelo sušnih področij. Ker pa je zemlja zelo porozna in je iz umetnega jezera voda uhajala, so vse obale in dno umetnega jezera obložili s polietilensko snovjo, kar se je izkazalo kot ceneno sredstvo za ohranitev dragocene vode.
# * #
— da so v neki bolnišnici v Ohiju v ZDA te dni zabeležili nove tri hujše primere obolenja, kateremu vzrok je pretirano jemanje vitaminov. Kot je znano, se vitamin C, če ga je v organizmu odveč, enostavno izloča, dočim se nekatere vrste vitamina v organizmu kopičijo. Tak je vitamin A. Dr. Morice de Co-lumbus, ki je te tri primere ugotovil, je mnenja, da so ti trije pacienti žrtve preveč racionalne hrane. Prevelika uporaba vitaminov se je začela oglašati z glavobolom, z motnjami sluha in vida, z odpadanjem las in ko so paciente temeljiteje pregledali, so opazili tudi začetek tumorja v možganih. Ozdravljenje je bilo takojšnje, čim so prenehali pacientom dajati vitamine.
# # #
— da bodo v aprilu vrgli v Zahodni Nemčiji na *rg majhne prenosne hladilnike, ki naj bi bili namenjeni turistom, posebno onim, ki letne počitnice prebijejo v cam-pingih na prostem. Pravzaprav gre za navadne torbe iz plastične snovi, v katere
■ je vgrajena tudi hladilna naprava. Nerodno pri tem je le to, da je treba baterijo zamenjati vsaka dva tedna.
# * #
— da so ob koncu februarja v New Jersegu v ZDA imeli kaj neprijetno presene. čenje. Močna plima je na o-balne peščine tamkajšnjih kopališče naplavila na milijone školjk, ki so jih mogli zriniti spet v morje edinol« z močnimi budozeri.
* # *
— da so 8. t. m. v Zenici v Bosni odprli centralno kuhinjo velikih plavžev, v kateri bodo pripravljali dnevno do 15.000 obrokov hrane za svoje delavce in nameščence ter ža člane njihovh družin. Za menze preurejajo tri bivše restavracije in grade štiri nove. Samo v ta namen ter za osrednjo kuhinjo je podjetje dalo 120 milijonov dinarjev.
* * *
— da je ansambel Zagrebški solisti pod vodstvom Antonia Janigra S. t. m. priredil v Stockholmu že svoj štiristoti koncert. Od svoje u-stanovitve leta ly53 je ta priznani zagrebški ansambel na snojih turnejah prepotoval že pol sveta. Trenutno je na Švedskem, kjer je nastopil v Stockholmu, nato bo nastopil v Katrineholmu m v Erebru, nakar bo odšel v Berlin, v Hannover ter še v druga mesta Zahodne Nemčije, da bi nato svojo turnejo nadaljeval po Belgiji.
# * *
— da znajo biti v Zahodni Nemčiji že nekoliko nesramni. V zadnji številki uradne statistične revije zahodno-nemške mesta Goettingen so nanizane vse lepote mesta in okolice, kot tudi to, na kar naj bi bilo mesto — ponosno. Med temi »dikami« Goettin-gena naj bi bil tudi nacistični minister Fick, ki je bil 1946 obsojen in obešen v Nuernbergu, ter celo sam Adolf Hitler. Cernu slednji, ni znano.
#**
— da je tudi Etiopija končno dobila zensko-ministra. Gre za gospodično Juditfi /• meru, ki jo je etiopski cesar Haile Selasi imenoval za pomožnega zunanjega ministru.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 15.1, najnižja 8.5, ob 19. u-ri 12.«, zraOni tlak 1026.7 pada, ve er 6 km jugovzhodni«, vlage
62 odst., nebo jasno, morje mirno. temperatura morja 10.7 stopinje.	f	A,
rzaiK
nevnik
Uanes, SOBOTA, U- B,,° KriSt?f.
Sonce vzide ob 6.26 'n zit0°nj»i a-
18.05. Dolžina dneva-
vzide ob 2.22 in zaton« ^
Jutri, NEDELJA, i2'
Gregor
Fašistični zlikovci so se «proshviIi» z novo akcijo
Oskrunjeni spominski kamni žrtvam odporniškega gibanja
Fašisti so izruvali kakih petnajst spominskih kamnov na gradu Sv. Justa, ki jih je potem policija postavila na prejšnji prostor - Protesti političnih strank in drugih organizacij
Fašistični zlikovci so včeraj ponoči izvršili novo zločinsko dejanje. Za spremembo so tokrat opustili običajne izpade proti Slovencem in so oskrunili spomin padlih v odporniškem gibanju, katerim je tržaška občina postavila spominske kamne na gradu Sv. Justa.
Nič točnega se ne ve, kdaj so se fašisti spravili nad spominske kamne. Včeraj zjutraj je nekdo o tem obvestil tajnika KPI prof. Semo, ki je oskrunitev takoj prija-
vil policiji. Tako je bilo u gotovljeno, da so fašisti iz-ruli iz zemlje kakih 15 spominskih kamnov, ki so bili posvečeni ustreljenim antifašistom, obešencem v Ulici Ghega in žrtvam zloglasne Rižarne. Med drugimi so bili izruti kamni z naslednjimi imer.i antifašistov: Euge-nio Curiel, Lucio Sala, Sergio Fonda Savio, Franco Terrazza. ni, Luciano Mauli, Loris Fat-tovioh, Felice Costante, Dona-to Marinelli, Ottorino Pesenti, Domenico in Beatrice Gracco ter drugi.
Policija je kamne takoj po prvi preiskavi postavila na njihovo mesto, sedaj pa se preiskava nadaljuje.
Popoldne so predstavniki KPI, PSI, ANPI, ANPFIA, CGIL, Z DZ in ZKM odšli na grad Sv. Justa, kjer so na spominske kamne Paolu Reti-ju, Gabrielu Foschiattiju, Um-bertu Fellugi in Zafferinu Pi-soniju položili šopke cvetja. V imenu ANPI in ANPPIA je spregovoril nekaj besed Gio-vanni Postogna ki je najprej obsodil zločinski vandalizem fašistov ter ugotovil odgovornost oblasti, ki so v odnosu
do fašistov preveč popustljive. Pozval je vse antifašiste, da strnejo svoje vrste v borbi proti preživelim ostankom fašizma ter ohranijo pridobitve odporniškega gibanja.
O fašističnem vandalizmu in oskrunitvi spominskih kamnov na gradu Sv. Justa je razpravljala tudi Neodvisna socialistična zveza, Zveza bivših partizanov in Združenje bivših političnih preganjancev. Omenjene organizacije so ugotovile, da se fašistični izpadi nemoteno nadaljujejo in so naperjeni predvsem proti Slovencem ter proti svetinjam odporniškega gibanja. To dokazujejo fašistične demonstracije proti Slovencem in njihovim ustanovam, sramotilni napisi, bomba proti uredništvu Primorskega dnevnika, in sedaj še oskrunitev spominskih kamnov žrtvam nacifašistične-ga terorja. Vse to pa se dogaja pred očmi policije.
NSZ, Zveza bivših partizanov in Združenje bivših političnih preganjancev so zato pooblastile tov. dr. J. Deklevo, da v zvezi s fašističnimi napadi nastopi v tržaškem občinskem svetu in zahteva obsodbo njihovega zločinskega početja.
Tudi odv. Pogassi je zahte-
val, da se o včerajšnji oskrunitvi spomenikov antifašističnim žrtvam r^zpraVlja v občinskem sv«tu. Odv. Pogassi je obiskal tržaškega župana dr. Franzila in zahteval, naj občinski svet na prihodnji seji obsodi oskrunitev spominskih kamnov, še prej pa naj občinski odbor v imenu prebivalstva položi na kamne cvetje. Zupan je sicer dejal, da jfe dejanje »izredno hudo», vendar si je pridržal pravico odločitve glede prve zahteve odv. Pogassija.
Izvršni odbor tržaške federacije PSI pa v svojem poročilu ugotavlja, da je oskrunitev spominskih kamnov na gradu Sv. Jusla zadnje zločin, sko nasilje, ki se je začelo — po tradiciji, ki je lastna tržaškemu šovinizmu —. s tepistič. nimi napadi proti slovenskim ustanbvam in šolam. Oblasti so to početje tolerirale in vča. sih favorizirale neofašistično propagando celo med študenti.
Tržaški socialisti pozivajo ostale demokratične stranke, da še enkrat zahtevajo od vladnega generalnega komisar, ja spoštovanje ustave in repu. bliskih zakonov. Ce pa bi ta zahteva bila sprejeta le formalno, naj se z vsemi sredstvi doseže, da ne bosta demokracija in svoboda dnevno žaljeni.
Tudi tajništvo Nove delavske zbrnice je zavzelo stališče do oskrunitve spominskih kamnov na gradu Sv. Justa. V obvestilu, ki so nam ga poslali, je med drugim poudarjena od-
govornost oblasti, ki dopuščajo fašističnim elementom nemoteno delovanje. Delavci zahtevajo, da policija izsledi krivce in jih strogo kaznuje, poleg tega pa se še pridružujejo splošni zahtevi po razpustu MSI in prepovedi vsakršnega njegovega delovanja.
Delavci — je rečeno ob zaključku obvestila — pa se obvezujejo, da se bodo borili proti fašizmu tako v tovarnah kot Zunaj njih, dokler ne bo fašizem poražen in se bodo uveljavila načela svobode in de-
SKGZ, NSZ in PSI predsedniku
komisije poslanske zbornice za prosveto
Slovenska kulturno gospo- , miniju naslednjo protestno
darska zveza je poslala poslancu prof. Erminiju, predsedniku komisije poslanske zbornice za prosveto, naslednjo brzojavko:
Obžalujemo, da je bilo prekinjeno delo komisije in se apeliramo na komisijo za presveto, naj ponovno začne razpravo o zakonu za slovensko šolstvo ter da jo zaključi z ugodnimi rezultati v splošnem javnem interesu in v posebnem interesu slovenske manjšine.
Tajništvo Neodvisne socialistične zveze je včeraj poslalo predsedniku prosvetne komisije poslanske zbornice Er-
brzo javko:
Neodvisna socialistična zveza v Trstu protestira zaradi odložitve razprave o zakonskih osnutkih za uzakonitev slovenskega šolstva in zahteva, da se to važno vprašanje končno načne in reši.
Tudi pokrajinsko tajništvo Socialistične stranke je poslalo predsedniku komisije poslanske zbornice za prosveto naslednjo brzojavko: itKer se nadaljuje kritično stanje slovenske šole v Julijski krajini, se mora nujno nadaljevati delo komisije za rešitev, ki bo ustrezala težnjam manjšine«
mokracije.
(HHHIIIHHIHIIIIMHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllfllllMIHIIIIIIIIIfllllll III llllllllllllllllllllllllll Hill IIIIIHHIIIIIIIIIMIIIIIHIIIIIIII llllllllllllllllllllllllllllllll
Prekinjena pogajanja o CRDA v Rimu v torek se bodo ponovno sestali
Predstavniki CGIL bodo danes poročali delavcem o poteku pogajanj Zmaga delavcev, ki nameščajo cevi v tržiški ladjedelnici CRDA
Včeraj so se pogajanja o
.......
Obrtniki! Glasujte
za kandidate liste štev. 4
LISTA N.
1
BARI8! Angelo
»RNKVENlA Vmberta
t.iKAKIit \Utori«
NAGNAGHi Gabriele
IM PPO Ir-.snndra
VALMAMS Glorgio
LISTA N.
f BS iv bdi j« tu-.-)
JSlSEOAR Girrhlt«
LISTA N. 3
BI RASl Atebfc
IHiU.A SANTA Roman«
S<'A VARETTO Ab-sandi«
GOttim Krnili>>
IRMI Steli«
HEU.i JVliee
V#’
/
! I
USTA N. 4
fOUA Fcfi«>
FERtAJil EerdSjmmh*
RENAR Aadrin«
O RIJ I lamele
NUVAR Siovatm*
SMI ROT! Uivvnmi
KANDIDATI LISTE ŠT. 4 ZA IZVOLITEV POKRAJINSKE OBRTNIŠKE KOMISIJE, KI JE EDINA OPOZICIJSKA IT ŠT V, POZIVA IO OBRTNIKE, D \ SE V NEDELJO UDELEŽIJO VOLITEV IN JI ODDAJO SVOJ GLAS. ZAGOTAVLJAJO JIM, DA SE BODO VEDNO ODTOČNO BOR1IJ
ZA NJIHOVE PRAVICE
Volitve v pokrajinsko komisijo za obrtništvo in zg pokrajinsko bolniško blagajno obrtnikov bodo od 8. do 22. ure na enajstih sedežih v Trstu, Miljah, Dolini in Nabrežini. Oni, ki niso pravočasno prejeli volilnega potrdila ali, ki so volilno potrdilo izgubili, se bodo lahko obrnili na poseben urad, ki bo deloval na trgovinski zbornici od 8. do 22. ure
CRBa v Rimu prekinila in se bodo nadaljevala v torek. Pogajanje se niso razbila, čeprav Interslnd ni v ničemer popustil glede perečih vprašanj, ki zadevajo celotno CR DA; prjčakujejo pa, da bo prišlo do drugačnega stališča po ' posredovanju ministrstva za delo. Sindikalni predstavniki., so včeraj odpotovali iz Rima in se bodo danes dopoldne vrnili v Trst. Predstavniki CGIL bodo danes poročali o rezultatih razgovorov na sestanku aktivistov sindikata kovinarjev.
Popoldne pa so podpisali sporazum o akordnih dodatkih za delavce, ki nameščajo cevi na ladjah v ladjedelnici CRDA v Tržiču. To je delavcem sporočil na skupščini sindikalist Pontana, kateremu so vest sporočili iz Rima. V dvo. rani je zavladalo pravo veselje in so delavci pričeli peti, poljubljati se in objemati. Ve. selje delavcev je razumljivo, saj so bili prizadeti delavci prisiljeni stavkati že več kot' mesec dni. Delavci so poudarili, da je to bil uspeh enotne akcije. Sklenili so, da se bodo danes ob 18. uri ponovno sestali in da bodo skupno s svojim predstavnikom, ki je bil na pogajanjih v Rimu, proučili sporazum o akordnih dodatkih. Soglasno so sklenili, da v znak solidarnosti z ostalimi delavci ne bodo delali nadur, dokler ne bodo v Rimu rešili celotnega vprašanja CRDA. Na tej skupščini so tudi poročali o nabiranju denarja za stavkajoče in da so do danes nabrali v Tržiču in okoliških vaseh 615.000 lir. Na. biralna akcija se nadaljuje.
V nedeljo se bo pričel na motorni ladji «Saturnia» osmi vsedržavni kongres posvečen lanu. Kongresisti bodo iz Trsta odpotovali na «Saturnii» in se bo kongres vršil med vožnjo, zaključil pa v četrt-tek v Neaplju. Na kongresu bodo letos predvsem razpravljali o domačih zaščitnih znakih in o moderni razdelitvi, ki naj prepreči ponaredbe. Gre predvsem za uvedbo zaščitnega znaka, ki bo zagotovil, da neka tkanina sestoji iz čistega lanu, ali pa da je iz mešanice lanu in drugih vlaken.
cijo, na podlagi katere je sklenilo, da ne bodo več pobirali pisem iz nabiralnikov v strogem mestnem središču po 3-krat na dan marveč samo po štirikrat. To pa bi pomenilo precejšnjo zakasnitev pri odpošiljanju pošte. Zaradi tega je sklep poštne uprave povzročil med prebivalstvom precej negodovanja. Razen tega pa bi se zaradi tega tudi utegnilo skrčiti število poštnega osebja, ki je zaposleno pri pobiranju pošte.
lijanskih deportirancev (umrlih in preživelih), da se bodo lahko točno sestavile zahteve o morebitnih odškodninah zahod-nonemški vladi, kar je bilo še storjeno v drugih evropskih državah.
Skrčenje dejavnosti pri pobiranju pošte
Poštno ravnateljstvo je razpisalo javno dražbo za zakup službe pobiranja pošte iz nabiralnikov, ker je potekla zadevna koncesija. Ob tej priložnosti je izvedlo tudi inšpek-
Urad Slovenskega gospodarskega združenja, tel. 37-808, bo v nedeljo odprt ves dan in bo obrtnikom za vsa potrebna pojasnila na razpolago.
iiiiiiiiiiiiimiitiilliitifiiiiiliiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimtiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiliitiimmiiiiiiiiiimiiiiliiimfi
r-----------------n
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO
TRST - UL, MONTECCH1 6-11 TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GOHICA Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338
NAROČNINA
Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLHJ:	v tednu 20 din, me-
sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 96C din, četrtletno 480 din — Postni tekoči račun:	Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374	—
Za FLRJ' ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375
OGLASI
Cene oglasov: Za vsak mm
v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT. Trst
J
Iz sodnih dvoran
Obsojena tatinska trojica Ki je okradla dve trafiki
Obsojene so bile tudi nekatere druge osebe, ki so kupile ukradeno blago - Ponarejevalec potnih listov obsojen v odsotnosti
Na kazenskem sodišču se je včeraj zaključil proces proti Giovanniju Berneju, Paolu Co-scianiju in Giorgiu Ponisu, ki so bili obtoženi tatvine v baru San Carlo in v tobarkani pri Sv. Soboti. Berne in Co-sciani sta bila obsojena zaradi večkratne tatvine vsak na dve leti in dva meseca zapora ter
14.000 lir globe; Ponis pa je bil obsojen zaradi enkratne tatvine na 2 leti zapora in
12.000 lir globe.
Na zatožni klopi so bili tudi drugi obtoženci, ki so bili zapleteni v to zadevo. Tako so bili obsojeni Anna Ferretti por. Cosciani, Michele Terra-cano in Osvaldo Martini zaradi prikrivanja ukradenega blaga. Ferretti in je bila obsojena na tri mesece zapora in 2.000 lir globe, Terracano na 2 meseca in 2.000 lir globe, Martini pa na 3 mesece zapora in 3.000 lir globe.
Cosciani je bil obtožen tudi, da je povzročil telesne poškodbe svoji ženi, pa je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Oscarre Roccani, lastnik bara Corso pa je bil obsojen na 7 mesecev in 10 dni zapora in 7.500 lir globe. Ste-lio Delia Santina je bil obso-
jen na 8. mesecev zapora in I radi tihotapstva, se še vedno 8.100 lir globe, Giuseppe Benu- skriva in so mu včeraj sodili
lic,	ki	je	ukradel dve	uri	v
veži sedeža komunistične partije, je bil obsojen na 2 meseca in 20 dni zapora ter 7.400 lir globe, Ferruccio Ber-nini, ki je ml obtožen, da je kupil	ukradeno blago,	pa	je
bil oproščen, ker njeghvo dejanje ni kaznivo.
Na preturi je bila včeraj razprava proti 39-Ietnemu Ri-lippu Galaliju s Korza Italia 28,	ki	je	bil obtožen,	da	je
ponaredil dva potna lista, in sicer potni list št. 3191637, ki ga	je	na	njegovo ime	izdala
kvestura v Gorici, ter potni list št. 6840402, ki ga je izdala kvestura v Vicenzi na ime Guida Paccinija. Galati je v svoj potni list dal štiri stra. ni iz potnggan]^g|%Vfl^i ga je kvestura iz Gorice izdala na ime njegove matere, Faccini-jev potni list pa je spremenil takq, kot da bi ga izdalg kvestura v Milanu na ime nekega Luijjjija Gobettjja, Galati, ki ga policija išče tudi zaradi tega, ker sp sodne oblasti v Firencah Izdale zaporni nalog, saj bi moral odsedeti štiri leta zapora namesto plačila 37 milijonov 86.UUU lir -glob« tu-
v odsotnosti. Obsojen je bil na šest mesecev zapora.
Zadeva s ponarejenimi potnimi listi je prišla na dan 17. aprila 1959. leta, ko so na obmejnem bloku pri Kaldenkir-chenu (holandsko-nemška meja) ustavili Galatija, ki je hotel s tovornikom z evidenčno tablico Ml 411959 prepeljati 1.149.000 ameriških cigaret. Ob tej priliki je Galati pokazal tamkajšnjim policijskim organom potni list na ime Gobet-tija. Pri osebnem pregledu pa so mu dobili tudi potni list ki ga je goriška kvestura izdala na njegovo ime. Stvar se je zdela policiji še bolj sumljiva in zaradi tega so o tem obvestili kvesturo v Milanu, ki je nato obvestila tudi leteči oddelek tržaške kvesture. Oba potna lista, ki ju je imel Galati, so nato dobro pregledali na poveljstvu policije v Rimu, kjer so pdkriji ponaredb«
Zaradi tihotapstva je sodišče v Krefelu pogojno obsodilo Galatija, italijanski konzulat v Koelnu pa mu je izdal potrebno dovoljenje, da bi g« vrnil v Italijo.
Na proteste iz Trsta je minister za pošto Spallino obljubil, da bo posredoval, tako da bodo vso stvar ponovno proučili.
Obvestilo bivšim deportirance ss v Nemčiji
Zveza partizanov Tržaškega ozemlja je dobila od Vsedržavnega združenja bivših političnih deportirancev v nemških taboriščih okrožnico, v kateri je rečeno, da zbirajo podatke o vseh osebah, ki so bile deportirane v Nemčijo iz političnih in rasističnih razlogov in kj so bile zaprte v taboriščih smrti.
Zato se opozarjajo vse osebe, ki so bile deportirane v taboriščih Dachau, Buchenvvald, Ravensbruck, Mauthausen, Flos-senburg, Sachsenhausen, Bel-sen, Maidanek, Auschwitz itd. ter v taboriščih odvisnih od gornjih taborišč, in osebe, ki so bile zaprte zaradi istih razlogov v taboriščih Fossoli in Bočen (Bolzano), kakor tudi družine umrlih, če še niso včlanjene v omenjeno združenje ali pa niso poslale zadevnih podatkov o deportaciji oziroma podatke o umrlih svojcih, naj to store čimprej.
To popisovanje ima namen, da se točno ugotovi število ita-
Pcdatke o tem popisovanju (iz katerega so izključeni bivši vojaški deportiranci in civilni delavci) zbira Zveza partizanov Tržaškega področja, Ul. Montecchi 6, lil. nad., soba 35.
V primeru, da se bodo pogajanja z zahodnonemško vlado zadovoljivo zaključila, bodo vsi tisti, ki niso pravočasno sporočili zgoraj omenjenih podatkov, ostali izključeni jz izplačevanja morebitne odškodnine.
Proslave
8. marca
Zveza demokratičnih žena sporoča, da bodo DANES OB 20. URI naslednje proslave mednarodnega dneva žena:
V Dolini, Boljuncu, krožku «Pisonin, Križu, na Proseku, pri Sv. Barbari, v Mačkovljah in pri Domju -Logu.
JUTRI, v nedeljo, pa bodo naslednje proslave: ob 16. uri v Ricmanjih in Sa-ležu, ob 17. uri v Barkov-ljah in ob 20. uri v Pod-lonjerju.
OSREDNJA PROSLAVA 8. MARCA BO JUTRI OB 10. URI V KINU (lARCO-BALENOn, KJER BO GOVORILA PREDSEDNICA UDI GIGLIA TEDESCO.
Proslava 8. marca v barkovljanskem prosvetnem društvu
V barkovljanskem prosvetnem društvu bodo priredile barkovljanske žene v nedeljo 12. t. m. ob 5. uri popoldne proslavo praznika 8. marca.
Vabilo velja za vse barkovljanske žene kateregakoli poli. tičnega prepričanja, saj gre za praznik vseh zavednih Barkov-Ijank.
Spored vsebuje pevske, harmonikarske in taborniške točke, Pridite in ne bo vam žal, saj je. to vaš ženski prazniki
Zborovanja KPI
V prihodnjih* dneh bodo naslednja zborovanja tržaške federacije KPI, na katerih bodo oeisalr stališče stranke do
sedanjega političnega položaja; jutri' oh 11. uri bosta v
Križu govorila Vittorio Vidali in študentka Sonja Bais; jutri ob 16. uri bosta v Boljun. cu govorila tajnik federacije prof. Paolo Sema in študent Faibdo Giorgi, član CK ZKMI; v ponedeljek ob 18. uri bosta na Trgu sv. Jakoba govorila Vittorio Vidali in Luciano Pa-dovan, predsedoval pa bo prof. Paolo Sema.
Slovensko gledališče v Trstu
V soboto 18. t. m. ob 20.30 v AVDITORIJU v Trstu
premiera BRANISLAV NUŠIC
«Dr.»
Komedija v štirih dejanjih
Režiser: ADRIJAN RUSTJA Prevedel: PAVEL DROBTINA Scenograf: JOŽE CESAR
Osebe: života Cvijovič - Mo-dest Sancin; Mara, njegova žena - Leli Nakrstova; Milorad in Slavka, njuna otroka - Edvard Martinuzzi in Miranda Caharija (Igr. šola); Striček Blagoje, Marin brat - Jožko Lukeš; Ga. Spasojevičeva in ga.. Protičeva, članici uprave zavetišča št. 9 - Angelca Caharija, kot gost in Nora Jankovič (Igr. šola); Ga. Draga - Justina Vugova, kot gost, Velimir Pavlovič - Stane Starešinič; Dr. Reisser - Silvij Kobal; Sojka -Zlata Rodoškova; Sojkin mož - Stane Raztresen; Klara - Mira Sardočeva; Marija - Silva Raztresen; Pepček - ***
V nedeljo 19. t. m. ob 17. uri v AVDITORIJU ponovitev
«Dr.»
Obvestilo KZ in ZMP
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov sporočata vsem članom, da 31. marca zapade rok za izpolnjevanje davčne prijave »VANONIn.
Kot vsako leto bosta tudi letos KZ in ZMP izpolnjevali te prijave. Zato vabimo vse prizadete, da se zglasijo v uradih KZ in ZMP v Ulici Geppa 9/pt. vsak dan od 8.30 do 13 in od 15 do 18 razen sobote popoldne.
Vsak naj prinese s seboj obrazec * VANONIn in lanskoletne davčne kartele.
Tajništvo KZ in ZMP
iiiiiiiiiiiiHMimiiiiiimiimiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMmiiimiiiiiiHimiiimiimiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiii
Spor med Acegatom in Selvegom glede dobave električnega toka
Vprašanje cene elektrike spravilo občino v zadrego
Selveg baje zahteva za dobavo toka Acegatu 7,87 Ure za kWh, kar bi nujno vplivalo tudi na ceno dobave potrošnikom
Na zadnji tajni seji trža- go družbo, ker so za doba-
škega občinskega sveta je o bičajna večina izglasovala sklep, po katerem je pooblastila občinski odbor, naj se pogaja z družbo Selveg glede rešitve spora o tarifah za električni tok, ki ga družba dobavlja Acegatu. Pri tem gre seveda le za pogajanja o morebitnem zvišanje tarife v okviru monopolnega položaja, ki ga ima družba Selveg, ker ni do sedaj nobenega njenega konkurenta, ki bi lahko ponudil občini oziroma Acegatu dobavo toka. Tok, ki ga dovablja Selveg Acegatu proizvaja družba Sade. Ta pa ni edina, toda za sedaj ni mogoče skleniti pogodbe z dru-
Jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ni imunimi ■iiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil
Iz sindikalnega življenja
Pekovski delavci
zahtevajo boljše plače
Pokrajinski sindikat pekovskih delavcev CGIL je prejel obvestilo vsedržavne federacije, da so proučili rezultat dvodnevne stavke pekovskih delavcev, ki je bila po vsej državi 1. in 2. marca. Sindikat je ugotovil po eni plati uspeh te stavke, po drugi pa tudi, da delodajalci vztrajajo na svojem stališču in da nočejs popustiti. Zato bo v vsedržavnem okviru proglašena nova stavka, ki bo v petek in v soboto tega meseca.
Pekovski delavci zahtevajo temeljito preureditev njih položaja. Tako zahtevajo povišanje plač za 2Q odstotkov, nagrado za veliko noč, povečanje števila počitniških dni, višjo odpravnino, dodatke za izredno delo, uveljavitev dra-ginjske doklade itd.
Izvršni odbor tržaških pekovskih delavcev CGIL je sicli-cal skupščino, ki bo v četrtek 16. t.m. ob 18. uri na sedežu v Ul. Pondares 8 v dvorani Di Vittorio.
* * #
V ponedeljek 13. marca bo 08 19.30 na sedežu CGIL skupščina vsega osebja trgovske stroke. Na skupščini bodo raz. pravljali o novih plačah, ki jih morajo prejemati ti u-službenci na osnovi uspešnega stavkovnega gibanja in takrat sprejetega načelnega sporazuma. Vendar pa takrat niso u-redili vseh podrobnosti in so sledila dolgotrajna sindikalna pogajanja, ra katerih so delodajalci skušali bistveno spremeniti načelno predvidene postavke in so v začetku ponujali povišanje prejemkov komaj v višini 1 odstotka. V tem okviru je prišlo do napetega položaja in je nekaj časa celo kazalo, da se bodo pogajanja razbila. Končno je posredoval urad za delo s kompromisnim nredlogom, o katerem morajo v ponedeljek u-
službenci trgovin na skupščini dokončno odločati.
* * *
V četrtek bo ob 19.30 na sedežu v Ul. Pondares skupščina uslužbencev Delavskih zadrug. Razpravljali bodo o rezultatu volitev v notranjo komisijo, še posebej obširno pa o sindikalnem položaju v zadrugah. Tako bodo govorili o osnovnih zahtevah v zvezi z vsedržavno obnovitvijo delovne pogodbe in o pogajanjih za sklenitev dodatne pokrajinske delovne pogodbe.
* # #
V ponedeljek bodo ob 16.30 na sedežu industrijcev pogajanja o upravičenih delavskih zahtevah, da podjetje «Coto-nificio di San Giusto« takoj izplača proizvodno nagrado, katero se je obvezalo izplačati po dvodnevni stavki lanskega leta kot nagrado, ker u-službenci ne morejo delati na akord. Podjetje bi moralo to nagrado že izplačati do zadnjega decembra lanskega leta.
Nekaj kasneje pa bodo na istem sedežu razpravljali o u-veljavitvi delovne pogodbe za uslužbence podjetja SNIA-Vi-scosa Gre za delovno pogodbo, ki je bila podpisana 5. julija lanskega leta in ki je to podjetje še vedno ni uveljavi, lo, tako da vlada med zaposlenimi nezadovoljstvo. Razpravljali bodo tudi o proizvodni nagradi in o drugih vprašanjih.
O Po treh tednih prekinitve zara li popravil bo hidrogli-ser danes dopoldne spet za čel voz.ti na progi v Milje in r.i./aj. pravijo, da bo vozil še bolj pogostoma do konca junija, ko bo spet začel vožnje na progi Trst-Benetke. Tudi poleti bo hidrogliser vozil tazen v Benetke in nazaj tudi v Milje, toda ne tako pogostoma kot prej.
vo toka potrebne številne naprave, na katere bi bilo treba čakati vsaj tri ali štiri leta, če bi se občina pogodila z drugo družbo.
Družba Selveg oziroma Sade izkorišča ta svoj monopolni položaj. Spor o ceni e-lektrike med Selvegom in A-cegatom je nastal že leta 1949, ko ,je Selveg zahteval za dobavo vsakega kWh 5,20 lire. Toda takratna ZVU je blokirala ceno na 4 lirah, zaradi česar je nastalo med Acegatom oziroma občino in Selvegom tožarjenje, ki še vedno traja. Občina je dobila tožbo v prvi stopnji, nato sta sledila priziva druge in tretje stopnje in 16. t. m. bi se moralo o tožbi izreči kasa-cijsko sodišče.
Za sodišča pa ni nikoli gotovo, kak<5 se izrečejo in zato ni mogoče izključiti možnosti, da ne bi dali tudi prav Selvegu. V tem primeru bi morali plačati Selvegu razliko v ceni za celih U let nazaj, kar bi znašalo po nekaterih cenitvah kar 3 milijarde lir! Kdo bi plačal v tem primeru to ogromno vsoto? Glede tega so tri možnosti :	ali bi jo plačala obči-
na, ali bi dal vladni generalni komisariat izreden prispevek, ali pa bi zvrnili breme na potrošnike.
Opozicijo v občinskem svetu je najbolj skrbela ravno ta možnost. Ravno zato je o-pozicija zahtevala za takšen primer vsa jamstva, da ne bo-dO nosili posledic potrošniki. To je tudi najbrž vzrok, da se je občinska seja v sredo zavlekla nad pet ur do polnoči, iz česar smemo sklepati, da je bilo ozračje precej «vroče». Po drugi strani pa ni mogoče razumeti, zakaj se ja občinski odbor zganil šele sedaj, ko smo pred razsodbo kasacije. Čakali so torej takorekoč toliko časa, do-kjer jim ni začela siliti voda v grlo. Ker je bila omenjena seja tajna, seveda ni znano, kaj so na njej_ sklenili, zdi pa se da so teže občinskega odbora komaj dosegle večino glasov. Znano je torej, da je občinski odbor pooblaščen, da reši spor; ni pa znano, kakšna so ta pooblastila, to je, kakšno rešitev predvidevajo. Ker pa se je z neke strani namigavalo, da bodo razsodbo odložili, če se občina sporazume s Selvegom, se je morda občina odločila za takšno rešitev, najbrž v strahu, da ne bo razsodba ugodna zanjo. Seveda so to le domneve. Kaže, da je Selveg zahteval po 7,87 lire za vsak kWh in če pride do sporazuma, bo najbrž nova tarifa nekje v sredi med 4 in 7,87 lire.
Ce pa bi se stvar nadaljevala po redni poti in bi, postavimo, kasacijsko sodišče dalo prav občini, tedaj bi morala družba še naprej dobavljati tok po sedanji ceni, toda le do 50.000 kWh, kolikor določa pogodba. Ker pa
se uporaba toka viša in presega omenjeno vsoto, ne bo mogel nihče prisiliti Selvega, da bo računal tudi za presežek toda sedanjo ceno in bo treba zato skleniti novo pogodbo, ki bo seveda odraz monopolnega položaja družbe vsaj še za nekaj let. V tem primeru bi se izdatki za dobavljeni tok zvišali za 700 milijonov na leto in bo seveda pretila nevarnost, da naprtijo ta povišek potrošnikom.
Nesreči na delu
Na delu se je včeraj dopoldne ponesrečil 25-letni Mario Kovačič iz Trebč štev. 84. Na delovišču v Ulici Bazzoni, kjer je bil zaposlen, je padlo nanj z gornjega ogrodja kladivo, in ga pobilo, zaradi česar so ga sprejeli na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti nekaj dni.
Na delu se je tudi ponesrečila včeraj dopoldne 39-letna Geroloma San Martino por. Misca iz Ulice Santa Teresa štev. 1. V konopljarni je prevažala voziček, pa je zgubila ravnotežje in padla ter se pobila po prsnem košu. Z rešilnim avtom so jo odpeljali'v bolnišnico, kjer so jo spre-1 jeli na opazovalni oddelek. Zdraviti se bo morala 5 dni.
pSNšo8?SS»
- io t.
priredi v nedeljo, 17.30 v dvorani na/V,
veseloigro Reginal“a
na
Vljudno vaWie“L; BS9KMBB
VEBRI, k
Jutri ob l6-,J? pd£ ni abonma zadnjaJe &
Wolf-Ferrarijeve
grobijani«.	.	pri	F
Prodaja vstopnic * J,
liški blagajni.
teatro
V torek, 14. tast { nastop skupine u ” dvema komedUM
Goldonija, in
sicet: 1
e Lindoro« m
aSior1
Prodaja vstopnic liški blagajni.
1 kT50j
Penice lb ud «^
hi», Georgf ^ jc^, v
Moore, Virgjitfa^jjic r,
Excelsior 16.00 svet», tecfonicoJ^ • w den. Nancy ^ dano mladini. Filodrammatico lo.w KiI#. revije «The Hif«r , f\ platnu KZavodča®11
■.turmirz
Peter Sellers,
ca-	--	-sed'*
Grattacielo 16-°® UnliiaJ tarve De Euxe^jttorio ®
Arcobaleno 15-0® *f tu1*1 njh», Yul Brynner’ L Luxe.	Mltif
Supercinevia 16-w mo y ry s.a izkoP2** jooinDa Slikaniu v te 7ePslk 5 Alabama 16.09	f
ja«, Silva gjl Lee. Prepovedan«^ Aurora 16.00 «0d®,8fla, ff Capitol 15.30 na telefonski V*, j liday, Dean Mar r Garibaldi 16.00 pid {: Alan Ladd, »gg M-| Cristallo 16.00 »NoP-gtfOf
|/^More,^ J |
povedano Impero 16.30 1®	^1/
se».
Italia 16 00 «P valdeIIi: Merlini,	Mari«	.^i.	J
Prepovedano	ta	elln	■*
Massimo 16.00 “^1 kojot, jah sveta«, tea prek mo CifarielM mladini.
Moderno	16.30	*	ine, I	J
Shirley	Mac	L	pt
ne* ■
Astra 16.00 *ZW'e r0pu L, j Astoria 16.00	V*11^
»•V'
technicolor, C0,1?«!
Vittorio Veneto Paul Nevvma®*1' mladini.
Marconi 16.00 ,s ptf' tecdmicolor, *
G a vi n.
«Gdsa!
Ideale 16.00	J
technicolor.	c*	j.
Savona 16.00 O*.fjl
ne Baxter in
Kirk Douglas, A, Odeon 16.00 ‘v^tiani '
sm
Predvaja
začetkem
jutri 12. t. ob 16. uri
KAPttff og^L
trn
(Capi*an #
Nastopajo
KER, A. gjF in MASSI^0
I
TRŽAŠKA ^
fr st - Ul. «f Telel"**
Novo:	,	t
6\-‘
Soubiran.
LJUDJE
V At.
tllf lllllllllll||ll||||||||||MIIIIIII*lllll|lllllllllllllllllll||||||||||||lllll<>||,,|,l>l
OD VČERAJ DO D
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 10. marca se je rodilo v Trstu 7 otrok, umrlo Je 9 oseb.
RODILI SO SE: Mauro Boga-tez, Aterdita Bici, Sara Zukar, Paolo Zizich, Patrizia Baldassi, Vristiiana Polani in Giovanni Burra.
UMRLI SO: 7tMetna Ada Cec-ohl por. Pacirvi, 77-letni Vittorio Bortoluzzi, 89-letna Giovanna Stippanovich por. Fisulloh, 75-letna Luigia Bervar, 62-letna Karolina Ciuk por. Malalan, 83-let-na Geiraiu Petro. :io. 47-letnl Michele Rosso, 74-letna Maria Grassi por. Divan ta 4 dni stara Mandela Mangone.
NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM Al Cammello, Drevored 20 septembra 4; Godina, Trg sv Jakoba 1; Sponza, Ul. Mon-to-sino 9 (Rojan); Vernari, Trg Valmaura 10; Vielmetti, Borzni trg 12.
Valute
Trst
dolar
švicarski frank funt šterling francoski frank marka J šiling j dinar ! marengo \ zlato
623.50
144.50 |1741 —
126.50 157 —
23.9;: — .70 (750 — i 710 —
VCERAJS^lVf/
vcbK«rgA v- r NA TRGU N* ij j.
(V prvem nižje cene, višje, v *■
pomaranče • ‘	,
limone
mandarini • • * ‘ , jabolka X. • ' jabolka II-hruške 1. hruške II.
pesa...........'. i
artičoke zelje cvetača ohrovt . . • •* cikorija . • • * čebula . . . • • koromač . • • razna solata ■ krompir . • • ' rdečj radič • • zeleni radič I*
zelena.........
špinača Večina blagt prevlad
V nedeljo,« M
9. t.m., Pr,r
danski izlet na ljanskim svtoO^JV^^
ne (M)staje Pr' Ji nje ob 6.45 & 'jo
nnl/nn..
nakupa vozovno pjoi trebile so seved-
MMORSKl dnevnik
11. varca 1961
Umikanje zemljišča pod hišami v Ul. Rigutti
Izselili so morali 19 družin
kjer1*	Je v začetku,
D'Annunzi0 it °/, Drevoreda pirita, t«k„ j alj 4asa vsa
J0?1’ le no i^*36 m°g°«
«EL.Pi,*»*u. Ulico
N° PODoln Pi0Cn>kU. UliCC j« «#*“•?• °wbnovili-to-
eestisce bo potekalo
družin, pri čemer so pomagali občinskim uslužbencem tudi gasilci, ki so nosili iz stanovanj pohištvo in drugo stanovanjsko opremo.
Družine je nastanila občina po raznih gostiščih, pohištvo
2 gričem in se 'T-esa' Z^o
že	liesa* Zato
je sei!° casa novo ta 1§a ob zaiS.3 na pt>ti le Ut 5 "a vogali ce Tesa’ SMe,ni ZnP,?rU1- Conti-
dlio novo , RlSuttl v° stopnišče, ki
- novo stopnišče, ki
in opremo pa so prepeljali v prostore občinskega avtopar-ka v Miramarskem drevoredu.
Vzroki tega premikanja zemeljskih plasti niso znani. Ker gre za lapor, ni zemljišče posebno trdno. Hiše stojijo na kraju, kjer je na robu ulice
Goriško-beneški dnevnik
Seja goriškega občinskega sveta
mm im cone im no sredstvo
Takšnega mnenja je socialdemokratski svetovalec proi. Zucalli - Budi Bratuš je zahteval del koristi proste cone za sovodenjsko občino
Na včerajšnji seji goriškega manifestirala v zadnjem času.
i b° Hm	'	'L
?Mzto’,.bakir ] URco Molino v; kilo razvid-
Vk{ jjke,°£> bilo razvTd0-
^ “bja5li.3° Pr6d
rot°Sti’ ki je w Riguui' *e Je se-Precej VI-
visok oporen zid, ravno pod njim v Ulici Tesa pa koplje neko gradbeno podjetje zemljo za temelje dveh novih stanovanjskih hiš.
Za izseljene družine mora skrbeti sedaj občina, kar bo
l/l
■■■ • ■
»lipm
mšm
ššmm
knuSifu*!, ....
’č>tiskik 0 še
in »>asti j?remikanje tPra> atadi j£ ni bilo v
SS*!:
‘tpn, 'arari; ■ A* n!
S ‘- 39ni«	triCeh8?/ !
Mil	in	i j.
Vf a tJli	^Ve u’ vKer	Pa
in. Dr^> ‘>Co	B h‘Si	jzhod
‘V* Uldve i,- er pa \Ni'°	1	izh°d
SM0ta|i atevii)ta ®*masco, in tuiapbstitfa,10 ‘n 14, f & da t rbžine v”° vanj a
Vaiiii i,1 atranik*ss° *la-••uSkuPno
V ^>.5 hiš. V
zidovi, 19
pomenilo zanjo novo breme.
Hiše bi sicer kasneje podrli, ker se predvideva za ves predel nova gradbena ure. ditev.
Na slikah vidimo izpraznjene hiše s pročeljem na Ulico Rigutti in s stranjo, ki je obr. njena na Ul. Bergamasco. Razen tega pa vidimo tudi široko razpoko v nekem hišnem zidu in na cestišču Ul. Rigutti.
občinskega sveta se je nadaljevala razprava o pravilniku proste cone. Najprej je načelnik skupine demokristjanskih svetovalcev Agati zagovarjal stališče, ki so ga o tem vprašanju zavzeli na seji 7. aprila lanskega leta. Potem pa se je lotil vprašanja prostovoljnih prispevkov goriških grosistov z oljem v korist jezuitske • Stelle Mattutine*, o katerem ni mogel spregovoriti na piedzadnji seji goriškega občinskega sveta zaradi nepopustljivega županovega spoštovanja pravilnika o delovanju občinskega sveta, da o vprašanjih (šlo je za Zucal-lijevo vprašanje o prispevkih grosistov v korist jezuitskega reda) govori lahko samo prizadeti svetovalec. Svetovalec Agati je privlekel na dan svojo katoliško vzgojo, poveličeval prispevek jezuitov, v katerih duhu je bil očividno vzgojen tudi sam, in opravičeval prispevek 27 milijonov javnega denarja, ki so ga prejeli goriški jezuiti. To je delal na takšen vsiljiv ni neprepričljiv način, da je socialdemokratski svetovalec prof. Zucalli upravičeno pripomnil, da «je plezal po zrcalih*.
Seveda bi mu ia-hko tudi mi zastavili svoje vprašanje, ko je že govoril o svoji katoliški vzgoji, in sicer v zvezi z njegovo prav malo katoliško strpnostjo, ki jo je pokazal na skupščini »Associazio-ne Gioventu Italiana*, ko je odločno nastopil proti priznanju pravic slovenske manjšine, ki so se jih s podpisom obvezali spoštovati najvišji predstavniki italijanske vlade.
Svetovalec Rudi Bratuš je r.ati- pohvalil župana, ki naj bi s svojim delovanjem branil prosto cono pred napadi Trsta in Vidma in zahteval, naj imajo od te koristi delavci in skupnost. Nadalje je predlagal proučitev zahteve sevodenjske občine, da se njen predstavnik vključi v posvetovalno komisijo proste cone in da se ji priznajo tiste materialne koristi, ki ji po zakonu pripadajo. Goriški občini bi se malenkostna izguba sploh ne poznala, sovodenjska pa bi odpravila svoj primanjkljaj.
Socialdemokratski svetovalec prof. Zucalli je dejal, da pravzaprav ne gre za vprašanje pravilnika ko se o njem razpravlja v občinskem svetu, ampak za sredstvo, ki naj o-mogoči izvajanje določene politike. Veliko se je govorilo o povečanju števila občinskih predstavnikov v odboru trgovinske	zbornice, vendar Di
imela po svetovalčevem mnenju takšna sprememba svoj pomen samo takrat, kadar bi ti predstavniki v odboru doprinesli svoj delež k spremembi	dosedanje politike o
tem vprašanju. Nato je prešel na	analizo kontingentov
industriji, ki so opravičljivi zaradi	tveganj industrijcev
pri investicijah. V trgovini, kjer se obračajo težki milijoni pa ni bilo nikakih investicij. ki bi mestu koristile. Ce smo na tekočem o kroženju milijonskih vsot v trgovini, teciaj lahko razumemo smisel polemike in nasprotje med trgovinskimi krogi
Dotaknil se je tudi vprašanja živilskih nakaznic in zahteval, naj se daje na izkaznice tudi olje, da se bo vedelo koliko tega blaga proda vsak trgovec po ceni proste cone in se obenem prepreči, da bi se ostali del vtihotapil po višji ceni v druge kraje. Na semensko olje, naj se dajo vse tiste kontingente, ki juh sedaj pribijajo ostalim vrstam blaga, kot je dognano za olje in sladkor, morda pa še za kakšne druge. Zagovar-
jal je liberalizacijo trgovine s kontingenti proste cone, od trgovinske zbornice pa je zahteval, naj določi naj višje cene blaga in prepreči sporazumevanje med trgovci o cenah tega blaga.
Na koncu je dr. Gallarotti speročil -občinskim svetovalcem, da bo na predlog odv. Sfiligoja poročal o količinah razdeljenih kontingentov v enem letu in sporočil imena vseh, ki jih prejemajo. Prihodnja seja bo v sredo ob 18 uri.
Občni zbor
Kmečko-obrtne hranilnice in posojilnice v Doberdobu
Kmečko-obrtna hranilnica in posojilnica v Doberdobu sklicuje za jutri, 12. t. m. ob 11. uri v prostorih hranilnice red. ni letni občni zbor svojih članov.
Na dnevnem redu je odobri, tev bilančnega obračuna za leto 1960, razprava o uporabi čistega dobička, določilo najvišje vsote za posojila, določilo zneska kavcije za upravitelje, določilo članskega deleža in razno.
Prav gotovo se vsi člani zavedajo važnosti te svoje gospodarske ustanove in zato vodstvo pričakuje, da se bodo udeležili tega občnega zbora polnoštevilno ter s svojimi nasveti in pripombami pripomogli k nadaljnjemu uspešnemu razvoju te naše koristne gospodarske ustanove.
Vsakdo je svoje sreče kovač!
Na Oslavju	so prič
gnojila	in	škropila
največ trt, in sicer boljših sort, pretežno tokaj in mer-
S tem prihranijo na časn in denarju - Zakon za tipizacijo velja tudi za briška vina
Za nami je mesec lepega vremena in seveda tudi napornega dela za naše kmete. V Standrežu, Sovodnjah, na Krasu od jutra do večera in ponekod celo ponoči brnijo traktorji. Kmetje hočejo kar najbolje izkoristiti lepe sončne dneve, ki so bili pravo čudo v tem času, po mesecih slabega vremena.
V Brdih dva velika traktor-ja-goseničarja izravnavata gričevnate površine in orjeta 70 do 90 cm globoko. Tu bodo nastali novi nasadi trt, breskev, hrušk in marelic.
Briški kmetje bodo nasadili
lot, ki tod najbolje uspevata.
Ko govorimo o novih trtnih nasadih, prihaja zopet v ospredje problem vinske kleti in tipizacije vin. Ker bo v kratkem pričel veljati zakon za zaščito tipičnih vin hribovitih predelov, bi prišla v poštev tudi briška, in zato bi odgovorni organi morali posvetiti več pozornosti našemu vinu, od katerega je odvisno vse gospodarstvo v Brdih.
Stara resnica pa je, da se država premalo briga za potrebe kmetijstva in da že leta vodi v tem pogledu zastarelo politiko. Za razvoj industrije potroši velike vsote, za
Izpred okrožnega sodišča
Oprostili so orožnika
ki je smrtno povozil delavca
Zaplenili so jima jugoslovanske cigarete in povrhu morata plačati še globo
Dne 24. oktobra 1959 je se-1 krivega in ga obsodilo na daj 22-letni Mauro Brogi iz 20.628 lir globe ter zaplembo S. Marcellino di Gioiale v cigaret.
pokrajini Siena, ki je takrat služboval kot orožnik v Gorici, vozil vojaški kamion znamke «Leoncino» po Ul. Du-ca d’Aosta proti središču mesta. Pri hiši št. 71 pa je nenadoma prišel na glavno cesto iz stranske ulice na svojem ciklomotorju 45-letni Jožef Miklus, po poklicu delavec, stanujoč v Ul. Catte-rini 39.
Ko ga je Brogi opazil, bilo je okrog 16.45, je bilo že prepozno, da bi se mu ognil in je prišlo do usodnega trčenja, pri katerem je Miklus odnesel hude poškodbe. Z avtomobilom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili zlom lobanje, pretres možganov in druge poškodbe, katerim je 6. oktobra istega leta Miklus podlegel.
2ena ponesrečenega delavca, Teresa Miklus, je vložila tožbo proti šoferju kamiona in zahtevala odškodnino ter povračilo stroškov. Na včerajšnji razpravi pred okrožnim sodiščem v Gorici pa so Brogija oprostili ker so ugotovili, da ni on zakrivil nesreče zaradi svoje neprevidnosti ali nespretnosti, kot je bilo rečeno v obtožnici.
# # #
Okrog 20. ure 18. aprila 1960 so policijski stražniki na Trgu Cavour opazili nekega moža z aktovko pod pazduho, ki	se je	sumljivo	obnašal	in
jo	skušal	čimprej	odkuriti	iz
njihove bližine. Ker se jim je njegovo vedenje zdelo čudno, so ga ustavili in zahtevali naj pokaže, kaj ima v aktovki. Ne da bi se kaj protivil, je mož odprl aktovko, v kateri je bilo 19 paketov jugoslovanskih cigaret, ki so mu jih seveda takoj zaplenili.
Možak, 47-letni Anton Velikonja, rorlom iz Cerknega in	sedaj	stanujoč	v Vidmu,
Ul.	Siracusa 19, je	izjavil,	da
je kupil cigarete od neke nepoznane ženske in je plačal po 80 lir za vsak paket. Cigarete je nameraval obdržati zase. Bilo je prvič, da je napravil tako kupčijo in ni imel namena tihotapiti.
Sodišče ga je spoznalo za
ki so se
  ........................................................................    mn.............................
Goriško prebivalstvo v številkah
Goriška obfeina šteje 42.690 prebivalcev
Cr<!<lv
Des	m-	z začetkom ob 1*. uri
Metro film
brez moških
ne s?nza uomini)
J°sah MAMIE VAN
1E in RAY ANTHONY
t°RMh
DOREN, MEL
Lani je znašal prirastek samo 234 oseb Ženske so tudi pri nas v večini
Gorica se je v letih po drugi svetovni vojni, ko je bila odrezana od svojega naravnega zaledja in si je morala i-skati novih virov za razvoj svojega gospodarstva, znašla nekaj let v hudi krizi ter se je morala boriti za svoj obstoj. Sele odkar se je z videmskim sporazumom odprla meja za njene tradicionalne potrošnike in so goriške trgovine zopet zaživele, se je glede tega v toliko izboljšalo, da so se ljudje nekoliko oddahnili. Vendar pa se mesto vkljub temu ne more razmahniti, čeprav bi njegov položaj na meji to v neki men olajšal, ko bi še vedno ne bilo nekaterih nepotrebnih predsodkov in ovir. Da se mesto ne razvija tako, kot druga pokrajinska središča, nam prikazujejo tudi številke o gibanju njegovega prebivalstva lani, iz katerih je razvidno, da se je mestno prebivalstvo v 1. 1960 povečalo samo za 234 ljudi.
Pa oglejmo si nekaj podatkov mestnega anagrafskega u-
rada bolj podrobno. Lani je bilo v goriški občini rojenih 518 otrok ali 11 več kot predlanskim. Največ se jih je rodilo v juliju in sicer 57, sledi marec s 55 novorojenčki. Porok je bilo 256, od tega največ maja, 35 in oktobra 34, najmanj pa decembra in aprila in sicer po 11. Umrlo je 448 ljudi ali 65 več kot prejšnje leto; temu je bila kriva velika umrljivost v januarju in februarju, ko je umrlo 83 odnosno 48 ljudi, kar je malokdaj dosežen rekord.
Ob koncu lanskega leta je tako štela goriška občina 42 tisoč 690 prebivalcev; od teh je bilo 22.860 žensk in 19.596 moških; kot je že skoraj splošen pojav, tudi v Gorici prevladujejo ženske, ki jih je 3.420 več kot moških. Kot smo že omenili, znaša lanskoletni prirastek prebivalstva 234 ljudi; od tega 112 iz presežkov rojstev nad umrlimi ter 122 iz presežka priseljencev nad izseljenci.
# # #
Tudi 62-letna Valerija Bul-fon iz Gorice, Ul. Monache 9, je imela smolo pri nakupu jugoslovanskih cigaret. Bilo je 4. junija lani, ko se je žena kretala v bližini pokritega trga s torbo, ki je bila precej rejena.
Ker se jim je njeno obnašanje zdelo sumljivo, so jo finančni stražniki, ki so oprezovali tam okoli, ustavili in zahtevali, naj jim pokaže kaj ima v torbi. 2ena je najprej malo oklevala in nato odprla torbo, v kateri je imela 7 paketov jugoslovanskih cigaret. Izjavila je, da je cigarete kupila od dveh nepoznanih žensk po 100 lir za paket ter jih je nameravala nesti svojemu bratu, ki je bil takrat bolan v bolnišnici.
Vkljub taki izjavi pa so finančni stražniki zaplenili blago in ženo prijavili sodišču. Na včerajšnji razpravi so ženo obsodili na plačilo 20.400 lir globe, vendar pa je kazen pogojna in je ne bodo vpisali v kazenski list.
Predsednik sodišča Storto; zapisnikar Omeri.
Vpis v seznam strokovnjakov in izvedencev
Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da zapade 31. marca rok za predložitev prošenj za vpis v seznam strokovnjakov in izvedencev goriške pokrajine.
V prošnji za vpis morajo biti navedeni naslednji podatki:
a) starost nad 25 let; b) italijansko državljanstvo:	c)
prosilec mora imeti diplomo kakšne srednje strokovne šole ali nižje srednje šole, ali mora imeti enakovredno diplomo izdano od ministrstva za šolstvo; d) mora stalno prebivati vsaj dve leti v kakšni občini goriške pokrajine.
Prosilec mora priložiti k prošnji tudi vse druge potrebne dokumente, s katerimi mora dokazati svojo sposobnost za izvrševanje poklica izveden-
ca ali strokovnjaka v tistih strokah, za katere zahteva vpis. V prošnji mora navesti tudi stroke, v katerih namerava izvrševati poklic strokovnjaka ali izvedenca.
Prosilec se ne more vpisati v več kot tri kategorije, ki morajo biti med seboj sorodne. Ob predložitvi prošnje mora plačati tudi predpisano pristojbino 480 lir.
GORIŠKI ŠPORT
Juventina igra jutri v Viliessah
Po nedeljskem počitku se bo Juventina tokrat odpravila v Villesse, kjer bo nastopila proli tamkaišnjemu moštvu. V Standrežu je ta ekipa izgubila z rezultatom 4:0 m se bo zato jutri skušala maščevati na domačem igrišču za ta poraz.
Tudi Juventina si je s porazom, ki ga je doživela pri
Priprave za ustanovitev slov. šahovskega kluba
Dve simultanki deželnega prvaka Perinija
V sredo- zvečer so igrali v
kavarni Bratuš simultanko. Deželni prvak Perini je igral
proti 12 nasprotnikom: na šestih deskah je dobil, na treh remiziral in na treh izgubil. Dobili so Šuligoj, dr. Cotič in Kusterle, remizirali Bednarik, Merkuža in Vilko Nanut, izgubili pa so Leban, Forcessin, Skrk. Mauro, Grusovin in Klavčič.
Simultanka se je v četriek zvečer odigrala tudi v kavarni Posta. Ferini je imel tokrat proti sebi 14 nasprotnikov. Dobili so trije igralci, trije so remizirali, osem pa jih je izgubilo.
Dobili so Kusterle. Conigh: in Mauro, remizirali D. Nanut, Milan Pavlin in Podgornik, izgubili pa Greatti, Grusovin. Lo Presti, Brunetti, Bednarik, Farina in Forcessin.
V ponedeljek ob 20.30 bo v kavarni Bratuš pripravljalni sestanek šahisfov in ljubiteljev šaha na Goriškem, na katerem se bodo pogovorih o ustanovitvi slovenskega šahov, skega kluba, ki naj bi imel svoj sedež v fem lokalu. Na ta sestanek so vabljeni, vsi
zadnji tekmi doma, precej po. ! ljubitelji t*'Igre IZ Gorice ka-slabšala položaj na vrhu le- kor tudi iz drugih vasi, da stvice, kjer so ji drugi tik za i b' novo društvo zajelo čim-petami. Zato bo morala jutri I vea ljudi. Društvo se bo vpi-
napeti vse sile in zmagati, da se zopet malo utrdi na vrhu ter odmakne od svojih treh zasledovalcev, ki komaj čakajo, da bi ji odvzeli njeno prvo mesto.
Za to tekmo so sklicani naslednji igralci: Devetak, Pa-škulin, Mozetič, Puia, Furlan, Costelli, Haufer, Pischi, Co-melli, Petejan in Ferfolja.
salo v federacijo, da bodo njegovi člani imeli pravico so. delovati na raznih turnirjih.
Dve nesreči
Danes ponoči so z avtomobilom Zelenega križa ob 0.10 prepeljali v goriško bolnišnico 46-letnega Carla Paschia-1 lija stanujočega v Ul. Glu-
stiniani 27, ki se je pri pad-
cu na cesti pobil na čelu. V bolnišnici so mu izprali in obvezali rano ter ga poslali domov.
Včeraj ob 10.40 dopoldne pa je bilo nenadoma slabo 32-letni Antoniji Raguja iz Farre, ko je pešačila po Ul. Rabat-ta. Tudi njo so odpeljali z avtomobilom Zelenega križa v bolnišnico,
 «»--------
Samopomoč
goriških
slikarjev
kmetijstvo pa le drobtine, čeprav bi bile potrebne velike investicije in radikalna obnova.
Ker pa vemo iz izkušnje, da naleti glas kmetov povečini na gluha ušesa, si morajo naši kmetje najprej sami pomagati. Predvsem bi morali biti bolj združeni in složni, ko gre za obrambo niihovih koristi in pravic, bodisi pri nakupu potrebščin, kot pri prodaji svojih pridelkov.
V Standrežu imajo v ta namen svoje društvo. Zadnje čase so bili napravljeni prvi koraki tudi na Oslavju, ko sn poskrbeli za nakup gnojil za vso vas. Pobudo za to so dali mlajši kmetovalci ob o-dohravanju in sodelovanju starejših. V načrtu imajo tudi nakup škropiva in drugih potrebščin, ki jih bodo nabavili v velikih količinah in po nižjih cenah. Tudi pri nakupu sadik bi morali iti po tej poti, saj bi tako prihranili na denarju in času, ker b' ne bilo treba, da si jih vsak sam išče po Furlaniji.
Upamo, da se bo v tem smislu še naprej razvijalo gospodarstvo naših Bricev in želimo, da bi bilo vreme še naprej tako ugodno za spomladanska kmečka dela.
K. P.
Slikarjem, kot umetnikom na splošno, se kaj rado pripeti, da zaidejo v finančne težave, saj je znano, da umetniška pot nikomur ni posejana z rožcami in so le redki tisti, ki uspejo ter pridejo do slave in denarja. Tako se je zgodilo, da je tudi neki mlajši goriški slikar za-šel v zadnjem času v težko denarno stisko iz katere ne najde jffiiuugjrJ*
Da M'fyti~pbmagala. je skupina njegovih stanovskih tovarišev sklenila organizirati svojevrstno razstavo. Danes, v soboto ob 18. uri, nameravajo na stalnem slikarskem *razstavišču v kavarni Teatro otvoriti skupno razstavo, na kateri bodo dali v prodajo vsak po eno svojo sliko po izredno ugodni ceni. Izkupiček te prodaje, o kateri upajo, da bo naletela pri občinstvu na ugoden odziv, je namenjen kot pomoč potrebnemu stanovskemu tovarišu.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ TRSTA
gostuje v nedeljo 12. t. m. v Prosvetni dvorani v GORICI
Korzo Verdi 13
z mladinsko igro P. Golie:
SNEGULJČICA
Dve predstavi: ob 15 in )8
Režira Jožko Lukeš Balet Adrijan Viles Glasba prof. Karel Boštjančič
Nastopajo: kot Sneguljčica: Miranda Caharija; Kraljica: Zlata Rodoško-va; Meglici: Sonja Pulger in Tatjana Siškovič; Fri-ce: Stane Raztresen: Frače: Danilo Turk; Maršal: Modest Sancin itd.
Vstopnice so v prodaji na sedežu ZSPD v Ul. Asco-li 1/1 in v kavarni Bratuš. Cene: odrasli: sedeži po 300 in 200 ter stojišča no 150 lir; otroci: sedeži po 150 in 100 ter stojišča po 50 lir.
			
  limiti n nun milini „„   mn  ....................................................................................................................
Pismo iz Nove Gorice
Proizvodnja in dohodki naj bi letos narasli za 20 odst.
Tudi v kmetijstvu se bo proizvodnja znatno povečala in bodo zaposlili še 1400 ljudi - Postopna avtomatizacija v industriji
Vse kaže, da bo gospodarstvo v goriškem okraju tudi letos nadaljevalo svojo naglo razvojno pot, ki je že privedla do tega, da bodo industrijska podjetja v okraju letos ustvarila že 25 milijard dinarjev družbene bruto proizvod-
i
Malokat»ro njivo na Goriškem orjejo po s'arera, to se pravi z živalsko vprego. Se tako «rpajhno flikott preorhjo s traktorjem. Na sliki je traktorist Ivan Petejan s Peči pri oranju v Sovodnjah
nje. Osnutek družbenega plana za leto 1961, ki ga je izdelal okrajni zavod za gospodarsko načrtovanje predvideva, da se bo povečal družbeno bruto proizvod za 19.7 odstotka, narodni dohodek pa za 20.4 odst. Levji delež bo pri tem imela tudi letos industrija, ki bo izdelala kar za 27.5 odstotka več blaga kakor lani, kmetijska proizvodnja pa naj bi se povečala za 12 odstotkov.
Tako veliko povečanje bo omogočilo predvsem smotrnejše izkoriščanje obstoječih proizvodnih zmogljivosti in začetek obratovanja nekaterih novih odnosno moderniziranih tovarn. Kar za 5 milijard dinarjev več proizvodov bodo dali letos na trg nova predilnica v Ajdovščini, tovarna volnenega blaga «Bača» v Podbrdu, tovarna cementa in salonita v Anhovem ter obrat • Iskre* v Šempetru. Toda rekonstrukcija, modernizacija in razširitev obstoječih industrijskih podjetij, zlasti večjih, 3e bo nadaljevala, da bi zagotovili naglo povečanje proizvodnje tudi v naslednjih letih. Investicijske naložbe v gospodarstvu, ki so znašale lani 5.7 milijarde dinarjev, bodo letos povečane za okrog milijardo dinarjev.	Za pospešitev in
modernizacijo industrijske proizvodnje bodo vložili letos 2.8 milijarde dinarjev, v kmetijstvo 1 milijardo, ostalo pa v druge veje gospodarstva in to v tista podjetja, ki bodo lahko kmalu vračala vložene investicije.
K predvidenemu povečanju kmetijske proizvodnje bodo letos že	veliko pripomogla
diužbena	posestva, nadaljnje
povečanje	proizvodnega sode-
lovanja, večja poraba umet-
nih gnojil in drugi agrotehnični ukrepi. Tako menijo, da bo proizvodnja v vinogradništvu letos za 20 odst. večja, kakor je bila lani, v sadjarstvu pa za 19.9 odst., medtem ko naj bi se živinorejska proizvodnja povečala za 8.6 odst. To bo doseženo s povečanjem števila goveda za 2100 glav in s povečanjem proizvodnje mleka za 10 odst., mesa pa za 9 odst. Krepitev vloge družbenega sektorja v kmetijstvu pa najbolj nazorno kažejo številke, ki povedo, da se bo proizvodnja na tem sektorju letos povečala za 45 odst.., živinorejo pa bodo povečali za 62 odst.
Tak razvoj in velika investicijska vlaganja bodo orno-glčila zaposlitev še okrog 14U!) novih delovnih moči, s čimer naj bi se povečalo število zaposlenih v gospodarstvu za 7£ odst. Toda ker na Goriškem že primanjkuje delovne sne in v težnji,, da bi bili proizvodi naše industrije konkurenčni, se podjetja pripravljajo za nadaljnjo modernizacijo in tam kjer je možno tudi na avtomatizacijo proizvodnje.
Vzporedno s porastom celokupne proizvodnje za skoraj 20 odst. in povečanjem proizvodnosti za 15 odst. se bo povečal za 12 odst. tudi blagovni promet. Najboljše jamstvo in spodbuda delovnim ljudem za uresničenje navedenih smernic družbenega načrta pa je določilo, da se bodo skladne s povečanjem produktivnost' večali tudi zaslužki zaposlenih v proizvodnji, medtem ko se bodo prejemki prebivalstva, katere zagotavlja socialno zavarovanje, letos pevečali za 16 odst,
J. J.
OD VČERAJ DO DANES
KINO
J
ti GORICI
CORSO. 17.15: «Pretepi, dekleta in zlata ruda«, J. Wayne in S. Granger. Cinemascpe v barvah.
VERDI. 17.00: «Ursus», E. Fury in C. Gaioni. Cinemascope v barvah.
VITTORIA. 17.00: «Kri in vrtnica«, M. Ferrer in A. Vadim. Cinemascope v barvah. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. Italijansko-fran-coski film.
CENTRALE. 17.15: «Cesarski ljubimci« (Mayerling), R. Prack in C. Herbigor. Avstrijski barvni film.
MODERNO. 17.00: «Veliki Herod«, E. Purdon in S. Lopez. Cinemascope v barvah.
V TRŽIČU
danes jn Jutri AZZURRO: II sepolero del Re. PRINCIPE: La casa delle tre ragazze.
EXCELSIOR: Venere in viso-ne.
NAZIONALE: II diavolo nello specchio.
dežurna lekarna
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna Urbani-Albane-
se, Korzo Italia št. 89, tel. 24-43.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 20,6 stopinje nad ničlo ob 14.20 in najnižjo 0,6 stopinje nad ničlo ob 6. uri. Vlage je bilo 75 odst.
. DA KO VI IN 1’ltlNPKVHI
“■)
Za Dijaški dom je daroval Anton Stekar z Valerišča 76 kg jabolk. Najlepša hvala!
Čila j tv in širite
PRIMORSKI DNEVNIK
PRIMORSKI DNEVNIK
Peto povratno kolo nogometnega prvenstva A-lige
V ospredju Milan-Juventus in Inter bo gledal od daleč
Kolesarska dirka Pariz-Nica
Belgijcu Desmetu zmago v prvi etapi
Spremembe niso predvidene ne na vrhu ne na dnu lestvice
Samo Juventus je ostal v borbi za naslov skupno z In-terjem. Lanskoletni prvaki so se z uspešnimi nastopi nevarno približali vodilnemu moštvu in ker je Milan praktično izginil s pozornice, se ne more več govoriti o borbi v treh za naslov, temveč v dveh. Ze v nedeljo se bo videlo, če ima Juventus zadosti sil v sebi in če bo toliko vztrajen, da bo lahko motil pot Interja proti cilju. In da Inter jadra z ugodnim vetrom ni nobena tajnost.
Inter bo v nedeljo stal ob
strani in opazoval. Mirno sicer ne bo mogel gledati na direktni dvoboj dveh velikanov Juventusa in Milana. Od rezultata tega srečanja je precej odvisna njegova nadaljnja pot. In ta je odvisna tudi od izida tekme, ki jo bo moral Inter igrati na precej vročih tleh Lecca.
Ze sam rezultat tekme s Fiorentino jasno pove, da ima Juventus najresnejši namen in predvsem voljo, da nadaljuje po začrtani poti proti cilju, ki morda ni tako nedosegljiv kot. trenutno kaže. In Fiorentina ni bila ovira, katero bi lahko lahkomiselno podcenjevali. Kljub temu je
Totocalcio
Atal anta-Roma
Bologna-Bari
Florenlina-Catania
Lazio-Sampdoria
Lecco-Inter
Milan-Juventus
Napoli-Spal
Torlno-Padova
p. Patria-o, Mantova
Triestlna-Venezia
Pistolese-Luccbese
Taranto-Trapani
Prato-Como
Salernitana-Siracusa
1	X
1	
1	X
1	X
X	
2	
1	X
1	
1	
1	X
1	X
2	
X	
1	X
1	
gotovo ostal na zadnjem stolčku, pa čeprav bi prišel do zmage nad gostujočo Sampdo-rio. Rezlika med njim in Barijem, ki 'e samo za stopnico više je tolikšna, da je ni mogoče v eni sami nedelji nadoknaditi. Ce ne bo tokrat, bo pa drugič si mislijo v Rimu zavedajoč se, da je tudi Bari v škripcih in da gre v tem dvaindvajsetem oziroma petem povratnem kolu prvenstva naproti porazu. Igral bo v Bologni in verjetno se i-gralci sami zavedajo, da jih ne čaka nič dobrega. In vendar bodo skušali z ojačano obrambo doseči vsaj delen uspeh.
Ostale tekme bodo med izbranci za izpad. Vsi so v nevarni coni in prav zaradi tega so njihove borbe nervozne in živahne ter včasih o-stre. Kjer manjka tehnika jo je treba nadoknaditi z voljo, ki ne manjka nobenemu. Ne Torinu in niti Padovi, katere položaj še ni tako kritičen. Nedeljsko srečanje bo pokazalo kdo spada v sredino lestvice in kdo na spodnjem delu.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiMHititiitiiiiiiniiii
Juventus, pa čeprav je moral večji del tekme igrati brez poškodovanega Emolija, spravil v mrežo nasprotnikov tri gole. Je to znak zdravja in moči moštva. Nastaja pa vpra-šanje kaj bo v nedeljo, ko se bo Juventus znašel pred Milanom in celo na njegovih tleh. Zmagati, to je geslo Juventusa, če noče prepustiti na majicah prišito trobojnico, znak najboljšega, Herrerovi enajstorici.
Tudi Roma, ki je tako odločno začela prvenstvo in tudi prevzela vodilno mesto, je že odrezana od borbe za največji naslov. Zdrknila je na četrto mesto in zaradi tega je morda njen cilj prav tretji stolček, ki je sedaj v rokah Milana. Tudi zanjo je precej važno vprašanje zmage ali poraza Juventusa. Pod pogojem seveda, da si tudi sama pomaga z možno, pa čeprav malo verjetno zmago v Bergamu. Roma bo namreč gostovala na igrišču Atalante, kjer je moral celo Milan preteklo nedeljo pustiti perje in popolnoma kloniti bolj živahnim domačinom. Kar se Milanu ni posrečilo, se bo Romi? Odgovor bomo prepustili Man-frediniju in tovarišem med nedeljskim srečanjem.
Morda Fiorentina - Catania ne bo tako zanimiva kot je pričakovati. Ni pa izključeno, da si bosta enajstorici zamenjali mesti v lestvici. Predpogoj pa je zmaga florentinskega moštva, kar je danes po papirnatih predvidevanjih popolnoma mogoče. Pravijo pa, da je žoga okrogla, s čimer je povedano, da stoodstotno ni mogoče nikoli uganiti. In da bi se prav pri tem srečanju zmotili?
Ce smo že toliko razpravljali o gornjem delu razpredelnice, moramo tudi pogle-dati kaj se dogaja na dnu. Sicer je že precej časa položaj stalen brez bistvenih sprememb in kaže, da jih tudi prihodnjič ne bo. Lazio bo
NOGOMET
Nobenega sporazuma med Interjem in Birminghamom
MILAN, 10. - Vodstvo Interja je zavrnilo predloge Birminghama, da bi tekmi za pokal velesejemskih mest odigrali 12. aprila v Birminghamu in 19. istega meseca v Milanu. Za dokončna datuma se bo izvedlo šele jutri po sestanku prireditvenega odbora turnirja, ki bo v Zuerichu.
* * *
KAIRO, 10. — V prijateljski nogometni tekmi, ki so jo odigrali pred 80.000 gledalci, je Real Madrid premagal domače moštvo Lonal Zamalk
Obračun med Napolijem in Spalom ne bi smel biti zamotan. Prognoze govore v prid domačinov, pa čeprav smemo pričakovati od gostov obrambno igro, s pomočjo katere lahko rešijo mrežo pred kloni-tvijo. Nič bolje ne bo za Vi-demčane v Vicenzi, kjer bodo gostje Lanerossija. Obe moštvi plavata v nevarnih vodah s to razliko, da je La-nerossi za spoznanje bogatejša na točkah. In ta svoj položaj bo skušalo moštvo obdržati tudi v nedeljo. Seveda s privoljenjem Udinese, ki je, kot je pokazala v zadnjih kolin, ko je prerojeno zaigrala, zmožna vsakega presenečenja.
Danes druga etapa Avallon-Monteceau les Mineš (178 km)
AVALLON, 10. — Prva etapa kolesarske dirke Pariz-Nica se je danes končala z zmago Belgijca Armanda De-smeta, ki je tik pred Francozom Groussardom prerezal ciljno črto. Današnja 217 km dolga etapa je bila precej živahna, kar dokazuje povprečna hitrost zmagovalca 37,865 km na uro.
Ta prva etapa se je zaklju-
čila za nekatere s precejšnjo zamudo. Do Brienona so več ali manj vozili strnjeno in skoraj vsi so pokazali odločnost in napadalnost. Zavlačevanje ofenzive pa je marsikoga pomirilo, ker je kazalo, da bo prišlo na cilju do sprin. ta številne skupine.
Pri Melunu pa se je Anque-iti‘1 pognal naprej in je potegnil za seboj Anglada in Sta-
quetil pokazati, da je najresnejši kandidat za končno zma. go, pa čeprav danes ni hotel pretiravati in je raje vodil svojo ekipo in koval načrte s prvih mest skupine. Anqueti-1 ni šel daleč, ker so ga drugi kaj kmalu dohiteli.
Odločilno akcijo pa je sprožil Anglež Simpson, kateremu so se pridružili Desmet, Grous. sard, Anquetil, Stablinski in drugi. Ti so vozili skupaj sko.
blinskega. S tem je hotel An-      ..............................................
Smučarsko tekmovanje «Alberg-Kandahar v Švici
Hecherjeva in Avstrijke brez konkurence v smuku
raj do cilja, ko se je Desmetu posrečilo na vzpetini nabrati 1’ naskoka, ki mu je zadostovala, da je oblekel na cilju majico najboljšega v začasni lestvici.
Jutri v soboto bo druga eta. pa Avallon-Monteceau les Mineš v dolžini 178 km.
Vrstni red na cilju prve etape Pariz-Avallon je bil naslednji:
1. ARMAND DESMET (Bel.), ki je prevozil 217 km dolgo progo v 5 urah 43’51”,
2. Groussard (Fr.) 5.43’52”,
3. Lefebrve (Fr.),
4 Sorgeloos (Fr.), 5. Proost (Bel.), 6. Milesi (Fr.), 7. An-quetil (Fr.),	8. Plankaert
(Bel.), 9. Cerami (Bel.), 10 Stablinski (Fr.), 11. Stolker (Hol.), 12. Simpson (V.B.) vsi s časom drugoplasiranega; 13 Poulidar (Fr.),	5.44T7”,	14.
Niesten (Hol.), 15. Delberghe (Fr.),	16. Van Looy (Bel.)
5.44’22”, 17. Schoubben (Bel).
Pia Riva na četrtem mestu - Francozinja Bochatayeva razočarala
— Avstrijske smučarke niso razočarale. Ve- i (Av.) 1’50”5, 8. Arlette Gros-so trenutno najboljše, a izvedenci so pre- so (Fr.)	1’50”'2.	9-
ni-pcpnorpnip Prav zaradi Schir (It.) 151 4, 10. Yvonne
MURREN, 10. delo se je, da
rokovali Francozinji Bochatayevi presenečenje. Prav zaradi njenih dosedanjih uspehov so jo smatrali za favoritinjo v tem prvem dnevu tekmovanja «Alberg - Kandahar«.
Zmaga v smuku je pa pri padla 18-letni Traudl Hecher.
jevi, ki je prevozila progo 5 desetink sekunde hitreje kot njena najresnejša nasprotnica Nemka Bieblova.
Tretje mesto je zopet pripadlo avstrijskim barvam s Hassovo, medtem ko se je Italijanki Pii Rivi posrečilo vriniti se med elitnimi smučarkami v tej panogi. Francozinja Madeleine Bochatay pa je razočarala in se je morala zadovoljiti s šestim mestom.
Uspeh avstrijskih tekmovalk je izreden: dovolj je če povemo, da se je kar 8 predstavnic plasiralo med prvimi petnajstimi proti dvem Italijankam, dvem Francozinjam, dvem Švicarkam in eni Nemki.
4:1 (2:1).
llirlllllllllllllllllllllllllMIIIIIlIfflllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIII
Spomladanska budnica kolesarjev
Danes 47. mednarodna dirka Milan-Turin
Imena najbolj znanih kolesarjev na seznamu udeležencev
MILAN, 10. — Jutri v soboto bo s startom v prestolnici Lombardije prva letošnja kolesarska dirka, ki spada med obvezne prehode za najboljše kolesarje ne samo Italije, temveč tudi drugih držav.
Za dirko se je prijavilo skoraj 200 kolesarjev, med kate-
Pravici na ljubo povedano, današnja proga ni bila primerna za smuk pač pa nekako na sredi med smukom in slalomom. Proga je bila relativno kratka (1780 m s 515 metri višinske razlike) in na njej je bilo 25 prehodov. Vsi ti so bili nameščeni v glavnem zaradi zaviranja hitrosti tekmovalk. Poleg tega je prihod na cilj zarali valovitega terena za končno črto predstavljal največjo nevarnost, kar dokazujejo številni padci, katerih žrtvi sta postali med drugimi tudi Italijanka Jerta Schir in Avstrijka Hecher.
Prav zaradi fiziognomije proge so se izkazale v glavnem tekmovalke, ki so bolj vešče v slalomu. Precej je bilo tudi odstopov, in sicer Francozinj Danielle Telinge-jeve in Peannine Monterraino-ve, Avstrijke Grete Grander-jeve, Italijanke Tine Poloni-jeve, Švicark Guchsove in Silvije Zimmermannove ter Jugoslovanke Maje Ritarjeve.
Jutri zjutraj se bo tekmovanje nadaljevalo s smukom za moške, medtem ko bo popoldne slalom za ženske. Javljajo tudi, da bodo tekme za lovoriko «Alberg - Kandahar« prihodnje leto v Sestrieru.
Vrstni red na cilju smuka za ženske je naslednji:
1. T. HECHER (Av.) 1’48”5,
2. Heidi Biebl (Zah. Nemčija) 1’49”,
3. Christl Haas (Av.) 1’49”3,
4. Pia Riva (It.) 1’49”5, 5. Erika Netzer (Av.) 1’50”, 6. Madeleine Bochatay (Francija) 1’50”I, 7. Christl Ditsurth
rimi najdemo najbolj slavna imena v tej panogi od Gaula in Bahamontesa med tujimi in Baldinija ter Defilippisa med Italijani.
Proga je dolga približno 200 km in poteka v začetnem delu v glavnem po ravnini, pa čeprav je tudi ta ponekod precej. Med Vercellijem in Asti-jem se bodo kolesarji znašli pred vzpetinami, ki pa jim ne bi smele delati preglavic in ne bi smele imeti odločilne besede za končni plasma. Težje bo tik pred ciljem, ko se bodo morali tekmovalci povzpeti iz višine 240 do 610 m visokega Bivio Eremo. In tu bodo alpski vozači verjetno sprožili napad, ki bi lahko določil končnega zmagovalca v Turinu.
Dirke Milan-Turin se bodo
udeležile najbolj priznane tvrdke in družbe, ki imajo svoje ekipe. Vsega skupaj jih bo 17., medtem ko bodo nekateri kolesarji nastopili kot neodvisni.
Kakšen bo potek dirke ni mogoče predvidevati, še posebno ker niso znane zmožnosti posameznih kolesarjev, ki še niso prišli v pravo formo. Nekateri pravijo, da je dvoje možnosti; skupna, pa čeprav hitra vožnja kot lani in odločilna razdelitev v skupine na vzponu Pecetto tik pred ciljem ali pa stalne in utrudljive ofenzive posameznikov in skupin, zaradi česar bi nujno prišlo do bega nekaterih in zastoja drugih. Naj bo kakorkoli, bolje je počakati na od: govor, ki ga ho morala dati dirka sama. Prav zaradi tega je ta prva spomladanska dirka zanimiva.
Ruegg (Šv.) 1’51”6.
Ostale Italijanke so se plasirale kakor sledi:	20. Giu-
liana Minuzzo-Chenal 1’54”5, 22. Jerta Schir 1’54”8, 23. In-ge Senoner 1’54”9, 32. Giusti-na Demetz 1’57”2.
Za jutrišnjo tekmo s Triestino
Skoraj tisoč beneških navijačev na stadionu
Ni izključeno, da bo stadion pri Sv. Soboti v nedeljo po dolgem času zopet nabito poln. Za jutrišnjo tekmo Triestine z beneško enajstorico, ki sili vedno bolj k vrhu, vlada ne samo v našem mestu precejšnje zanimanje. Iz Benetk so namreč najavili prihod tisočih navijačev. Ozračje bo torej precej napeto.
Kljub temu, da je beneško moštvo na višku svojih moči in v najboljši formi, predvidevajo, da bo imelo v Trstii kaj težko življenje. Tržaški igralci se zavedajo važnosti tega srečanja in predvsem pomen tekme in so se zato vestno pripravljali pod vodstvom začasnega trenerja Buf-fala.
Ta ni niti po včerajšnjem treningu še dokončno določil postave, pa čeprav lahko predvidevamo kdo bo na igrišču branil tržaške barve. Predvsem je gotov nastop Luisona v Vratih, Rocca v krilski vrsti in Secchija v napadu. Zaradi tega bi morala Triesti-na igrati kakor sledi:	Lui-
son; Bernard, Brach; Larini, Frigeri, Rocco, Secchi Trevi-san, Rebizzi, Sadar in Fogar.
Obvestilo namiznoteniškega odseka ŠZ Bor
19. t m. se bo začelo deželno prvenstvo v namiznem tenisu za tretjekategornike. Vsi igralci in igralke Bora, ki imajo pravico do udeležbe naj se skrbno pripravijo zavedajoč se, da se lahko z dobro uvrstitvijo plasirajo za državno prvenstvo.
Pravico do nastopa v deželnem prvenstvu imajo Merlak, Ukmar, Milič, Tomšič in E. Košuta ter vse igralke. Število Juniorjev še ni določeno.
11. mar«
i 1. I
< ’. ’ i ■' • SAŠ
-.VV-	,4/
...
Zimski stadion v Ženevi, prizorišče svetovnega prvenstva
Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu
premagali ^
reprezentant
Norvežani
italijansko
Pičla zmaga Avstrije nad Poljsko
■J
(Od našega pcsebn. dopisnika)
ŽENEVA, 10. — Hokejsko prvenstvo gre h koncu po poti predvidevanja. V prvi skupini poteka borba za vodilno mesto med Češkoslovaško in Kanado, ki imata isto število točk, pa čeprav je ČSSR nekoliko na boljšem zaradi boljšega količnika doseženih in prejetih golov.
Sovjetska zveza, ki je bila na čelu favoritov, pa se verjetno ne bo mogla več vmešavati v dvogovoru za častni naslo-v.
V B-skupin; se italijanska reprezentanca zelo dobro drži, pa čeprav je danes s poraznim rezultatom podlegla Norveški. Italijani so proti vsakemu pričakovanju premagali Avstrijo, pa čeprav so igrali brezo juž-
notirolski-h članov reprezentance in čeprav je bila na predvečer srečanja v hotelu, kjer so nastanjeni, modna revija... kopalnih oblek. Naj omenimo, da je Italija poleg Zahodne Nemčije in Švedske prijavila kandidaturo za organizacijo
češki ekipi igra v P8 ^ tudi igralec z irnen (
Če ima kakšno zve^ , Prosekom pa se ne
D.
* * *
V današnjem
na1
je Holandska za P-' ,sV<>
 -la 6e,V
svetovnega prvenstva 1963. leta. I 1 gola odpravila
V C-skupini je Romunija praktično brez resnega tekmeca. Sicer spada ta reprezentanca po svoji tehnično izredni igri v višjo skupino in samo zaradi smole je padla v zadnjo, kjer pa nobena druga ekipa ji ne bo mogla odnesti prvega mesta. Vse kaže, da se bo morala Jugoslavija zadovoljiti s tretjim mestom, kamor je zdrsnila po porazu s Francijo.
Pa še majhna zanimivost: v
•iiliiiiliiiHtiiiiiiiiiiiiliiiililtiiiiiiiMiiiiiiiiriiiiimiiiiimiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiillilii
Športne vesti iz Kopra
Neodločen izid prijateljske tekme Tomos-Maribor 0:0
sprotnike. O It8‘ rekli, da je moral8 8 gj d
xcft.ii. ua jc	*
zmago Norvežanom- ijo -|
vem delu igre PreI^0 #
vladovali, medtem j, drugem popustih. m bila Italija, da je , <o ni gol. V tretjem d ..n P,
veža-ni pono-vno
zaiS-
začetku in dokono* jjji ’ kolen8, :.fi
Italijane na kolen8’ p Strija je slavila ** f nad Poljsko. Rez
slednji:
Holandska-BelS1J*
1:1, 2:3)	(J*
Norveška -Ita1'!« ’	.
3:0)
Avstrija - PoUsl£* t 0:1, 3:1)	svit*
Velika BritamJ*
(0:0, 1:1,	1:1)	f-J
Romunija ■ Fra 1:1, 5:1)	,,
—Vlf
Koprski nogometaši premočno premagali Vipavo - Občni zbor nogometnih klubov Tomos in Sidro
V četrtek popoldne je bila v Kopru prijateljska nogometna tekma med jesenskim prvakom slovenske conske lige Mariborom in domačim Tomosom. Mariborčani se že nekaj časa pripravljajo v Ankaranu za spomladanski del prvenstva.
Na veliko presenečenje o- pa s0 jjjjj borbenejši in odloč.
krog tisoč gledalcev se je srečanje končalo brez gola. To je vsekakor velik uspeh za domačine, saj se je zgodilo prvič, da so Koprčani pobrali pol izkupička v srečanju s kvalitetnejšo enajstorico.
Glede na dogodke na igrišču so Koprčani zaslužili neodlo-Za rezerve bodo verjetno do- j čen izid. Bili so sicer tehnič-ločili Degrassija, Mantovani- no slabši od nasprotnika in ja, Reino in De Mina. * tudi podajali so slabše, zato
nejši v startu na žogo. Mariborčani so povsem razočarali zaradi svoje neučinkovitosti. proti koncu tekme je le malo manjkalo, da niso domačini slavili zmage, saj so vsi pričakovali, da bo sodnik dosodil enajstmetrovko v korist Kopra zaradi hudega
Udeleženci evropskega prvenstva v biljardu, ki je v teku v mali dvorani gledališča Verdi,
- -	-................. •	■— flroti desni: Tomsich (Ita-
(Avstrija), Vieira (Belgija), Rudolph
(Zahodna Nemcijaj
prekrška Maribora v kazenskem prostoru.
# # *
Koprski nogometaši so se v nedeljo pomerili v puvratni tekmi s članom goriške nogometne lige Vipavo in zmagali s 5:1. Kljub visoki zmago domačini niso zadovoljili, predvsem zaradi svoje neborbeno-sti. Zadovoljili pa so mladinci Vižintin, Olup in Klarič. Gostje so se predstavili kot borbena in požrtvovalna ekipa. Manjka pa jim še tehnično znanje, kar je glede na to, da so klub šele pred kratkim ustanovili, povsem razumljivo.
V predtekmi so se predstavili nogometaši novoustanovljenega nogometnega društva De. kani. Najprej so dekanski pionirji z boljšo igro premagali koprske z 2:0, nato pa je prvo moštvo Dekanov premagalo B moštvo Tomosa s 3:1 -Gostje so povsem nadigrali domačine s hitro in tehnično razmeroma dobro igro. Vse kaže, da bodo dekanski nogo-
ZA POKAL
Nadaljnje točke ^
31
Borovi nanuzn ni ci so si sinoc	jp
Istranov na^,ramsič	t
točk. Tako
metaši, ki se bodo spomladi vključili v koprsko okrajno ligo, še marsikomu prekrižali račune.
* * #
Nogometni klub Tomos je imel :e dni letni občni zbor. Ugotovili so zadovoljive uspehe A in B moštva, zlasti pa se mladincev, ki so premočno osvojili prvo mesto v okraju. Res pa je, da bi lahko A moštvo doseglo še boljše uspehe, če bi bila disciplina pri igralcih boljša. Na občnem zboru so sklenili, da se mora sodelovanje med odborom in igralci poglobiti. V ta namen so vključili v odbor pet aktivnih nogometašev. Glavni cilj društva bo osvojiti prvo mesto v okrajnem prvenstvu ter si priboriti pravico ,za kvalifikacije za slovensko consko ligo.
Na občnem zboru so izrekli vse priznanje trenerju mladinskega moštva Turčinovič-u in pohvalili najbolj disciplinirane nogometaše. Za predsednika novega upravnega odbora so i: voli«:	Frana Uhana, za
tajnika Vinka Lileka, v vodstvo tehnične komisije pa Dušana Čebularja in Vladimirja Jemca.	|
Razen v Tomosu so imeli j občni zbor tudi v Sidru. Piranski nogometaši so letos nekoliko zaostali in na občnem zboru so kritizirali nedelavne odbornike Novi odbor je sklenil uvesti red in disciplino, hkrati pa bodo stopili v stik z občino, da bi čimprej prišli do primernega igrišča.
L. O.
lak sta se dobro^e«^
ti močnejšim te* 0O
go. Zal je bil P
im ■" * s&kf*,i
gal. Drugo --rettiju pa je s. ning, kar ga-’ j* Merlak proti	p
sreče, s CorneH« lje zaigral.
V ponedeljek,
tra‘
nadaljeval z k8t,e!(’
Bor bo zas
itopab
timi pari. .^'n°
ičnJ1
p
so naslednji
Floramo -	iP
23:21),	jic«	,
Crecluci -	ji1
21„15 in	Mer'ali	,,
Ragusin *	..ji1
21:16 L	r rect>ici	|
Floramo - Cret . |!
21:13 in.	,1
Moretti - T ,.j I1
21:17)'	Meri8*
Comelli -
21:12 in 21:18'
T0Tlf
i. —
2. —
3.	—
4.	—
S. —
prvi
dru»i
prvi
drufi
prvi
druSi
prvi
drul1
prvi
drul*
prvi
drul*
J0A0UIN PAGO DARCOS
MALARD0U
, PROTI DRŽAVI y
Vso noč ga je spremljal pridušen, toda neprestan, e-noličen ropot, kakor ga je spremljal že tudi prejšnjo noč, kot ga bo spremljal vse noči, ko bo bedel v uradu.
Pod podom, stropom, za zidovi in policami knjig ter papirjev so podgane grizle okostje stare zgradbe in njeno spoštovano vsebino. Podnevi jih ni bilo slišati. Močan glas Administracije je dušil v antični zgradbi vse druge glasove, vse druge šume. Ljudje, ki so se stiskali okrog pisarniških okenc in iskali informacije, potrdila, spričevala ali druge listine, nujne za normalno življenje državljana, so bili polni spoštovanja in strahu, govorili
so plaho in pridušeno, da ne bi vznevoljili uradnikov, kar bi lahko imelo slabe posledice za prosilca. V kratkih «uradnih» urah je bila tu samostojno instanca, katere sklepi kujejo zakone, katere mnenje zamenjuje pravico, katere negibnost je najboljša trdnjava proti nevarnim družbenim in režimskim spremembam in ki ustvarja veliko in polipsko družino javnih uslužbencev.
Podgane, prestrašene zaradi prisotnosti gospodarjev zgradbe, pogovorov, topota korakov po črvivem podu, niso želele zbuditi pozornosti na svoje skrivno delo, boječ se preganjanja, pa so izkoristile te kratke ure člo-
veškega gibanja za zasluženi počitek. Tako je bila oblast stare zgradbe mirno razdeljena med uradnike ia podgane, Vse do zadnjih dni so imeli eni in drugi svoj čas. Toda sedaj, prezirajoč dnevno svetlobo, so se glo-dalci priplazili skozi luknje v tleh in zidovih, vdirali v sanje spisov in nasprotovali Administraciji s svojo požrešnostjo, s katero so požirali okrožnice, registre, gore oštevilčenih papirjev, zbranih tukaj ob opravljanju stoletnega obreda.
To kršenje meja molčanja po toliko letih mirne razdelitve oblasti je slednjič ori-sililo ministra osebno, da je na predlog glavnega direktorja imenoval komisijo, ki je imela nalogo, da prouči najprimernejše ukrepe za boj proti brezobzirnim glo-davcem.
Komisijo so sestavljali odlični državniki, misleci. Družbenemu ugledu nekaterih izmed njih je bilo treba dodati še resnične sposobnosti in gibčnosti drugih. Izkoristiti je bilo treba priložnost in povabiti k sodelova-
nju elemente, ki so stali ob strani bodisi iz političnih razlogov bodisi zaradi osebnih razočaranj, nikakor pa niso smeli pozabiti na tehnike, ki bi glede na svojo strokovnost lahko predlagali najboljše metode za uničenje strašnih škodljivcev (podgan). Treba je bilo izkoristiti sposobnost enih in drugih, tehnikov in politikov, uslužbencev, nepogrešljivih dekorativnih figur, slednjič tudi tistih, ki so vajeni zapovedovanja, da bi v svoje krepke roke prevzeli vodstvo boja proti glodav-cem.
Ob takih pogojih, po treh tednih oklevanja, sestankov in posvetovanj, v času, ko je bil seznam članov komisije sedemkrat dokončno sestavljen in sedemkrat spremenjen od zgoraj navzdol, po enaindvajsetih dneh, v katerih je minister moral odložiti vse druge posle, da bi se lahko posvetil delikatnemu spoznavanju ljudi, je Njegova Ekscelenca lahko slednjič poslala Uradnemu listu imenovanja komisije z nalogo, da predlaga viš-
jim instancam primerne u-krepe za uničenje sesalcev mišje vrste iz družine muri-da, plemena murida.
V končno sestavljeni komisiji je bilo devetindvajset osebnosti, ena uglednejša od druge. Predsednik je bil eden izmed naj lepših o-lclaskov Akademije; ko so ga dolgo prosili, je pristal, da blesk svojega blestečega imena temu delu mednarodnega pomena.
Ko je bral ministrovo imenovanje, je bil Malar-dou — razumljivo — hudo razočaran. On je prvi postal pozoren na nevarnost zaupno je seznanil s primerom svojega predstojnika), kateri izpostavljajo podgane staro zgradbo, arhive, ministrstvo, ustanove, deželo. Tri ali štiri akte največjega pomena (ali se ni eden izmed njih dotikal premoženja glavnega direktorja?) so podgane praktično uničile, postali so žrtve požrešnosti brezobzirnih gledalcev.
Ko je zvedel, da bo se-
strvljci komisija za boj s pietečo nevarnostjo, proti
kateri je on prvi dvignil klic preplaha, je Malardou upravičeno želel sodelovati v tej delovni skupini. V tem smislu se je ponižno obrnil na šefa svoje pisarne.
— Ne vidim zapreke — je odgovoril predstojnik dobrohotno.
Potem ko se je pustil dc-lgo prositi, je predstojnik slednjič pristal, da bo govoril z nadrejenim. Ta je, kakor je prav, pobiral vse sadove tihih naporov svojega podrejenega.
— Kakšna smešna misel! Med drugim, če vam je ravno toliko do tega, lahko govorim o tem z našim glavnim direktorjem.
Te besede, ponovljene Ma-lardouju, niso bile obljuba. Ponižni uslužbenec jih je ocenil po njihovi pravi vrednosti in je menil, da bi ne bilo nekoristno, če bi svojo prošnjo podkrepil tudi pismeno.
V sestavljanju poslanice je Malardou vložil vso skrb, vso ponižnost, vse laskanje, ki ga je bil zmožen, vse svoje skrite birokratske sanje. Spominjal se je dolgih
lot službe, neštevilnih nalog, težavnih in vedno nujnih, ki so z vseh strani deževale nanj, zaupanja, ki ga je užival pri predstojnikih, dopustov, ki jih je vsako leto žrtvoval javni službi, neštetih nikoli plačanih nadur, bridkosti svoje uboge žene, nagrad, ki jih ni nikoli dobil, odlikovanj, ki niso prihajala, in predvsem vdanosti naslovniku, svojemu spoštovanemu šefu, visokemu uradniku, ki je posvetil službi dežele vso svojo inteligenco in ves svoj ugled.
Sef oddelka, polaskan s tonom spoštovanja in podrejenosti, s pravičnim ocenjevanjem zaslug, je dejal, ko je glavnemu direktorju predložil v podpis neke akte:
—- Prejel sem pismo od Malardouja, tistega reveža iz druge sekcije. Zelo rad bi sodeloval v komisiji...
— Kakšna misel! V kakšnem svojstvu? V komisiji, v kateri so same odlične osebnosti?... Kaj bi rekel naš minister? Vsekal ' r, raz-mislilt bomo o tem. !
Visoki uradnik je čutil,
da ne sme več vznemirjati Nj. E. ministra s tako nespametno željo.
Toda žolč, bridek žolč nezasluženega ponižanja je moral Malardou popiti šele tisto popoldne, ko mu je šef uradno s cigareto v ustnem kotu sporočil:
— Pravkar sem v ministrovem kabinetu prisostvoval postavljanju komisije. Bogme, lepa ceremonija! Minister je govoril zelo dobro, a predsednikov govor je bil dovršen!
Malardou je kupil vse časnike, da bi pobral iz tiska tudi najmanjši odmev dogajanja. *Svet» je objavil na tretji strani fotografijo ceremonije, ki je okrog članov vlade zbrala elito Administracije, kulture in znanosti, tehnike in politike. Časniki so komisiji prisrčno čestitali. Malardou je čutil, kako ga je prevzemala jeza.
Komisija se je zbrala naslednjega dne, toda že brez nekaterih članov. Niso mogli priti zaradi svojih številnih in važnih dolžnosti. Glede na to, da je predsednik moral oditi v toplice, je bi-
lo s so,
glasno5'1 p1) sienj«n°’.a, l l
4
članov skleni' , poučevanje Pr0 - - <"!A
nujnosti minici poudariti v
nem arz«*T' .-gu-odloži do P‘e ijjJ
Še * A
nitve.
Malardou )ez"£če(.j
kourno dela1 * jiijLi-zgradbi, kier C* J i hranil° je bridkost
kljub temu nl ojti ff težke odgoyo£
la, ne bi	1»	TJ
tekočega ^ uSt*v fj stroj bi se 1(ja»a, dou je P° .ice, falne posled ]n ‘Vj) rale iz teg8’ . 2av fj čisti dolžno- 0 tj*
službenca	/
dalj-eval svo uf^ j tiho delo, .n f M j lahko pohgj stojnikl:	s0s|88/j
nimam v . jja1 JV vaj je zasul dobrohotnim
ohrabritvjo-
i 1» l/J
is«., rt
zave. Ce b> ji vega napom alj jo