8. številka.
V Ljubljani, i soboto, H. jamarja 1013.
um. isto.
.Slovenski Narod' velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24*—
pol leta .......   . 12*—
četrt icta na mesec
6*— 2*—
v upravnrštvu prejeman:
celo leto.......K 22-—
pol leta........ H*—
četrt leta   «...... 550
na mesec   •  .  t  , .  »   . 1-90
Dopisi naj se frankirajc.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo* Knaflova ulica št. 5 (v pritličju levo), telefon št. 34.
Izhaja vsak dan ivečer tmsail nartelje in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 viru, za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne srvari.
- Posamezna številka velja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Narodna tiskarna" telefon št. 85.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-0 grško:
celo leto ......K 25*—
pol leta , 13*—
četrt leta....... 6'50
na mesec .<••«•   . 2*30
za Nemčijo: celo leto.......K 30*—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto . • «     . . • K 35*—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Upravnistvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica: št. 5 telefon št. 85
Fo stari metodi.
Veliki dogodki  na Balkanu so
tr.ed sovražniki slovanskih narodov v Iiabsburški monarhiji vzbudili pravo paniko. Velik je strah pred Srbijo, šc večji je pa strah pred avstro-i irskimi Jugoslovani, S temi so doslej različne vlade pa Nemci in Madžari delali kar so hoteii — eksploatirali so jih in uničevali in zabavljali vse moči. da napravijo iz |ih hlapce madžarskega in nemške-i imperijalizma. Zdaj so balkanske premembe provzročile, da so Jugoslovani postali mogočen faktor v .a strijsko-ogrski monarhiji in to je .vilo na noge vse. katerim groze Jugoslovani zmešati račune.
Vse se pripravlja na velik boj /oper Jugoslovane. Najprej so si ti v roke Nemci in Madžari in se /ali za ohranitev dualizma, ki je na Odrskem dal vso moč Madžarom, pri nas pa Nemcem. Madžari in Nem-:i pa čutijo, da sami niso dovolj močni, da bi potlačili Jugoslovan-stvo pod nemško-madžarski podplat m zato iščejo zaveznikov.
Stare metode ki so jo uspešno prakticirali Nemci že večkrat, so se zdaj zopet oprijeli tako Nemci kakor iudi Madžari.
Časih so bili Nemci edini gospodarji v širni habsburški monarhiji in e druge narode. Odpor, ki ga je to izzvalo, je bil tako velik, da je prišlo nemško gospodstvo v nevarnost. Tedaj pa so si Nemci pomagali s tem, da so se z enim tlače-
narodov porazumeii in pobotali ter potem z niegovo pomočjo nada-Ijevali svoje početje. Ko Madžarov r.iso mogli ukrotiti in ugnati, so se ž njimi poravnali in si bratsko razdelili gospodstvo:   Madžari boste vla-
Translirvansko. Nemci pa Cislit-vansko, v obeh državnih polovicah proti Slovanom.   Ko Nemci niso
več kos združenim Slovanom, i ponudili Pollakom spravo: izrodili ^o jim Gališko in si s tem zagotovili zavezništvo Poljakov.
Zdaj lomi strah pred Jugoslova-
emcem in Madžarom kosti. In et so segli po stari metodi in bi radi po njej utrdili svojo moč in do-segli popolno izoliranje Jugoslovanov. #
Madžari iščeio sporazumlienje z Romuni.    Ti so bili doslej na Ogr-
LISTEK.
Materina slika.
Vaščanka.
Pred mano stoji v preprostem okvirju tvoja slika, mati. Ure in ure ■ <nim pri mizi in zrem v te in se pogovarjam s teboj, kot se osebno ne rriorem nikdar. Zakaj, ne vem. Morda me zadržuje misel, da bi ti ogre-nila zadnje trenotke tvojega življenja, morda me zadržuje misel, da bi me ti ne mogla umeti prav.
Glej, ko sem se poslavljala od tebe pred davnimi osmimi leti, niso govorile najine ustni, govorili sta najini duši in solze v očeh so pričale, da nama je slovo težko, neizrečeno težko . . .
Vlak je zažvižgal, začela so se pomikati kolesa in mahnila si mi z robcem slednjikrat v pozdrav! Samo še ena solza, velika in vroča, se ie zaiskrila v tvojem očesu in je zdrknila po uvelem licu, potem si izginila za oglom . . .
Moja, domotožja polna duša, je plakala po tebi noč in dan! In čutila si moj jok, zato si me tolažila v pismih in iz preprostih besed je odmevala vsa skrb in ljubav za svoje dete.
Da, mati, prepričana sem, da čutiš, kako je tvoje  dete nesrečno.
skem preganjani in zatirani kakor Slovaki ali kakor so Slovenci v Avstriji. Madžari so to lahko delali, zakaj v Bukareštu nosi hohenzollerski princ kraljevsko krono in ta je že znal skrbeti, da se romunski narod v svobodni Romuniji ni zanimal za svoje krvne brate na Madžarskem. Toda v zadnjem času se je začela v Romuniji pojavljati velika nevolja proti Ogrski in zato se skušajo Madžari porazumeti z Romuni in doseči ž njimi zvezo, ki naj poveča njihove moči za boj proti Slovanom. Očividno je, da bi Nemci radi z Madžari in Romuni napravili mogočno živo gorovje med severnimi in južnimi Slovani od Pasava pa do Črnega morja.
Pri tem pa pozabljajo, da je vmes že na četrtino češki Dunaj in da je vmes Budimpešta, kjer prebiva 400.000 Slovanov in kjer stoji kraljevski grad sredi srbskega okraja tega navidezno madžarskega mesta ...
Nemci uvidevajo, da vse to še ne zadostuje za uresničenje njihovih želja in da jim ne da še dovolj moči za boj zoper Jugoslovane.
Pomoči iščejo na dveh straneh, pomoči iščejo pri Slovanih, ki so jih doslej ali preganjali ali vsaj prepuščali njihovi usodi.
Nemška politika si prizadeva na vso moč. da bi dosegla spravo med Poljaki in med Malorusi. Če bi se dosegla in bi poleg Poljakov stopili še Malorusi na stran vlade in njenih nemških zaveznikov, bi bilo nem-štvo mogočno podprto in ojačeno za boj proti Jugoslovanom.
Pa še več. Nemci vabijo tudi Čehe, naj stopijo na njihovo stran in naj pomagajo ohraniti dualizem ter izolirati Jugoslovane. Najprej so Čehom grozili — zdaj jih pa že kličejo na pomoč in jim na flavto c. kr. vlade piskajo vabljive melodije.
Stara metoda. Kadar Nemci sami niso dosti močni, da bi izvojevali svoje cilje, pa se skušajo poravnat1' z nekaterimi nasprotniki, da bi se z njih podporo lotili drugih.
Toda Nemci pozabljalo, da je že štirideset let poteklo, kar so to svojo metodo z uspehom prakticirali in kar je bilo takrat mogoče doseči s Poljaki in z Madžari, to bo dandanes morda težje doseči s Čehi in z Malorusi ali pa celo ne. Tekom teh štiridese-
tih let se je marsikaj temeljito iz-premenilo in zato nas navdaja trdno upanje, da se bodo nemški načrti to pot izjalovili in da se njih stara metoda ne bo obnesla; a to naše upanje je toliko trdnejše, ker poznamo tudi moč Jugoslovanstva in vemo, da bi si znalo Jugoslovanstvo izvojevati svoje pravice tudi z lastnimi silami.
Zgodovina Llojdovega arzenala.
(Koručpna afera izza Weisskirchner-jevih časov.)
Dunaj, 10. jan.
Posebni pododsek proračunskega odseka je pričel danes obračunavati zadevo, ki tvori eno najžalostnejših poglavij avstrijske uprave. Gre za korupčno afero prve vrste, za umazano stvar, o kakoršnih nam nemški listi tako radi poročajo iz »Peterbur-ga«. Posebno pikantno je dejstvo, da pere parlament umazano perilo avstrijske uprave baš v trenotku, ko je direktno prizadeti krivec zasedel stol antikorupcijonista Luegerja, ter bil s slavo in častjo ven^an za dunajskega župana — da ozdravi korupcijo na dunajskem rotovžu. Gre za bivšega trgovinskega ministra, ekscelenco, dunajskega župana drja. \Veisskirchnerja, in afera, v katere središču stoji njegova oseba, se imenuje na kratko: »Afera Llovdovega arsenala«. Leta 1909. je kupila država od Llovdove družbe takozvana arsenalska zemljišča, na katerih so se nahajale Lio3rdove ladjedelnice za 7 milijonov kron. Transakcijo je izvedel takratni trgovinski minister dr. Weisskirchner popolnoma tajno, in javnost je bila oficijelno obveščena šele, ko je vlada vpostavila v finančni zakon za leto 1910. tozadevni kupni obrok. Že takrat se je dvignila nevolja, ki je naraščala, ker so se vedno bolj porajali glasovi, da je država vrgla Llovdu milijone, ker so si hotele nekatere osebnosti zaslužiti mastne — provizije. Govorili so o stotisočih provizij, imenovala so se razna imena — dokazati se seveda ničesar da. Pač pa se da dokazati, da je bila dotična transakcija na veliko škodo državi in njenemu gospodstvu, na škodo, ki ni izražena samo v kupni ceni 7 militonov.
Predvsem je konstatirati dejstvo, da je država kupila od Llovda zemljišča za 7 milijonov, to je preko 7 K za m2. Kako silno je država pre-plačala, dokazujejo fakti, da je sama skoraj istočasno prepustila popolnoma enaka zemljišča zavodu Stabili-mento tecnico za polovično ceno!
Drugič je dokazano, da je država z nakupom Llovdovega arsenala pravzaprav kupila nekaj, kar je bilo itak njena lastnina. Poslanec Malik je svoj čas trdil, da so dotična zemljišča v zemljiških knjigah bila vedno vpisana kot državna last in resnica je, da jih je erar pred 50 leti prepustil Llovdu izrecno v ladjedelne svrhe za malenkostno svoto, ki ie imela bolj značaj navidezne kupnine.
Država si je takrat pridržala pravico, da kupi zemljišče nazaj, čim bi Lloyd prestal s svojim paro-plovbnim obratom — v tem leži seveda predvsem prepoved, da Lloyd zemljišč ne sme tretjemu prodati, implicite pa morda tudi določba, da mora Llovd prepustiti v tem slučaju zemljišča državi za isto ceno morda pomnoženo za obresti svoječasnega kupnega kapitala. Na to predpravico je država v 1. 1906. deloma resigni-rala, priznavši Llovdu, da sme prepustiti svoj arzenal tudi kaki drugi ladjedelni družbi, ako je ta avstrijsko podjetje. Llovd je namreč izjavljal, da hoče svojo ladjedelnico opustiti, ker se mu ne izplača in to baš kratko po razglašenju takzv. premij-skega zakona, ki določa za ladje, ki so zgrajene v Avstriji iz avstrijskega materijala posebne nagrade in kratko po svoji pogodbi z državo, v kateri se je Llovd izrecno zavezal da bo gradil svoje ladje v smislu pre-mijskega zakona, da pa se odreka tozadevnim nagradam. Ker naroča Llovd svoje ladje sedaj naravno pri drugih podjetjih, ki zahtevajo nagrade v smislu zakona, je država že s tem faktično zopet znatno oškodovana, ker mora plačati nagrade, ki bi si jih bila sicer prihranila, oškodovana pa je tudi, ker je vplivala Liovdova resignacija na premije tudi na višino in obseg državnih podpor in bonifikacij, pripoznanih Llovdu v pogodbi iz 1. 1906.
Le ker je država zemljišča Llovdovega arzenala nakupila (in preplačala) je mogel Llovd opustiti svoie ladjedelnice, ozir. ie omogoči-
la Llovdu, da se ni pobrigal spraviti svoj arzenal v roke kakega drugega ladjedelnega podjetja. Zgodilo se je to v času, ko je nastopila ne le za našo trgovsko, temveč tudi za našo vojno mornarico doba regeneracije.
Znano je, da gradimo Avstrijci svoje vojne ladje po najvišji ceni; »nas staneta dva dreadnoughta skoraj toliko, kakor v Nemčiji trije« se je že opetovano trdilo in mnogo je na tem resnice. Ni čuda, avstrijski domači materijal nam dodaje železarski kartel — in delo izvršujejo kartelirana podjetja, ladjedelnice, ki so z naročili tako preobložene,da stavijo poljubne cene.
Mesto, da bi bila država pravočasno skrbela za razvoj konkurence vsaj pri poslednjih — je sama pomagala uničiti zavod, ki je bil renomiran in katerega izpopolnitev bi bila našo ladjedelno industrijo, oziroma njeno zmožnost in kapaciteto pa tudi njeno cenenost znatno ojačila.
Facit Weisskirchnerjeve transakcije ie torej ta, da je država plačala kolosalne vsote za to, da je škodovala svojim blagajnam in svojemu narodnemu gospodarstvu.
Za nas ima Liovdova afera še poseben pomen, s sistiranjem delovanja Llovdovega arzenala je trpelo v znatni meri tudi sr-ovensko delavstvo, utrpela je škodo naša narodna pozicija v Trstu. Država je škodovala s svojo transakcijo tudi soci-jalnopolitično — znano je še, kako žalostne razmere so se pojavile v Llodovem arzenalu . . .
Trg. minister Weisskirchner je dobro čutil, da se morajo transakcije skrivati pred svetlobo javnega dne — zato so se vsa pogajanja vršila tajno in rezultat kupčije se je zahrbtno vtihotapil v državni proračun . . .
Ko je bil ta odobren, se je vlada postavila na stališče, da je sedaj vse odobreno, vse končano. Toda nasto-nali so pri raznih prilikah javni obto-žitelji in proračunski odsek se je odločil vzeti celo afero na pretres ter presoditi to poglavje iz \Veisskirch-nerjeve ere.
Že potek današnje seje kaže, da sodba ne bo preveč častna in mila za nekdanjega znamenitega trgovinskega ministra in sedanjega še zna-menitejšega dunajskega župana.
osamljeno in zapuščeno . . . Nikdar ti nisem priznala tega. kar mi je duša velela molčati. Molčala sem in še molčim.
Mati, vedi, da je nesrečno tvoje dete, nesrečno, ker je v tujini, med temi brezsrčnimi in nehvaležnimi ljudmi! Ničesar zalega jim ne storim, a sovražijo me, ker sem tujka, ker ne spadam med nje in zato nimajo zame ne usmiljenja, ne ljubezni . . .
Kako osamljena in zapuščena sem! Nimam duše, ki bi se je oklenila prijateljsko! Kako hrepenim po nji! Tako o mraku bi se vsedla k nji in govorila bi ji o svojem življenju, o vsem, kar hrani duša čistega in lepega, o vsem, kar ji je zadalo gorje in bolest, kar ji je povzročilo radost in srečo.
Zato pa se me polašča neštetokrat nekrotljiva želja, hiteti k tebi, poklekniti k tvojim nogam, zakriti svoje solze v tvoje naročje in izpla-kati vso bol in vse gorje! A mati, odpusti, le želja je, ne morem storiti tega, manjka mi poguma, manjka mi moči...
Zatekam pa se k tvoji sliki. Pred njo je razprostrta vsa moja duša. O, marsikateri ljut boj je že videla biti, o marsikateri strašen vihar je že čula bučati, a čudovito učinkuje pogled na njo — boji ponehajo, viharji se pomire ... Bodi tedaj brez skrbi, mati, tvoj otrok je ostal kot je bil, ko se je poslavljal od tebe!...
Kako strašne so te dolge, gluhe
noči! Roke imam prekrižane pod glavo in bdeča sanjam...
Sanjam o mladosti, ki je bila in se ne povrne nikdar več. Da, bila je, ne sicer vesela in brezskrbna, a vendar lepa, in minila je, zapustivši le spomine... In sanjam življenje, ki bi lahko bilo, a ga ni in ga nikdar ne bo! Preživljam ga, a porojeno je v sanjah in mine kot san, opojen san ... Sto in sto misli se mi podi po glavi, sto in sto hrepenenj se poraja v duši, sto in sto želja se vzbuja v nji, a druga za drugo prihaja in odhaja kot temne, nemirne sence v mesečini... A, glej, pogled je obrnjen vedno v tvojo sliko, v te velike in proseče oči!...
In včasih se mi zazdi, da hkratu oživi tvoja slika. Skočim pokoncu, zagrabim jo, pritiskam krčevato na trepetajoče ustne in jo močim s solzami. Da, te solze, porojene iz ljubavi, iz hrepenenja po tebi, iz bojazni za tebe, bodo sčasoma izbrisale to sliko v preprostem okvirju, le slike v duši ne bodo izbrisale nikdar!...
Skrivnost hiše št. ff.
Roman;
Angleški spisal J. Storer Clousten.
(Dalje.)
»Tu mi piše, da še toliko časa ni imel, da bi se bil od mene poslovil.« »To je resnica, mylord.«
»Ah,« je razljučen vskliknil škof, »vi torej veste, kaj je v pismu zapisano?«
»Sklepala sem to iz vaših besed, rnvlord,« je rekla ošabno.
Škof pa nikakor ni trpel ošab-nosti pri ljudeh, ki jih je lahko ponižal.
»Tako?« je dejal in jo je gledal toliko časa, da je povesila oči. To ga je navdalo z nekim zadovoljstvom in nasmehnil se je celo, ko je d^tavil: »Pa je vendar utegnil pisati to pismo? Hvala; ste že opravili.«
Ko je odšla Eva, je nekaj Časa ugibal potem je stopil k telefonu.
»City, 44, prosim.«
Čakal je s slušalom v roki.
»Tukaj škof bedfordski, je za-klical v telefon, »kdo tam?«
»Pardon — zveza ni prava.«
Pozvonil je novic.
»Vi ste me napačno zvezali, želim govoriti City št. 44. Scotland Yard.«
Ko je bila zveza napravljena, je rekel:
»Prosim, pošljite takoj koga sem; tu škof bedfordski, sedaj v okraju Sv. Johna gozd, ulica Hiacint št. 47. Prosim, ponavljajte.. .«
»Da! Zahvalim!«
j VI.
Počasi je prišla Eva po stopnicah iz kleti. Pred vratmi v knjižnico je nekoliko obstala in pazljivo poslušala. Potem je vstopila, vzela aa
omari stoječi cvetlični lonec in zopet odšla.
To je bilo morda popolnoma v redu, toda bedfordski škof se ni dal na ta način spraviti v zmoto. Vedel je, da je ves čas gledala njega in zanimivo francosko knjigo »Ženske noge«, s katero je hotel razvedriti svojo užaloščeno dušo. Da, bil je celo prepričan, da je čitala naslov knjige ter vedela, da je to zabeljen, nespodoben roman. Vstopila je bila tako nenadoma, da ni več mogel skriti knjige za časopisom, ki ga je imel v ta namen na kolenih.
Če bi jo bil škof videl zdaj na hodniku, bi imel potrjenje za svojo sumnjo. Postavila je cvetlični lonec na mizo in si je rekla:
»Kar nič se ne pripravlja za odhod.«
Zamišljena in celo nekoliko potrta je šla v prvo nadstropje v spalnico svoje gospodinje. Čim je odprla okno, je odskočila, kakor da jo je nekaj zbodlo.
»To je Francis,« je šepetala in se skrila za preprogo. »Dognal je, kje stanujem — zdaj treba bežati.«
Res je šel mladi mizarski oficir spodaj mimo hiše in gledal hrepeneče na okno.
Eva je drhtela in tekla po stopnicah dol, a še predno Je dospela do kuhinje, je zapel zvonček na hišnih vratih. V prvem trenotku bi se bila skoro onesvestila; naslonila se je na zid in trpinčila svoje možgane, kakd
0 pametni »avstrijski" zunanji politiki.
Včerajšna »Arbeiter Zeitung« priobčuje uvodnik, v katerem izreka uničujočo, a povsem upravičeno kritiko o avstrijski zunanji politiki.
V članku se med drugim izvaja:
». . . V političnem smislu se vsiljuje vprašanje, kaj Avstro-Ogrska s tem pridobi, ako si Srbijo vzgoji z neprestano vrsto žalitev za smrtnega sovražnika, ne da'bi mogla bistveno oslabiti njene moči?
Da se je grofu Berchtoldu in njegovim ljudem to res posrečilo, da so v smislu Rusije tako vabljiv smoter v resnici dosegli, to dokazuje čisto jasno postopanje Srbije.
Srbija odnehuje. Korak za korakom se umiče pred zahtevami Avstrije. Potezo za potezo jemlje dunajskemu kabinetu priliko, da bi mogel započeti kaj resnega: Albanijo, Drač, Prochaskovo afero.
Toda vsikdar stori to s tako gesto in pozo, ki jasno razodeva ogorčenje in sovraštvo.
Mnogo je Srbija nasproti Avstriji odnehala, toda niti ene teh koncesij ni prijavila na Dunaju, marveč vse v Londonu.
Srbija se sicer umiče pred močnejšim, toda izogiblje se. da bi se ž njim pogajala. Zastopnik avstro-ogrske države v Srbiji pl. Ugron sicer izve, da so srbske koncesije v Londonu izpodmaknile tla njegovim grožnjam, toda odgovora na svojo vprašanja vendarle ne dobi.
In to je potem seveda neznosno razmerje med dvema sosedoma, razmerje, polno nevarnosti za bodočnost, polno grozečih možnosti: vendar pa razmerje, kakor ga je z rafinirano nerodnostjo ustvaril dunajski kabinet kot potrebno in neizogibno napravo.
In končno bi še predlagali, da bi napravili grofa Berchtolda za častnega predsednika balkanske zveze.
Nobeden tega bolj ne zasluži, nego on! Toda hvaležna srca Bolgarov, Grkov in Srbov naj ne pozabijo na njegove časnikarske pomočnike in naj jih ne puste praznih rok!
Balkanski zvezi so že opetovano grozile nevarnosti, odkar se je grofu Aehrenthalu posrečilo s svojo bedasto izstradovalno politiko nagnati Srbijo v naročje Bolgarov in s tem ustanoviti balkansko zvezo.
Ta balkanska zveza je po svojem največjem triumfu, po zmagi nad Turki, doživela resne težkoče in Solun in Bitolj ste bili točki, kjer je bila zveza umrljiva in kjer bi bila lahko umrla, ako bi se bila modro in previdno delujoča dunajska politika potrudila, da bi na lahko raztrgala tkanino, s katero so zvezi ovite noge.
Nasprotno, najvišja težnja grofa Berchtolda, njegovih služabnikov in gospodarjev je bila, z neprestanim nerodnim razbijanjem prekovati železo balkanske zveze v trdo jeklo.
Bolgarska je nam bila bližja in nI bila sovražna.
Pa smo se postavili za Romunsko in njene pohlepne zahteve in sedaj gre vsa nevolja, vse sovraštvo, ki so ga povzročile te romunske zahteve na Bolgarskem, samo na naš račun.
O Srbiji nam pač ni treba šele govoriti.
Črnogorcem pa, katerim je usoda oddelila Skader, kričimo dan za dnevom na uho, da ne bomo nikdar trpeli, da bi Skader dobili,  samo da
bi jih ohranili in utrdili kot verne in' zveste   telesne  služabnike ruskega carja . . .
Končno pa smo se v dražbi z Italijo še napotili, da Grkom ugrabimo njihov plen v Egejskem morju...
In vendar pove že najpriprostej-ša pamet:
Čimboij smo se zarili v svoje bedasto sovraštvo proti Srbiji, tem bolj bi bilo v našem interesu, da bi izločili iz tega sovraštva, ki se tam doli nabira proti nam, Grško in Bolgarsko.
Toda dunajski kabinet je smatral za potrebno, da vsem štirim balkanskim državam pokaže, da imajo
v Avstro-Ogrski ali zagrizenega so-vraga ali pa malenkostnega zavistnega nasprotnika.
S tem so naši državniki srečno dosegli, da se je močno utrdila nam v gotovih okolnostih tako nevarna balkanska zveza na jugu, katere nam ne more odtehtati več kakor dvomljivo romunsko in še več kakor dvomljivo albansko prijateljstvo; dosegli so, da je ta zveza premagala vsa medsebojna nasprotstva ter zamenjala starega skupnega sovra-ga, Turčijo, z novim skupnim sovražnikom, z Avstro-Ogrsko.
In ta največja zasluga, ki jo je dunajska vlada izkazala balkanski zvezi, je obenem usluga ruskemu carju, zakaj balkanska zveza, stoječa ob fronti proti Avstriji, je v resnici za ruskega carja vredna več, kakor deset armadnih korov.«
Ta izvajanja so prepričevalna za vsakogar z zdravimi možgani, samo ne za avstrijskega diplomata in državnika !
Ha mirnim jugu.
O tem starem, toda vedno aktualnem tematu piše poljska »Nova Reforma« v članku, v katerem skuša pojasniti, zakaj balkanski Slovani, posebno Srbi teže k Rusiji in ne k Avstro-Ogrski. Za glavni vzrok smatra avstro-ogrsko, nemško-mad-žarsko centralistično politiko. Česa se morejo slovanske države na Balkanu nadejati od Avstrije, če vidijo, kaj se godi v najbližjem sosedstvu, v popolnoma slovanskih deželah, kjer pa vladajo Madžari. Politični sistem, ki se neprenehoma in z brezobzirnim nasiljem izvršuje na Hrvaškem, vendar ne more imeti smotra, vzbuditi na drugi strani bregov Save in Donave izbruhe ljubezni do avstro-ogrske vlade. S tem se tudi pojasnjujejo uspehi ruske diplomacije v slovanskih deželah balkanskih. Zdelo se je, kakor da se vsaj na Hrvaškem kmalu izpremeni vladni sistem, kar bi moglo ugodno učinkovati na najbližje sosede onkraj Donave. Toda te vesti niso dobile konkretnejših oblik, pač pa je došla sigurna vest o novem napadu na državljanske in ustavne pravice ne-madžarskega prebivalstva na Ogrskem. Je to osnova volilnega reda za ogrsko zbornico, s katero se naj do nedogledne bodočnosti zajamči gospodstvo in hegemonija madžarskemu življu na škodo ostalega prebivalstva, zlasti slovanskega. Ali je mogoče tako notranjo madžarsko politiko spraviti v soglasje z namerami zunanje državne politike, ravno v tem kritičnem trenotku? Kaj pomagajo trgovinski in politični dogovori s Srbijo, če bo pa obenem zahteva Madžarov na Ogrskem za vzdrževanje svoje nadvlade nad celo državo  vedno razpihovala ognji-
šče nezadovoljnih slovanskih narodov, ki morajo hočeš-nočeš iskati opore za svoje narodne smotre drugje. Ce avstrijski parlament še enkrat spregovori o tej stvari — dostavlja omenjeni list — tedaj naj to vprašanje še enkrat postavi v pravo luč.
Med vojno in mirom.
Mednarodni položaj.
»Tribuna« priobčuje brzojavko iz Londona, glasom katere je sir Edvard Grev v imenu konference veleposlanikov naznanil Tevfik paši in Rešid paši, da naj Turčija preda Odrin ter so obenem izreče, da postanejo kronska posestva in mošeje eksteritorijalne. Zdi se, da je dobil sir Edvard Grev od turških delegatov. Če že ne formalnega, vendar zaupno zagotovilo, da porta v tem vprašanju ne bo več intransigentna, vsled česar je upati, da bodo velesile v najkrajšem času intervenirale. Te intervencije sicer še ni pričakovati že v najkrajšem času, ker konferenca veleposlanikov še ni izdelala vseh podrobnosti. Glede vprašanja Egejskih otokov je treba naglašati, da se Turčija s tem, da popusti glede Odrina, umakne skoro popolnoma v Azijo.
Glavna ovira povoljnemu poteku mirovnih pogajanj je javno mnenje v Carigradu in revolucionarno gibanje v armadi.
Dragoceni je za Balkansko zvezo nastop Rusije, ki je pripravljena z vso svojo težo prepričeti zopetni izbruh sovražnosti, in če treba, tudi stopiti iz svoje rezerve.
Splošni politični barometer Kaže tedaj na pesimizem. Nejasno je, kaj bo z zopetnim začetkom mirovnih pogajanj, pesimistično je naziranje glede pogajanj samih in glede koraka velesil pri porti, pesimistično je presojanje uspehov konference veleposlanikov zlasti glede Egejskih otokov, pesimistično je tudi naziranje glede romunskih kompenzacij.
Glede posredovanja velesil obstojate dve verziji. Po eni ni pričakovati v doglednern času takega koraka, po drugi verziji pa se bo izvršil tak korak še danes ter bodo velesile razjasnile Turčiji, kake nevarnosti bi nastale za njo samo, če ne popusti. Vest, da Turčija ne želi takega kolektivnega koraka, ni merodajna za velesile. Velesile morajo svoj na-daljni nastop urediti po odgovoru, ki ga dobe od Turčije na svojo kolektivno noto. Vsi odkriti prijatelji Turčije morejo samo svetovati, da se ne prične zopet s sovražnostmi.
Iz Carigrada izve Reuterjev bu-reau, da Je predvčerajšnja konferenca veleposlanikov redigirala besedilo skupne note, ki jo hočejo dati velesile porti. Ta nota priporoča porti, da naj se ukloni v vprašanju Odrina, vendar noče nota prisiliti Turčije k temu koraku. Veleposlaniki bodo izročili to noto podobno kakor noto glede Tripolitanije. Poslaniki, med njimi kot prvi najstarejši, to je av-stro-ogrski veleposlanik, se bodo oglasili pri porti in oddali noto. Nota se nekaterih točk sploh ne dotika. Veleposlaniki čakajo sedaj samo še na odobritev note s strani svojih kabinetov. Tudi ne dvomijo zastopniki velesil v Carigradu, da bo imela nota uspeli. Če bi pa ne imela uspeha, bi se ustvarila popolnoma nova situacija, katere konsekvence ni mogoče vedeti naprej.
V ospredju stoji sedaj stališče Romunske napram Bolgarski. Kakor poročajo iz Bukarešte, je sporočila, romunska vlada bolgarski, da ne more več dolgo čakati na izpolnitev svojih zahtev. Dočim vztraja Bolgarska na tem, da ne da Romunski tako dolgo nobenih kompenzacij, dokler ne ve, koliko bo dobila od Turčije, sklepa Romunska sedaj pogodbe" s Turčijo. Splošno se presoja situacija kot zelo kritična. Romunska želi namreč, en del Bolgarske, kakih 3000 štirjaških kilometrov kot »plačilo za svojo nevtraliteto« in hoče te pokrajine, Če jih drugače ne more dobiti, tudi zasesti. »Times« poročajo iz Bukarešte, da sta baje avstro-ogrski in ruski poslanik v Bukarešti dosegla, da je romunska svoje sovražne akcije odložila za par dni. Med tem so se pogajanja med romunskim poslanikom Misujem in dr. Danevom v Londonu zopet pričela.
*
Afera konzula Prochaske.
Iz Belgrada poročajo, da so avstro-ogrski poslanik Ugron in zastopniki srbske vlade določili, da se av-stro-ogrska zastava v Prizrenu razobesi dne 13. t. m. Tej svečanosti bo prisostvoval konzul Prochaska v paradni uniformi. Večji srbski oddelek pod poveljništvom enega srbskega častnika bo izkazal pri tem avstro-ogrski zastavi vojaške časti. Tudi v Mitrovici se bo izvršilo na podoben način v prihodnjih dneh enako slavnostno razobešenje avstro-ogrske zastave, s čimer bo konzulska afera definitivno izbrisana.
Štajersko.
Zveza narodnih društev je zaradi mnogoštevilnih predpustnih veselic opustila ta mesec predavanja, pač pa se jih bode energično lotila zopet meseca februarja. Takrat dobi Zveza serijo krasnih skioptičnih slik o Srbiji in Bolgariji, na katere svoje članice posebej opozarja. Pri predavanjih s temi slikami se bode mogoče ozirati le na pravočasne prijave. Občni zbor Zveze, te važne naše kulturne organizacije, ki se vedno lepše razvija, se bode vršil spomladi, najbrže sredi meseca aprila. Letošnje društveno leto je pristopilo mnogo novih članic, marsikaterega narodnega društva pa še pogrešamo v svoji sredi. Mnogi naši somišljeniki pač pozabljajo, da se da le s skupnimi silami kaj doseči in da je smo-treno, v našem smislu urejeno nepolitično društveno delo najsolidnejša podlaga strankinih uspehov. Na društvenem polju smo močni, a kaj nam koristi, če te svoje moči sami nočemo pravilno izrabiti in nas tega še vedno morajo učiti klerikalci!
Sokol v Trbovljah priredi v soboto, 25. t. m. v Fortejevi dvorani na Vodi svojo 4. maskarado pod naslovom »V japonskem gaja«. Za aranžma te zanimive prireditve se pridno dela in je pričakovati številnega obiska. Na ta večer opozarjamo zlasti naše sosede iz Zagorja, Litije in Hrastnika, da naj prihite posetit to izredno prireditev.
Učiteljsko društvo za celjski okraj je imelo 6. t. m. prav povoljno obiskan svoj letni občni zbor. V svoji novoletni čestitki je predsednik izrazil željo, da bi učiteljstvu ne bila zopet »sreče dar klofuta«. Spominjal se je pokojnega tovariša Fr. Košut-nika, istotako se je spominjalo pokojnih profesorjev Koprivnika in Orožna, koja ima cela generacija slovenskega učiteljstva v dnu srca zapisana kot svoja vzorna vzgojitelja, tta znanje se je vzelo več društvenih zadev, med njimi tudi to, da ima zadevo »Preslepljeni in oteti« učiteljska vseslovanska Zaveza v rokah. Vsled vprašanja iz »vpraševalne skrinjice« se je vporabo prašnega olja za šolske sobe toplo priporočalo. Predsednik je podal razna pojasnila glede pravilne sestave letnih računov za krajne šol. zaklade ter je opozoril na Uradni list iz L 1898. ki ima natančno tozadevno navodilo. Razveseljiva so bila poročila funkcijonarjev. Društvo, kateremu sta pri tem zborovanju na novo pristopila tovariš Viziak ml. in tovarišica Samobor iz Ljubečne, šteje nad 70 pravih članov, 1 podpornega in 2 častna (namreč gg. Bre-zovnik in Gradišnik) ter je potemtakem najmočnejše učiteljsko društvo na Spod. Štajerskem. Vestna blagajniČarka je izkazala zopet lep prebitek in se smoter, pripraviti večjo društveno glavnico, vedno bolj uresničuje. Načelo, da je ud samo tisti, ki je plačal članarino, se bo odslej strogo izvajalo. Nekateri iz vrst učiteljstva niso člani društva; zato je predsednik odločno izjavil, da se on za svojo osebo oproŠča vsake kakršnekoli tovariške obveznosti do vsakega tuokrajnega učitelja ali učiteljice, ki ni član stanovske organizacije. Glede društvenega odbora za I. 1913 je ostalo pri starem.
Iz Celja. (Predpustne zabave.) Jutri, v soboto dne 11. januarja zvečer priredi Slovensko delavsko podporno društvo svoj plesni venček v dvorani Sokolskega doma. Vstopnina za osebo 50 vin. — Na pustno nedeljo pa priredi celjski Sokol svojo običajno maskarado v veliki dvorani Narodnega doma. — Kmečki ples ženske podružnice C. M. D. minulo nedeljo je sijajno vspel. Udeležba je bila iz Celja in vseh bližnjih krajev presenetljivo velika. Vojaška godba 53. pešpolka iz Zagreba je pa tudi svirala za ples svoje najlepše komade, tako da je bil zlasti mladi, plešoči svet nad vse zadovoljen. Marljivi odbor ženske podružnice pod predsedništvom gospe dr. Kalanove je lahko na to družabno prireditev ponosen.
Iz Ptuja. Tukajšnja narodna čitalnica priredi dne 25. januarja s sodelovanjem vseh narodnih društev plesni venček. To naznanjamo že danes, da si ve pravočasno vsak svoj predpustni program urediti. Vabila se v kratkem razpošljejo. Skrbelo se bo za primerno zabavo.
Iz Ormoža. Vojaško bojno društvo za Hum in okolico priredi dne 12. januarja zvečer pri SkorčiČu v Ormožu svojo predpustno veselico. Svira godba slov. požarne brambe pod osebnim vodstvom g. Dom. Se-rajnika.
Iz Celja. Moška podružnica »Branibora« nam naznanja: Dobro izvežban slovenski čevljar bi se rad naselil v večjem kraju na Sp. Štajerskem. Informacije in ponudbe pri podružnici. Ista posreduje sploh pri narodno važnih prodajah in kupčijah
posestev ter trgovin in obrti na Sp. Štajerskem.
Dr. Ilešič — nemškutar! Prosimo, to trdi v vsej resnosti mariborska »Straža«, kateri sedaj, ko je na lovu za narodnimi naročniki, ni nič dovolj radikalno narodnega. In dr. Ilešič je nemškutar zaradi nekega govora, ki ga je imel na zborovanju profesorskega društva v zadevi pouka nemščine na gimnazijah. In tisto stališče je dr. Ilešič zavzemal po »Sčražini« trditvi zato, ker bi rad postal najmanje ravnatelj ali celo deželni šolski nadzornik. Odgovoril bo že dr. Ilešič sam, če se mu bo zdelo potrebno; mi pravimo, da nimajo ljudje, ki so mirne duše dopustili ustanovitev nemške gimnazije v Ljubljani in ki nočejo principijalno storiti niti enega koraka v celjskem gimnazijskem vprašanju, pravice očitati komu, da hoče naše gimnazije — ponemčiti!
Narodna društva — skrbite za naše časopisje! Za vzgled, kako se mora skrbeti za strankino časopisje, lahko služi našim društvom kmečko »Katoliško izobraževalno društvo v Mozirju«; sklenilo je na zadnjem svojem občnem zboru naročiti 1 izvod »Slovenca«, 2 izvoda »Straže«, 11 izvodov »Slov. Gosp.«, 11 izvodov »Našega Doma«, 5 izvodov »Domoljuba« — in še dolgo vrsto nabožnih listov. Tako skrbe klerikalci za svoj tisk, naprednjaki pa mislijo, da lahko živi njihovo časopisje od zraka in vode. Zahtevajo pač veliko od njega, ne odprejo pa zanj niti ust tam, kjer bi prišla na posameznika le malenkostna žrtev. V naših društvih se šopiri poleg 1 izvoda »Narodnega Lista« cel kup klerikalnega časopisja, katerega je seveda bolje podpirati ko znabiti naročiti tudi »Slov. Narod« J Ljubi prijatelji, Če bomo tako skrbeh zase, potem lahko sploh vsi skupaj zlezemo v zapeček in pustimo klerikalce, da grešijo na našo kožo, kolikor hočejo!
Iz Celja. Tu so ustanovili klerikalci podružnico »jugoslovanske strokovne zveze«, nekake nikomur škodljive in nobenemu delavcu koristne klerikalne delavske organizacije. Če bo vsaj tako uspevala kot 1. 1907 ustanovljeno klerikalno društvo cinkarniških delavcev, je bilo škoda dela in truda. In večjih uspehov je težko pričakovati: kajti da bi se duhovniki borili proti kapitalu, še doslej ni nikdo videl in slišal.
Iz Ruš nam pišejo: Marburger-Hiitte so torej začeli mariborski Nemci in nemškutarji že graditi. Povod za to gradnjo je dal bojda znani urednik »mariboržanke«. Priromal je tudi on neko nedeljo lanskega leta v Ruško kočo, kjer je bilo slučajno izvanredno mnogo turistov. Vsem se je dobro postreglo in vsi so bili dobre volje. Bil sem isti dan tudi v Ruški koči in opazoval tega »tička«. Mislil sem si. da ima neke namene. Nisem se motil. Prihodnja številka »Marburger Zeitung« je že imela nesramen dopis, zadevajoč Ruško kočo in poziv vsem vernim Germanom, da si zgradijo svojo planinsko kočo. »Bog jim požegnaj!« rečemo Slovenci, ki nismo tako nevoščljivi in požrešni. Ljubi moj Jahn! Domiš-Ijuješ si, da bo čez par let boben pel Slov. plan. društvu tam zgoraj pri Arehu. Pošteni Nemci bodo še zmi-raj radi zahajali v Ruško kočo in oni vedo zakaj. Tamkaj se jim je dobro postreglo in se jih nikdar ni izzivalo. Gotovi nemški petelini so se pa tudi dozdaj izogibali Ruške koče in le pili zdravilno vodo pri Romanovem studencu ter si hladili svoio vročo germansko kri. Večjo konkurenco bo-dete delali Nemcu Reiserju pri Sv. Bolfenku. V planinski koči hoče imeti pošten turist mir, ne mara pa poslušati tistega hajlanja in raznih prote-stantovskih »Berg-«pridig. Slovenski turisti hočemo od letos naprej tem pogosteje obiskovati Ruško kočo, od katere trdno pričakujemo, da bo ostala taka, kakršna je bila dozdaj. — Slovenski turist.
Iz Št. Petra na M. s. nam poročajo: Tukajšnji Ljudski knjižnici je darovala gospodična Albina Zavaš-nik, učiteljica, 5 K in g. Tomaž Kun-stič v Konjicah nekaj časnikov. Odbor se obema prisrčno zahvaljuje in prosi tudi druge prijatelje našega društva blagohotne podpore.
Iz Brežic. Dne 19. januarja se vrši pri Mišku Janežiču v Zupelevcu ustanovni občni zbor političnega in gospodarskega društva za brežiški okraj »Kmečka sloga«. Govornika prideta iz Brežic in Celja. Somišljeniki so vabljeni, da se zborovanja v mnogobrojnem števiiu udeležijo.
Na Vidmu ob Savi se ustanovi izobraževalno društvo »Ljudska knjižnica«. Imelo bo seveda pred vsem na razpolago lepo knjižnico. Ustanovni občni zbor se vrši, kakor čujemo, v nedeljo dne 9. februarja.
Iz Armeškega pri Rajhenburgu nam pišejo: V »Slov. Gospodarju« blati neki »katolički izobraženec« našo vas, češ, da je letelo na neke fante iz Koprivnice, ki so se udete-
naj prepreči pričakovano razkritje. Tedaj Je zvonček drugič zapel.
»Eva,« }e zaklical glas izobražene kuharice, »nekdo zvoni.«
Eva se je gugala proti hišnim vratam; noge je imela težke, kakor bi bile od svinca.
»Zakaj mu pa tudi nisem že prej razodela resnice?« si je obupana očitala.   Nikdar mi ne odpusti.«
Odprla je hišna vrata, a ni se upala dvigniti pogleda, nego zrla na čevlje vstopivšega moža. Ti čevlji so pa bili tako veliki — Francis je pa imel tako majhne noge ...
Preteklo je nekaj sekund — potem je rekel močan glas:
»Morem - li govoriti z bedford-skirn škofom?:
Eva je zadrhtela in dvignila pogled: pred njo je stal preprosto oblečen tujec; imel je brado, bil srednje velikosti in širokopleč; njegove oči so stale precej blizu skupaj in jo s čudoostrim pogledom motrile.
»Da,« je odgovorila.
Tujec se je odkril in je stopil v vežo.
»Koga smem javiti?« je vprašala Eva.
»Nadzornik Bray iz Scotland Yarda.«
Njegov glas je bil nekako grozeč in pazil je na to, kak vtisk napravi njegovo ime. Videl je, da se je nekoliko prestrašila.
»Kaj je neki škofa na misel prišlo,« si Je rekla na tihem.
Čez nekaj trenotkov je to presenetljivo novico sporočila tudi v kuhinji.
VII.
Gospoda sta se več, kakor četrt ure živahno med seboj pogovarjala. Eva se je enkrat priplazila po stopnicah in je prisluškovala na ključavnici. A gospoda sta se pomenkovala tako tiho, da je slišala samo mrmranje. Poročilo, katero je zdaj prinesla v kuhhtjo, je bilo jako vznemirljivo.
Končno so se odprla vrata; gospoda sta šla po stopnicah dol. My-lord je trdo stopal, tako da je ropot njegovih korakov preglasil vsak šum, sicer bi bil sigurno slišal, da so se zadnja vrata odprla in je nekdo s tihimi koraki odšel.
»Začniva v kuhinji,« je šušljal nadzornik.
Odprl je vrata in škof mu je sledil. Eva je sedela ob oknu in je nekaj delala.
»Hm,« je nadzornik strogo za-kašljal.
Dekle se je ozrlo. »Ali ste sami,« je vprašal. »Da,« mu je odgovorila Eva. »Kje je kuharica?« »Ta ima danes prost dan.« »Kam vodijo ta vrata?« »V umivamo sobo.« Nadzornik je vstopil. »In ta?«
»V shrambo za premog.« .
(Dalje prihodnjič.)
žili klerikalne veselice v Rajhenbur-gu, v naši vasi kamenje in da se jih je psovalo. Prvo je brez vsakega dvoma neresnično, kar se pa drugega tiče, je res, da se je neko fantali-ne, ki so se tisto noč po Armeškem klatili in »aufbiks« vpili, po zasluže-uju in poštenju oštelo. Takile ponoč-ni pohajači pa vendar niso obiskovalci »poštenih« duhovniških vese lic? Po pisanju »Slov. Gosp.« bi bilo drugače soditi. Je tudi res, da čuki najraje ponoči okoli letajo.
Politično in gospodarsko društvo za šraarski okraj priredi v nedeljo, dne 19. januarja popoldne pri Dobovišku v Loki pri Zusrmi poučno predavanje. Po predavanju domača veselica. Domačini in sosedi so vljudno vabljeni.
Iz Šmarja pri Jelšah pišejo > Narodnemu Listu«: Čital sem, da so nekateri kranjski župniki pozabili poslati Mohorjevi družbi v Celovcu seznam članov iz svoje iare in da jih vsled tega tudi mnogo ni v koledarji objavljenih. Tudi pri nas imamo cn tak slučaj. Na bližnji Sladki gori se je vpisalo in plačalo okrog 90 članov, v koledarju pa niso objavljeni. \li take župnike preveč muči politika, vino ali denarne skrbi?
Iz Laškega trga nam pišejo: Na slovenski okoliški šoli je razpisano učiteljsko mesto. Prošnje je treba vložiti do 15. januarja. Ker je šola v nrvem plačilnem razredu, bi bilo že-icri, da bi se slovenski prosilci potegovali prav mnogoštevilno za to mesto.
O usodi slovenskoklerikalne ob-sirukciie v deželnem zboru piše Slov. Gospodar : Ne vemo. ali se bodo slovenski poslanci pogodili z Nemci ali ne, kajti to ni v rokah Slovencev, ki zahtevajo le pravico, ampak v rokah Nemcev, ki morajo popraviti svojo krivico. Gotovo pa ne bodo šli v Gradec, da dovolijo novih □oklad Nemcev ... K temu bi dobavili, da klerikalci očividno še vedno trdno vstrajajo pri praznih bese-dah in ne povedo, zakaj obstruirajo. Katero in kakšno pravico zahtevamo Slovenci? Tega klerikalci ne povejo. Za meščanske šole jim ni. za reformo volilne pravice v Celju in Ptuju jim ni — in tudi za ničesar drugega resno ne. Samo da se tja ^ endan obstruira in slovenskim oblinam ter okrajem neizmerno škodo povzroča. Kako nam more biti ob-srrnkciia, ki je brezciljna, labkomiš-ijena, rrevidno vedno na odkup za strankarske svrhe preračunana, simpatična? Kar se na tiče deželnih do-klad. bodo morali dovoliti klerikalni noslanci prej ali slej zvišanje, čim kasneje, tem slabše. Mi jim ne moremo pomagati, ako se boje obračuna s svojimi volilci: Kalti hudo je prinesti volilcem no petletnem brezplodnem in škodljivem obstruiranju samo — zvišanje deželnih doklad! Če so mislili klerikalci samo tako bedasto obstruirati, da sami ne vedo, kaj z -bstrukcijo hočejo, bi bili raje v deželnem zboru delali in prišel bi bil iz Oradca nazaj k nam marsikateri sto-fisoČak:   tako   pa nismo dobili niti
cka! Or. Korošec jo je v deželnem -boru docela za\ozil. to je gotovo in laj ?a notem  Slov. Gosp.- pere kakor hoče!
Iz Maribora. Slovensko gledališče. Dne 5. prosinca je vprizorilo Dram. društvo veseloigro
tiridejanko Pojdimo na Dunaj'. V tej igri, ki sicer ni preveč duhovita, ki je pa kljub temu pretresala sme-haželino občinstvo, zlasti na galeriji, se ie poslavljal od mariborske slovenske javnosti g. France Majer. Ta mladi mož. si je pridobil v sedmih letih, ki jih ie preživel v Mariboru, s svojo ncutrudljivo delavnostjo v društvenem življenju, s svojim idealnim narodnim navdušenjem in prikuplji-vim vedenjem simpatije vseh krogov. Ob njegovi odhodnici (2. t. m.) so se spominjali zastopniki slovenskih društev njegovega dela in cenili njegovo požrtvovalnost v lepih in resničnih besedah, še bolj odkritosrčno je pa izražalo občinstvo ob predstavi svoja čustva. Poleg lepih spominskih daril, ki so ga poklonila društva, mu je podarilo Dramatično društvo pri predstavi lep lavorjev venec z dolgimi slovenskimi trakovi kot   izraz splošne želje,   da naj
premljajo uspehi njegove korake tudi v oddaljenih primorskih krajih. Od g. Majerja bi se bili rajši poslovili v njegovi najboljši vlogi Marka ' V znamenju križa«). Vloga ekonoma v veseloigri »Pojdimo na Dunaj« ni bila zanj tako hvaležna. Pogodil jo je seveda jako dobro in z njim njegovi sopotniki na Dunaj, g. Weixl in g. Luka. Prednost gre dvema damskima vlogama, ki sta uspešno oživljali igro. Tudi ostale manjše vloge so bile v dobrih rokah, tupatam se je Kazala mala izvežbanost na odru. Začetek je bil točen, vsled tega se je igra že ob 10. končala. P.
Iz Maribora. Pri odhodnici g. Fr. Majerja je nabrala gdč. Marica Posebova 26 K 20 v v prid družbe
sv. Cirila in Metoda, ki jih le poslala
ženska podružnica glavnemu vodstvu.
Drobne novice. Konkurzi v Gradcu. V konkurz je prišel Anton Kuhar, trgovec z usnjem v Gradcu, Radetzkistrasse 19; začasni upravitelj konkurzne mase je odvetnik dr. H. Schwarz. Dalje je razglašen konkurz nad zapuščino Alfonza Engelhoferja, hišnega posestnika v Mariengasse 31. Začasni konkurzni upravitelj je odvetnik dr. Miha Seid-nitzer. Ta konkurz je v zvezi s polomom »Alpenlandische Eskomptge-sellschaft«. — V C e 1 j u je umrl inženir Edmund Unger-Ullmann, 49 let star. Bil je lastnik opekarne. — Iz T e h a r j a poročajo, da se je sedemletna šolarica Terezija Skale v Bukovem žlaku nevarno opekla. Dala si je ob nenavzočnosti staršev opravka pri ognjišču; vnela se ii je obleka in je deklica tako poškodovana, da so jo morali spraviti v bolnišnico. — Z g o r e 1 a je v Krčevini pri Ptuju viničarija dornoyskega graščinskega uslužbenca Štefana Babica. — Nečloveška mati. V Dravi sta našla blizu Pobreža pod rtujem dva kmečka fanta papirnato škatljo. v kateri se je nahajab v robec zavito mrtvo telesce novorojenega fanta. O nečloveški materi še ni sedaj nobenega sledu. — V Slovenski Bistrici se je ustanovil poseben naseljevalni odsek »Siid-marke«, ki bo razširil svoj delokrog tudi na Pragersko in Poljčane. — V Bistrici nad Mariborom se je hotel z revolverjem ustreliti delavec Franc JuranČič. Ni se mu pa Čisto posrečilo, temveč se je samo težko ranil. Jurančič je vdovec in oče treh nepreskrbljenih otrok. — Iz Maribora. »Marb. Zeitung« poroča, da je dež. posl. Neger, ki se je vsled padca v kazini zelo poškodoval, že okreval. — Lepa starost. Pri Sv. Jakobu v Slov. gor. je umrla prevžitkarica Jera Markuš, stara 90 let. — Iz Ormoža sta priobčila »Straža« in »Slov. Gosp.« dopis tajnika klerikalne ormoške posojilnice, v katerem ta mož pravi,  da je neki
• nemškutarski fantalin« iz — ljubosumnosti napisal znani dopis v »SI. Naroda. Naj se mož potolaži: pisal ga je pošten ormoški Slovenec, ki nam je obljubil o Žalerju — Schaller-ju še več zanimivega gradiva, ako skoro iz Ormoža ne izgine. — V O p 1 o t n i c i so se stepli zaradi nekega dekleta kmečki fantje. Pretep se je vršil znotraj in zunaj Krichbau-move gostilne. Eden fant ima strto roko, trije so z noži težko ranjeni. Kako bi tudi moglo biti v tem okraju brez sirovosti: na eni strani hujska ljudi r.štajerc«, na drugi pa Korošcev
• Slov. Gosp.« in Krekov »Domoljuba Žalostne razmere!
Zahvala. Dijaška predstava v Slov. Bistrici 5. t. m. je prinesla Dij. kuhinji v Mariboru zopet okoli 200 K čistega dobička. Zato izrekajo podpisani najsrčnejšo zahvalo sledečim in mnogim drugim dobrotnikom: g. prof. dr. Medvedu za pokroviteljstvo, slav. Dramatičnem društvu v Mariboru, slav. Posojilnici in Čitalnici, (gdč. JanešiČeva) v Slov. Bistrici. Najsrčnejše se zahvaljujejo mariborskim narodnim damam, ki so prireditvi s svojim krasnim in res uspešnim sodelovanjem pripomogle do veljave! Tem in vsem dobrotnikom in vsemu občinstvu bodi v zadostilo zavest, da je iznova iztrgano bedi in pomanjkanju mnogo dijakov! Hvala! — Slov. gimnazijci-igralci.
Koroško.
Vojaške straže pri železniških mostovih, predorih in drugih objektih so odpravljene.
Ošpice. V Volšperku je obolelo več otrok za ošpicami. Zaprli so že en razred šole. Tudi dva učitelja sta vsled bolezni kontumacirana.
Okrajna bolniška blagajna v Celovcu je zahtevala od podjetnika Josipa Husa, ko je ta odznanil svoje delavce, za ras do izkaza prijave delavcev pri Splošni bolniški podporni blagajni doplačilo 148 kron zavarovalnine, češ, da je okrajna bolniška blagajna upravičena pobirati prispevke do tistega Časa, dokler se ne izkaže, da so delavci prijavljeni pri drugi blagajni. Proti tej zahtevi se je lius pritožil in deželno sodišče je njegovi pritožbi ugodilo, češ da prenehajo pravice bolniške blagajne že z dnevom odznanitve, ne pa šele takrat, ko se izkaže pristop k drugi blagajni. To odločbo je potrdilo tudi notranje ministrstvo in končno na pritožbo okrajne bolniške blagajne tudi upravni sodni dvor na Dunaju.
Primorsko.
Občinska kriza v Komnu. Od 34
starešin v Komnu je poslalo 19 starešin županu pismeno izjavo, da odlagajo svoje mandate in se zahvaljujejo za čast, ki so jim jo podelili njihovi volilci.
Iz policijske službe. V Trst ie prestavljen policijski komisar dr. Stanislav Ternovec iz Ljubljane, v Ljubljano pa pride policijski konci-pist Rudolf J u n o v i ć iz Trsta. Inšpektor Valter pL Mar t in iz je prestavljen iz Pulja v Trst, inšpektor Herman P i g pa v Pulj.
Sankicijoniran zakon. Cesar je sankcijoniral zakon goriškega deželnega zbora glede sprememb zakona z dne 21. majnika 1894 o napravi in vzdrževanju neeraričnih javnih cest in potov.
Raziskavanje morskih tokov. V mesecu decembru so spustili v Trstu v morje več plavajočih steklenic v svrho določitve morskih tokov. Aparat obstoja iz dveh z žico zvezanih steklenic. V eni steklenici je pismo in navodilo za onega, ki steklenice najde. Najditelji se prosijo, da ta pisma izpolnijo in pošljejo na pomorsko opazovalnico v Trst.
Bosanski emigranti. Kakor smo že poročali, je obolelo več otrok bosanskih izseljencev Mohamedancev, ki se vračajo sedaj na avstrijske stroške v Bosno, in sicer za črnimi kozami. Včeraj je eden teh otrok umrl. Dalje je zadela kap nekega 60-letnega Mohamedanca, vsled utrujenosti in lakote pa je umrl en otrok. Danes pričakujejo v Trstu parnik Leopolis, ki pripelje še 800 teh spo-korjenih bosanskih beguncev v avstrijsko naročje.
Naslednik dr. Flappa. Kot resen naslednik poreško-puljskega škofa dr. Flappa se imenuje v dobro informiranih političnih krogih stolni prost v Gorici in deželni poslanec dr. Fai-dutti.
Blažena Avstrija. Iz Lovrane poročajo, da namerava baje neka francoska kongregacija kupiti obširno, 60.000 m2 obsegajoče zemljišče, inženirja de Terzi za znesek 650.000 K. Na tem zemljišču namerava zgraditi ta francoska kongregacija farško vzgojevališče, za katero so proraču-njeni stroški na 600.000 kron.
Razpust občinskega sveta. Iz Zadra poročajo, da je namestništvo razpustilo sporazumno z deželnim odborom občinski zastop v Muču In izročilo začasno vodstvo občine okrajnemu komisarju dr. Karlu Borcu. Vzroki razpusta še niso znani.
Jezikovno vprašanje v Dalmaciji. — Italijani groze. Italijanski poslanci v Dalmaciji so poslali, kakor smo že omenili, deputacijo na Dunaj, ki naj bi se pritožila pri vladi glede zapostavljanja (?) laškega jezika v dalmatinskih uradih. Poslanci so konferirali z raznimi ministri na Dunaju. Ti poslanci so podali sledečo izjavo: Jezikovna naredba za dalmatinske urade, ki je bila rezultat pogajanj dalmatinskih strank pod avspici-jami Bienerthovega kabineta, je postala pravomoćna 1. januarja 1912. Že takoj v začetku se je pokazalo v praksi, kako malo pravic je ostalo laškemu jeziku v dalmatinskih uradih. Italijani so zahtevali nato neko konferenco strank pri predsedniku deželnega zbora dr. Ivčeviću, toda do te konference ni prišlo. Iz izjav, ki so jih podali ministri italijanskim odposlancem, sklepajo ti, da se bo preiskalo še enkrat tozadevno naredbo in da bo posledica te preiskave ugodna za Italijane. Če bi se pa to ne zgodilo, tako zaključujejo ti laški mirovni delegati dalmatinski, potem ne prestaja laškim poslancem Dalmacije, ki so samo zaradi ljubega miru t?) v deželi nekoliko odnehali, drugega kot to, da odlože vso odgovornost za eventualne posledice. — Dobro so govorili!
Dva francoska vojaška begunca. Včeraj je aretirala policija v Trstu dva pasažirja poštnega vlaka, ki pride iz Italije, ker sta se od Tržiča do Trsta zastonj peljala. Pri preiskavi so dognali, da sta oba francoska vojaška begunca. Eden izmed njih je bil med tem že v Carigradu, kjer so ga že prijeli, pa je zopet pobegnil in je bil namenjen v Belgijo.
Skesani ponevernik. V novembru lanskega leta je poneveril bančni sluga Far. Brestan na Reki 10.000 K in je pobegnil. Sedaj se je Brestan vrnil in se javil policiji. Denarja seveda nima več.
Za laško srednješolstvo v Trstu, to so gimnazije, realke in licej, od katerih šol nima 80.000 Slovencev prav nobenega haska, plačati pa morajo prispevke k večjemu za to, da se njihovi otroci v teh šolah potujčijo, troši tržaška občina redno nad 800.000 kron na leto. Videanet consules!
Politična in moralna idila v Dolenjskih Toplicah.
Že dlje časa se razširjajo kaj čudne vesti o razmerah, ki so nastale v Dol. Toplicah. Nastala so po zaslugi ondotnega župnika in kaplana nasprotja takega značaja, da se bodo morale baviti s topliškimi dogodki državne oblast! in morda celo kazensko sodišče. Začela so se nasprotja, čim je po pokojnem Podboju prišel v Toplice župnik Erzar. Pri svoji prvi
pridigi je povedal, da se ne mara predstavljati in hvaliti, češ, »saj boste sami videli, kdo in kakšen sem.« Topličani so kmalu izvedeli,  kdo in kakšen je njih novi dušni pastir. Najprej je hotel imeti, da bodi vsa fara klerikalna.  Niti enega  liberalca ne trpim v svoji fari, je dejal in dostavil »vse liberalne liste ven iz moje fare.« Prišle so občinske volitve in »sveti« mož, ki ne trpi ne enega liberalca v svoji fari, je doživel razočaranje. To je župnika menda hudo peklo in občutiti je to moral  župan Ivan Sitar. Ta je že tako žrtev razdiralne politike prejšnjega   župnika Podboja in njegovih kaplanov. Dočim je njegov brat g. Ignacij Sitar  ostal značajen in dosleden naprednjak, je Janez pristopil Podbojevi stranki.   Plačilo za to je že dobil pri pokojnem klerikalnem konsumnem društvu,  povrh ga je pa sedanji župnik še po svoje nagradil. Tega župana, ki je .ako vnet za katoliško stvar,   da niti na ljubo svojim  kopališkim gostom ni hotel naročiti  naprednih listov,  dasi ima kavarno, tega vnetega pristaša kle-riKalne  stranke  je župnik za novo leto nekako izobčil iz cerkve in sicer na prav sramoten način. Župan Janez  je za časa zadnjih obč. volitev prirejal  shode sicer brez topliškega župnika, a s sodelovanjem soteškega župnika,   torej gotovo na klerikalni podlagi.   Toda topliški župnik ljubi svojega soteškega tovariša tako po bratovsko, da ga je celo v pridigi napadal. Čim je topliški župnik izvedel, da prirejata župan Sitar  in soteski župnik shode, in ko je bila župniko-va stranka pri volitvah poražena, je postal župnik srdit sovražnik župana Sitarja. Župnik je namreč hotel imeti za župana nekega kimovca, ki biva daleč zunaj Toplic. — Od teh volitev so Topličani slišali v cerkvi samo še politično zmerjanje. Nedeljo za nedeljo je slišati   samo ščuvanje proti občinskemu odboru in hujskanje na bojkot naorednih trgovcev in obrtnikov. Župnik je pri tem početju sam priznal, da se zaveda kaznjivo-sti njegovih ščuvanj in se dela norca, Češ: tožite me, če hočete, ne bojim se ne žandana, ne oblasti in če bi bil kaznovan, nai le iščejo, če bodo pri meni kaj dobili.  Pa to župniku še ni zadostovalo; začel   je naprednjake izganjati iz cerkve.   Kakor povsod, imajo tudi v tej cerkvi sedeže na koru. Najprej je župnik izključil nekega učitelja. Na koru sta pa imela plačana sedeža tudi oba Sitarja.   Ker je Ignacij Sitar dal svoj sedež svojemu bratu, je Janez Siter opustil svoj sedež in hodil k   jutranji (župnikovi) maši. Župnik je naenkrat obdolžil župana Sitarja, da se med mašo zabava s pevkami in mu pismeno prepovedal hoditi na kor, med pridigo ie pa to stvar tako oznanil, da so vsi vedeli, na koga lete   župnikove besede. Katoliški žunan je torei izključen iz katoliške cerkve.   Župnik je s tem župana in družinskega   očeta izpostavil  najgrjemu   opravljanju, tako da se mož sploh ne more več v cerkvi prikazati. Župan je bil primoran zadevo naznaniti pristojni oblasti in stvar je zdaj v uradni preiskavi. Župnika pa še prekaša kaplan.   Kaj ta počenja, je pa že tako, da bi tega še med zamorskimi kanibali ne trpeli, da se na prižnici pači. dela obraze in norčuje danes iz fantov,   drugič iz Marijinih devic   itd. je postranska stvar. Toda vse divja ogorjčenja zaradi gorostasnosti, ki   jih izprašuje kaplan v spovednici.   Ko je kaplan spovedoval v Vavti vasi (ker je tam župnik bolan), je omožene ženske iz-praševal take svinjarije,   da jih še škof v   rdeči   brošuri   ne omenja. Ljudje so bili tako jezni, da je šla posebna deputacija k   župniku zahtevat, da se topliški kaplan   ne sme nikdar več v Vavti   vasi prikazati. Doma v Toplicah pa so že omožene ženske vsled sramu   in ogorčenja, kar v cerkvi na glas  vpile: prašič. Kakor se čuje, pride kaplan v kazensko preiskavo, ker je   koncem ene svojih pridig na prižnici na ves glas zaklical: Fej — cela topliška fara in pljunil na tla. Kakor se vidi,  žive v Toplicah res pravo politično in moralno idilo.
Dnevne vesti.
+ Podržavljenje ljubljanske policije je neoporečno zasluga slovenskih klerikalcev, zakaj, ti so v deželnem zboru odločili po željah vlade in nemške stranke. Klerikalce je pri tem vodilo upanje, da bo vlada policijsko osobje napodila v klerikalni tabor in tako pomnožila število klerikalnih voiilcev v Ljubljani, ter da bo državna policija ravno tako iz-vrševateljica klerikalnih povelj, kakor je deželna vlada. V koliko se bodo te nade klerikalnih matadorjev izpolnile, je zdaj še nemogoče vedeti. Eno pa vidimo že danes, da bo državna policija v Ljubljani nemško-nacijonalna institucija. To priča imenovanje vodilnega osobja. Zlasti imenovanje dr. Skubla in Junowicza ie
naravnost provokacija Slovencev. Zato pa ne smemo pozabiti, da izrečemo klerikalnim izdajicam priznanje na »zaslugi«, ki so si Jo pridobili s tem, da so pomagali LJubljani do nemškonacijonalne državne policije.
+ Živela Albanija!   Sedaj vsaj vemo, zakaj se borimo za svobodno Albanijo in zakaj moramo  biti pripravljeni, da v slučaju potrebe prelijemo tudi svojo srčno kri za domovino Izmaila Kemala in Ise Boljetin-ca. Tega dosedaj   še nismo vedeli, zato je neprecenljiva zasluga dunajskega žurnalista Pavla   S i e b e r -t z a, ki je nam razkril to veliko tajnost. Poslušajte, kaj o tem piše dunajska »Die Zeit« v svojem poročilu o   predavanju   Pavla Siebertza: »Predavatelj je skušal na podlagi izkazov pokolenja dokazati, da izvira avstrijska cesarska rodbina od Sken-derbegovega sodobnika — albanskega kneza Jurja Arajnita Topije in iz tega krvnega sorodstva, ki veže avstrijski cesarski dom in ž njim in po njem tudi avstrijski narod z Albanijo, utemeljuje govornik upravičenost za interes, s katerim se Avstrifa zavzema za svobodo Albanije.« — Tako sedaj smo pa izvedeli! Zgodovinska zmota je, da je praded nase cesarske hiše Rudoif Habsburški, grof iz Švice, zgodovinska resnica pa   je, da naš vladarski dom izvira od arnavt-skega kneza Jurja Arajnita Topije, sovrstnika  Skenderbega! Imenitna je ta »zgodovinska« novost, kakor i je imenitna tudi Siebertzova iznajd-j ba »avstrijskega naroda«! »Avstrij-j ski narod« bo vzpričo teh senzacijo-j nalnih Siebertzovih razkritij in odkritij brez dvoma šel z nepopisnim ! navdušenjem v boj za svobodno Al-j banijo in že v nekaj dneh se bo oril j in razlegal širom naše Avstrije oduševljen, nebo pretresujoč   klic: Da bog poživi milo Albanijo, srečno odkrito pravo mater nase   ljube Avstrije!
-;- Malo komentarja k razdelitvi draginjskih doklad neonioženim učiteljicam v Ljubljani. Dodatno k številu obdarovanih in prezrtih ljubljanskih učiteljic (22 + 13) Je treba poudariti, da je med prezrtimi učiteljicami ena, ki mora skrbeti za bolno mater, za sestro, za nečaka in plačevati dolg, ki ga je napravila za časa študij svojega brata. Druga prezrta učiteljica deli svojo pičlo plačo pro-vizoričnih učiteljic s sestro-vdovo, ki ima 3 nepreskrbljene otroke; zopet druga mora skrbeti za 3 sirote, otroke svojega umrlega brata. Prezrta je učiteljica, ki deluje že 12. leto kot pomožna učiteljica, dočim se je priznala 20% doklada učiteljici, ki poučuje na istem zavodu šele drugo lero in nima niti usposobljenostnega izpita za ljudske šole. Na isti šoli je tudi vse delo, ki je potrebno pri uči-lib za prirodopisje in fiziko, za zemljepis in zgodovino, dalje oskrbovanje šolske knjižnice in knjižnice za ubožne učenke, da celo orglanje v rokah prezrtih učiteljic. — Deželni odbor torej pri razdelitvi draginjskih doklad ni upošteval ne osebnih, ne krajevnih razmer učiteljstva, ne službenih let, ne uporabnosti pri šoli, delil je po principu, ki se mu pravi krivica.
+ Canadian-Pacific - železnica. Kdo se ne spominja velikanskega šundra, ki so ga napravili klerikalci lansko leto, ko je ameriška železniška družba vpeljala razpredne vozove na državni železnici. Amerikancem so na Gorenjskem napravili velikanski sprejem, sam dr. Šuster-šič se jim je klanjal do tal, dr. Kri-sper mu je pa ministriral. Pozdravi
— zastave — narodne noše — petje
— muzika — šopki — »Slovenec« kar ni mogel popisati te glorije. Mi smo že takrat povedali, da le vse to 5 kupaj humbug in da gre ameriškim špekulantom le za to, da bi nalovili izseljence za Kanado. In zdaj se je izkazalo, da smo uganili resnico. Te dni so nemški listi poročali, da hoče Canadian-Pacific-Raihvav v velikem obsegu organizirati izseljevanje iz Avstrije v Kanado. Lovili bodo v prvi vrsti Slovence in Poljake, Malo-ruse, Hrvate itd. Naj bo slovenska javnost posvarjena, zakaj Kanada ni pripravna za izseljevanje, najmanj pa za naše ljudi, ki ne gredo v Ameriko, da bi v pragozdih zmrzovali, nego hočejo v industriji kaj zaslužiti. Svarimo naše ljudi odločno pred temi kanadskimi spekulanti, četudi se bodo gotovo sklicevali na komplimente, ki jim ih je delal lani ta naš kratkovidni dr. Šusteršič.
+ Veseli se Izrael! Zopet se na-sele v naši blaženi Avstriji na slovanskem jugu iz Francije spodem menihi. Kmalu bo naš slovanski jug postal druga gora Atoška, saj se od samih samostanov ne bo več skorc videlo ostale zemlje! Francoski spo-deni menihi se namreč nasele v Lovrani pri Opatiji, kjer nakupijo veleposestvo inženirja Terzija v izmeri 60.000 kvadratnih metrov Krasna vila z divnim parkom in ar obsežnimi zemljišči preide v njihove , last. In za vse to dado ubogi menih?
bagatelo 650.000 K. Vilo bodo podrli, nt njenem mestu pa bodo ubož* ci zgradili zu bagatelo 600.000 K novo poslopje, v katerem bodo namestili veliko moderno vzgojevali-šče. Krasna perspektiva! Kakor pajek s svojo mrežo bodo razni menihi in nune prepregli s svojimi samostani, podjetji in zavodi slovenske in hrvaške zemlje, da se slovenska in hrvaška mušica ne bo mogla niti več ganiti. Potem pa ji bodo ti pajki izpili kri...
+ Iz ljudskošoiske službe. Mestni šolski svet v Ljubljani je imenoval namesto obolelega učitelja Antona Razingerja volonterko Ivanko Zupanovo za suplentinjo na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani. Za suplentinjo v Vel. Podlogu je imenovana na mesto obolele učiteljice Ane Jakove bivša su-plentinja pri Sv. Križu Ana Č e r -m e 1 j e v a. Za prov. učiteljico v Cerkljah pa je imenovana na mesto prostovoljno odstopivše učiteljice Ane Vavknove bivša suplentinja v Tržiču Frančiška Urbančiče-va.
+ Osebna vest. C. kr. vadniška vrtnanca Josinova na tukajšnjem učiteljišču je prišla v S. činovni razred.
— Tridesetletnica poštne hranilnice. Jutri, dne 12. t. m., dovrši poštna hranilnica tridesetletnico svojega obstanka. Prvi je sprožil misel ustanoviti tak zavod trgovinski minister pod Hochenburgovim kabinetom ar. Schaffll, a takrat se stvar ni vresni-čila. Sele trgovinski minister Pino je leta 18^2. spravil dotični zakonski načrt pod streho in 12. januarja 1883. je poštna hranilnica začela poslovati. Prvo leto je že dosegla osem milijonov kron. Začetkom je bilo mišljeno, naj služi poštna hranilnica samo shranjevanju denarja, a koj prvi poskusi, uvesti čekovni promet, so se tako obnesli, da je vlada leta 1887. predložila državnemu zboru nov zakonski načrt, s katerim je dobil čekovni in žirovni promet zakonit, podlago. Od lakrat se razvija poštna hranilnica neverjetno hitro in je posebno važna za trgovski svet, pa tudi za državo, ki je že večji del svojih blagajniških poslov odstopila poštni hranilnici.
— Klerikalna doslednost. Ali ni to razveseh'iv pojav, kako odločno stališče zavzema zadnje čase dični ^»Slovenec« napram nemštvu vobče, in posebej napram kranjskemu?? Neizprosni so možje, trdi, jekleni. In v dokaz za to priobčuje »Slovenec* že nekaj časa skoro redno vabljiv Inserat — nemške hranilnice, ki se še vedno imenuje kranjska! Difficile est... Satyr.
— Vrli fantje in vrli ženin. Ob j.riliki poroke gosp. Josipa H a u p t -m a na, tovarnarja, z gdčno. Fani Kavčičevo, so šentjakobski napredni fantje izročili ženinu pismo, s katerim se mu daje prosta pot skozi vse šrange šentjakobske soseske. Fantovščino v znesku 50 K so izročili fantje Gospodarskemu naprednemu društvu za šentjakobski okraj za >polohkanje opravkov« njegove knjižnice. Vrlim šentjakobskim fantom in vrlemu ženinu iskrena hvala in krepak na zdar!
— Umrl je v četrtek v sanatoriju L6w na Dunaju dr. Hugo Perenyi, zobrozdravnik v Ljubljani, v starosti 35 let.
— Poroka. Danes se je poročil odvetniški kandidat gosp. dr. Milan S u b i c, sin vladnega svetnika in ravnatelja obrtne šole gosp. Ivana S u b i c a, z gdčno, Belo Kavč-n i k o v o, hčerko višjesodnega svetnika gosp. Ivana Kavčnika. Iskrene čestitke!
— Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tamesečna dražba v novembru 1911 zastavljenih dra-gocenosiij (zlatnine, srebrnine, draguljev itd.) in v januarju 1912 zastavljenih efekto\' (perila, blaga, strojev, koles itd.) dne 16. t. m. od 8. ure do 12. dopoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica 2.
— »BALKAN«, špedicijska In kom. deln. družba v Ljubljani, Dunajska cesta 33, je otvorila v pripravnost slavnega občinstva v Se-leburgovi ulici št. 7 pri »Maliču« (nasproti glavne pošte) mestno pisarno, kjer se sprejemajo vsa naročila ter se dajejo tudi informacije. — Telefon št. 100.
— Splošna mobilizacija vseh slovenskih gospodinj se obljublja v letu 1913 za Kolinsko kavno prime*. Slovenske gospodinje bodo kupovale in priporočale samo ta kavni prl-datek, ker je najboljši in edini pristno domači.
Izpred upravnega sodišča. Dne
14. januarja, v torek, se vrši pred upravnim sodiščem na Dunaju obravnava kranjske tovarne za železne izdelke v Kamniku proti finančnemu ministrstvu zaradi pristojbine neke kupne pogodbe.
Sankcijoniran zakon. Cesar Je sankcijoniral zakon kranjskega deželnega zbora glede preložitve okrajne ceste Trojana - Zagorje, v delni progi pri Zagorju.
Iz Mirne na Dolenjskem se nam
piše: Kakor na Balkanu, tako imamo tudi v Mirni večno vojsko zaradi zemlje. Ljudje se bojujejo za male kose zemlje ali za lastninske pravice na tuji zemlji. Pravda sledi pravdi; odvetniki imajo v Mirni dobre čase. Skoro vsak, kdor se kaj tožari, vzame odvetnika. Tuja zemlja našim ljudem preveč diši, posebno zemlja pred pragom. Na sodni dan se Mi-renčanje ne bodo mogli pritoževati, da niso zavžili dovolj piavd v svojem življenju.--Župnik A. Koc-
jančič je 6. t. m. naznanil, da bo spomladi birma. Ob enem je po škofovem ukazu naznanil, da ne more biti ne   za   krstnega, ne za birmskega i botra, kdor napredne časopise bere ali je nanje naročen. Tacega, je obetal, bom jaz pri birmanju vsakega vprašal kaj takega, da ne bo znal in j ga bom s tem osramotil. Ako takega botra pri krstu vprašam, ali se otrok t odpove hudiču? in boter odgovori, I da, nadalje, ali se odpove vsem hudobnim duhovom in njih zapeljeva- j nju? in boter zopet reče,  da — mu \ porečem: Kako moreš tako odgovarjati, ko imaš doma Luciferja in ga j bereš z najboljšo slastjo? — Oh, go-spod župnik Kocjančič, kako se nam ■ vi smilite! Kaj vam res ne pride nič pametnega na misel, da morate take čenče klatiti. Hudiči in hudobni duhovi in njih zapeljevanje — to je do- J bro za pastirčke v kakih hribih na Hrvaškem, naši ljudje se vam sme- ! jejo, če jim take pravite. Vedite, da si ne damo od nikogar ukazovati, kaj i bomo brali. — Premogokop   dobro i napreduje in je za Mirno važna pri- j dobitev. Železnica je provzročila, da j Mirna lepo napreduje, manjka le prijateljstva   in   medsebojnega spora- ; zuma.
Pozor, turisti! V nedeljo, dne 21. 1 t. m., je žegnanje na Kumu. Ondi je ta I dan licitacija finih dolenjskih krač. j Kum, dolenjski Triglav, zasluži vse-več pozornosti, kot jo ima. Zlasti po-zimi je razgled od tam nepopisno lep. Pot je zložna in železniške zveze z Ljubljano jako ugodne. Sankači imajo hvaležen teren.    Bratje   Hr- i vatje so skoro vsako   nedeljo na njem, ker cenijo ta izredno krasni razgled. Več o Kumu v »Planinskemu j Vestniku« v prihodnji številki.
Kalski ban.
Iz Dragatuša nam pišejo: Kakor j smo že večkrat omenili, naš župnik vsled prevelikega drugega posla zelo i rad zanemarja svoje stanovske dolž-nosti. Na praznik Sv. Treh kraljev so ljudje iskali po cerkvi blagoslovljeno vodo — navadno se namreč na | ta dan voda blagoslavlja — toda to j iskanje je bilo zaman. Edina njegova ; naloga obstoja menda v tem, da čita j škofove »Pastirske liste« in zabavlja j čez napredne liste.    Po njegovem mnenju oni sploh ni kristjan, ki čita j kak napredni list, kakor je na primer j »Slovenski Dom«. Toda župnik No- | vak naj bo potolažen, število naroč-nikov na napredne liste se vsak dan množi in s tem prstaši napredne misli. j
Škrlatinka se je pojavila v Kan- j diji in v Novem mestu. Naznanjenih I jc že več slučajev iz obeh krajev, smrtnega slučaja pa dosedaj še ni bilo.
Gospod župan.   Iz Dol. Logatca I nam poročajo: Naš župan se samega j sebe časti.   Ako je pri   telefonu in vprašajo, kdo je pri telefonu, odgo- i vori: jaz, gospod župan. — Ta »go- | spod« župan je tudi drugače prav čeden človek. Zadnjič ga je sodnija prav temeljito poučila, da človek ne sme imeti predolgega jezika. — Več prihodnjič. j
Volitve se   bližajo. Radovljica dobi baje nov,   povečan   kolodvor. I Država prispeva menda 150.000 K, j a občina 50.000 K. Tako namreč pripoveduje poslanec g. vitez Pogačnik. Da bi le res bilo.
Umrla je v Radovljici v noči od 5. na 6. januarja t. 1. soproga Fr. Me-gušarja,   posestnika   in   odbornika j >,Mestne hranilnice« gospa Frančiška | Megušar v starosti 67 let. Žalujoči rodbini naše sožalje!
Hohenbruck. Veste li, kje se nahaja ta kraj na Kranjskem? V koledarju, ki ga je izdal »Schulverein« za leto 1913, se bere črno na belem: Hohenbruck (Moste) — pri Žirovnici namreč.
Še enkrat učitelj Brus. Z ozirom
na »SlovenČeve« grdobije, storjene nesrečnemu učitelju Brusu, se nam piše od popolnoma verodostojne strani: »Slovencev« dopisnik se je povzpel do gorostasnosti, da zavrača krivdo za samomor učitelja Brusa na — liberalce. Oglejmo si trditev malo bližje. O draginjskih dokladah v času, ko so bili naprednjaki na krmilu, ne more biti govora; prvič niso naprednjaki nikoli sami imeli veČine v deželnem zboru, nego samo takrat, kadar so z njimi glasovali Nemci, in drugič, takratna draginja niti od daleč ni bila tako občutna, kakor je zdaj. Da bi bila sedanja draginjska doklada pravično razdeljena, tega se še »Slovencev« dopisnik ne upa trditi, ker bi bila to pač največja nesramnost.    Trditev, da bi Brusu s
100 K ne bilo pomagano, kaže le eno, da dopisnik še ni bil nikoli v denarni zadregi. Da je bil pokojni Brus liberalni agitator, je čisto navadna laž. Bil je naprednega mišljenja, a za agitacijo se ni nikoli brigal. Prav nesramna je opomnja, da je bil Brus po poduku prej v gostilni, nego otroci doma. Poučeval je deloma do 11., deloma do 12. ure, moral je torej iz šole nemudoma k obedu, seveda v gostilno, ker je bil samec in ni imel ne kuharice, ne dekle, da je bil najkasneje ob V4I. zopet v šoli. Ako je časih malo preveč pil — kdo bi se čudil: bil je učitelj, torej človek, ki nima na Kranjskem nobene prihodnjo-sti in je obsojen na dosmrtno bera-štvo, bil je obupan zaradi svojih mizernih razmer in zaradi disciplinarne preiskave, ki mu je grozila. Poznamo in tudi »Slovencev« dopisnik pozna gospoda, ki je imel doma kuharico in hiano, pa je bil kuhan in pečen, malo manj kakor 24 ur na dan, pri lepih dekletih v gostilni ter je prišel nekoč v neprijeten »položaj«, na — tla — kamor ga je položil kmečki fant. Kdo je pokojnika spravil v disciplinarno preiskavo? Ali gosp. dopisnik pozna dotičnega človekoljubnega in krščanskega gospoda? Ali pozna tudi dotičnega gospoda, kateremu je pokojni očital denuncijantstvo — to najgršo lastnost, katera pa žal tako cvete tam, kjer bi se najmanj pričakovati smelo? Ali pozna še nekega drugega gospoda, kateri je javno izjavil, da mora Brusa spraviti iz fare zlepa ali zgrda? Kdo mu je torej vzel vero in življenje? Vesti in na-migavanja, da se je pokojni končal vsled nesrečne ljubezni, da ga je kdo zapeljaval v piančevan., da se je norčeval iz tistih, ki so pohajali k maši i. dr., so pa od konca do kraja zlagane, s prozornim namenom, oblatiti nekatere, dopisniku neljube naprednjake. To se mu pa ne bode posrečilo. Poznali smo pokojnika, vzrok samomora je dokazan po pismih, katere je nesrečnik pisal pred smrtjo, v katerih posebno poudarja draginjsko dofciado in klerikalizem, poznamo dalje ostale in tudi gosp. dopisnika. Kličemo mu pa: Le tako naprej, in še marsikdo bo izgubil vero — ne v Boga, pač pa v krščanstvo in katoliško ljubezen do božjih namestnikov. Sicer so pa le hijene tiste čedne živali-ce. ki ne poznajo reka: De mortuis nil nisi bene!
Kinematograf »Ideal«. Danes nov krasni spored z dvema jako zanimivima slikama z bojišča, namreč »Bolgari pred Lozengradom« in »Pomorska hitka v Dardanelah«, dalje krasna drama v dveh delih »Nepripo-znan« in komične slike: »Nauke kot trgovski ootnik«. »Mirko si hoče vzeti življenje«, »Terezije zapestnica« ter naravni posnetki: »Ukonia Sam«, »Veliki francoski manevri«, »Gau-inontov tednik«.
Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. Od 29. do 31. decembra je bilo novorojenih 12, mrtvorojen 1; umrlo jih je 10, in sicer 7 domačinov in 3 tujci. Umrli so 3 za je-tiko, 1 vsled mrtvouda in 6 pa za različnimi boleznimi. Za infekcijozm'mi boleznimi ni obolel v tem času nobeden. Od 1. januarja 1913 pa do 4. januarja je bilo novorojencev 8, mrtvo-rojenec 1; umrlo pa jih je 11, in sicer 7 domačinov in 4 tujci. Oboleli sta v te mčasu 2 osebi za noricami in 1 za vratico.
Srečno pot! Včeraj je neki odposlanec novega rudniškega podjetja v Knrvinu na Sleškem prišel v Ljubljano nabirat delavce in jih tudi dobil 20 po številu. Pa kake moči so vam to! Mož se je namreč podal kot neznanec tukajšnjih razmer v žga-njarije, kjer je imel srečo. Ker je ljudem obljubil dobro eksistenco, so se mu ljubi žganjarčki radevolje ponudili. Večinoma so vsi znani prijatelji Mestnega loga. Počasi so prikorakali proti kolodvoru in se kislih obrazov zaprli v skupen voz. Pri odhodu vlaka se je začula »krasna« melodija »Oh zdaj gremo . . .« in odšli so. Eden očividcev, ki je bil pri prizoru na kolodvoru, se je na glas zasmejal in vzkliknil: »No, po teh pa policiji ne bo žal!«
Nesreča. Včeraj je posestnik Iv. Wolf v Podpreski pri Dragi imel opraviti s hlodi, pri Čemer mu je eden padel na levo nogo in mu jo zdrobil. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
Izgubila je gdč. A. Putroševska zlato brožo. — Gdč. Antonija Cerar-jeva je izgubila rdeče korale. — Kuharica Katarina Spitznagel je izgubila denarnico, v kateri je imela bankovec pa 10 K.
Narodno obramba.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Medvode in okolico priredi v nedeljo 19. t. m. ob 3. popoldne pri g. Jesihu v Medvodah veselico s plesom. Spored je izbrano dober. Odbor te agilne podružnice se bo kar najbolje potrudil, da zadovolji ude-ležnike kar najbolje mogoče. Vstopnina znaša samo 30 vinarjev. Naj to-
rej vsak, kdor slovensko čuti In uva-žuje pomen Ciril-Metodove družbe, prinese svoj mali dar domu na altar.
Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda na Jesenicah priredi v nedeljo dne 19. januarja pri Mesarju (Ratečan) veliki predpustni semenj z zelo zanimivim sporedom.
Ciril-Metodova podružnica na Colu je imela dne 5. prosinca t. 1. v gostilniških prostorih gosp. Rovana svojo veselico. Isto je otvorila gdčna. Barbka. Pozdravila je mnogobrojno občinstvo ter s toplimi besedami in v lepem govorniškem tonu naslikala v najpomembnejših potezah delovanje naše prekoristne šolske družbe. Sledile so mične pesmice, ki jih je s pohvalnim uspehom zapel eolski mešani zbor. Nato se je igrala enodejanka »Starinarica«. Sledila je nato zabava. Pri šaljivi pošti so vzbujale občo pozornost fotografije eolske megle, ki pa so bile žali-bog kmalu razprodane.
Društvena naznanila.
Sokolski zlet I. 1913. Seja sta-novanskega odseka vrši se v ponedeljek 13. t. m. ob pol 9. zvečer v zvezni sobi Narodnega doma. Bratje člani se prosijo, da se seje polnošte-vilno udeleže.
Napredno politično in gospodarsko društvo za I. Poljanski okraj še enkrat vljudno vabi vse napredno občinstvo na svojo predpustno veselico, ki se vrši danes zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Začetek točno ob 8. zvečer.
Narodna socijalna zveza priredi v soboto dne 11. t. m. ob 8. uri zvečer sestanek v gostilni pri Krofu, Sv. Petra cesta. Vabimo tovariše in somišljenike na Sv. Petra cesti, da se sestanka polnoštevilno udeleže.
Posredovalnica N. S. Z. za d^Io in službe posluje za člane brezplačno, zato vabimo člane in narodno delavstvo sploh, da se iste poslužujejo, gg. delodajalce pa prosimo, da se tudi obračajo na posredovalnico N. S. Z. Uradne ure so vsako nedeljo in praznik od 9. do 12. ure dopoldne in vsako sredo in soboto od 5. do 8. ure zvečer v društveni pisarni v Narodnem domu. Pri dopisih za posredovalnico naj se priloži znamka za odgovor.
Čitalnica in knjižnica N. S. Z. je
članom ob uradnih dneh na razpolago. Tovariši, obiskujte jo in vpeljite tudi somišljenike! Na razpolago je nebroj slovanskega časopisja in knjig vseh vrst. Ker pa bi nujno želeli, da se osobito knjižnica pomnoži, in ker vemo, da se marsikje nahaja kakšna zaprašena knjiga, prosimo vse iste, ki razpolagajo s kakšno tako knjigo, da jo blagovolijo podariti N. S. Z. kot čtivo slovenskemu delavcu.
Odbor N. S. Z. ima v sredo, dne 15. t. m., ob 8. uri zvečer svojo redno sejo v društveni posvetovalnici. Vabimo tovariše odbornike in člane nadzorstvenega sveta, da se seje polnoštevilno udeleže.
Tajništvo N. S. Z.
Veliki lovski ples. Tekom svojega obstoja se je slovensko lovsko društvo tako okrepilo, da prireja letos 1. februarja to je v soboto pred Svečnico svoj drugi veliki lovski ples v vseh gorenjih dvoranah ljubljanskega Narodnega doma. Za zabavo bo poskrbljeno v vsakem ozi-ru. Sentimentalni bodo imeli mnogo prilike poglabljati se v zvokih Slov. Filharmonije, toda utehe bodo dobili tudi pri šotorih, kjer se bode točila najboljša kapljica. Z lahkim srcem in lepim spominom se bodemo poslovili od te prireditve. Toraj 1. februarja na svidenje   na lovskem plesu.
Društvo slovenskih trgovskih soirudnikov je sklicalo snoči shod v restavracijo pri »Perlesu« z dnevnim redom »Zapiranje trgovin v Ljubljani«. Shod je bil primerno dobro obiskan. Trgovski sotrudniki so skieniii na zborovanju, pozvati delegacijo, da urgira pri deželni vladi izvršitev zahtev, ki so jih predložili v posebni spomenici.
Odborova seja političnega društva »Vodnik« v Spodnji Šiški se vrši v ponedeljek zvečer ob pol 8. uri pri Raci.
Telovadno društvo Sokol v Šte-panii vasi priredi predpustno veselico 26. januarja pri br. J. Anžiču (po domače pri Šoršu) v Štepanji vasi. Spored bo jako raznovrsten.
Prostovoljno gasilno društvo v Škofji Loki priredi v nedeljo, dne 12. t. m., plesni venček v prostorih pri Kroni.
Borovniški Sokol priredi dne 26. januarja veliko pustno veselico v restavracijskih prostorih br. Antona Drašlerja, Spored je velezani-miv ter so vabljena vsa sosedna bratska društva kot cenjeni prijatelji sokolskih društev.
Prostovoljno gasilno društvo in pevsko društvo »Planina« v Planini priredita dne 26. t. m. skupno predpustno veselico. P. n. društva v okolici naj se blagovoljio na to ozirati
Ribniški Sokol je imel dne 6. januarja svoj VII. redni občni zbor. Navzočih je bilo 37 članov in 12 članic novo oživljenega ženskega telovadnega odseka. V preteklem letu, je imel odbor 26 odborovih sej, iz katerih je razvidno, da je vršil v polni meri svojo dolžnost. Iz poročila blagajnika br. Emil Pakiža ima društvo preteklo leto prebitka nad 300 kron. Iz poročila blagajnika za Sokolski dom br. Ivan Arkota je narasel sklad za Sokolski dom na okroglo 5000 K. V novi odbor so bili izvoljeni: dr. A. Schiffrer, starosta; Bogomil Fišer, podstarosta; Stanko Oražem, načelnik; Filip Peterlin, tajnik; Emil Pa-kiž, blagajnik; Ivan Arko, Ernst Kobler, France Burger in Ivan Podboj, odborniki; Štefan Lavrič kot namestnik. Pregledovalca računov Ivan Klun in Avgust Juvanc. Tako stopa Ribniški Sokol v svoje VII. upravno leto ter hoče krepko korakati no začrtani poti naprej. Na zdar!
Maskarada Ribniškega Sokola bode letos kakor običajno na pustno nedeljo, dne 2. februarja pod devizo »Da b' dobre volje bli.« VrŠe se že predpriprave in tudi godba, salonski orkester Sokola Ljubljana I., je že preskrbljena. Kdor hoče dobre volje biti, mora v Ribnico na maskarado priti.
Sokol v Radečah pri Zidanem mostu ima v nedeljo 26. t. m. svoj občni zbor. Upamo, da ta dan ne bomo pogrešali v društveni dvorani nobenega člana in prijatelja društva. — V soboto, dne 18. januarja (ne 11. januarja, kot se je poročalo svoje-časno) pa priredi društvo v dvorani hotela Gmainer maskerado z godbo in plesom. Spored obeta biti zelo zanimiv. Vstopnina 1 K za osebo, člani polovico, nemaskirani 30 h globe. — Vabilo je prinesti s seboj kot vstopnico. Začetek ob 8. uri zvečer.
Veselica, ki jo je priredila Radovljiška požarna bramba, je jasno pokazala, kako splošno priljubljeno in vpoštevano je to društvo. Človekoljubni namen in vzvišena naloga, ki jo vrši to društvo pod svojim geslom: bližnjemu na pomoč — je združil na večer 5. t. m. tako mnogobrojno in pestro družbo, da so bili obširni prostori znane Kunstlieve restavracije, ki jo sedaj kaj spretno vodi njeni novi posestnik Pavlin, tako polni, da bi zamanj iskal prostorčka, kjer bi se lahko malce udobneje usedel. V kratkem času je zavladala po vseh prostorih ona zadovoljna veselost, da je na mah zginila vsa razlika med stanovi in starostjo. Med poset-niki veselice smo opazili med mnogimi odličnjaki tudi c. kr. okr. glavarja g. Župneka, domačega župana g. Robleka. dalje župana iz Kamne gorice g. pl. Kanpusa, g. Pogačarja, župana iz Predtrga. Kaj častno je bila zastopana bližnja in daljna oko-lica.Uspeh je tako v gmotnem in moralnem oziru povsem zadovoljiv. Požarni brambi kličemo: Le po tej poti naprej, priljubljenost v vseh slojih ljudstva ji ostane zagotovljena. Na pomoč!
I. Slovenski planinski ples na Dunaju. Dunajska podružnica Slovenskega planinskega društva priredi v sredo, dne 15. januarja t. 1. ob 8. zvečer v veliki dvorani hotela Pošta, L, Fleischmarkt 16, I. planinski ples. K plesu svira godba c. kr. varaždinskega pešpolka štev. 16. Vstopnina je jako zmerna: za društvene člane in dijake 1 K 20 vin., za nečlane 2 K. Toaleta turistovska, narodna ali promenadna. V postranskih prostorih se bodo prodajale kranjske klobase in pristen cviček. Z ozirom na nizko vstopnino in dopuščeno toaleto pričakuje odbor podružnice mnogobrojen obisk te prireditve.
Frosveta.
Slovensko gledališče. Naskok na mlin. Libreto po Emila Zole povesti istega imena, godbo je zložil Karel \Veiss, znan pri nas po opereti »Revizor« in še bolj po uspeli operi »Poljski žid«. Delo nosi podnaslov »ljudska opera« in vemo, da mislijo avtorji prepogostokrat s takimi in enakimi podnaslovi reči, naj bi ljudje ne pričakovali Bog ve kaj, temveč sedli s skromnimi željami na svoje prostore in gledali tisto, kar se jim bo igralo, s prijazno in vse oprošča-jočo dobrohotnostjo. Deloma zadene tak slučaj včerajšnje prvo dejanje, ki ni hotelo spretno in naglo dalje. Med stavki, ki so jih pele osebe, je preveč godbe, in tako hodijo mestoma junaki in junakinje po odru, kimajo drug drugemu, tipljejo mize, zvračajo čaše in nestrpno čakajo, kdaj se jih usmili kapelnikova taktirka. Kvartet oživi predstavo in ko pridrve še pruski vojaki, zagrabi dejanje. Drugi akt je zanimivejši in živahnejši in tekom tretjega imajo tudi gledalčeve oči in ušesa dovolj posla. Konec je divji: puške pokajo zaporedoma, pruski stotnik ustreli simpatičnoponosnega ženina, topovi grme in most zletl v zrak 2 bliskom
in gromom. Godba ne očara ravno, pa tudi ne razočara. Kvartet v prvem dejanju je nekoliko dolg, a za ušesa prijazen, vojaška scena začetkom drugega dejanja je uglasbena živo in čuvstveno, duet v drugem dejanju učinkuje. Naznaka, da se pruski vojaki bližajo — piccolo, boben in tako — Je nekam naivna in je je zato kmalu preveč. — Predstava je dobro uspela in — kakor mislim in Čutim ~~ napravila na publiko dober vtisk. O. baritonist Feifar je imel v prvem dejanju maler, da je nekaj preskočil. Bog ve, kako se ni poznalo. Pel je sicer dobro in postavil na oder mlinarja in župana Devrieuxa tudi v igralskem oziru kot zavednega Francoza in dobrega očeta. Gdč. Low-czvnska je zbrala v vlogi njegove hčerke Francoise vso dekliško vdanost do očeta in presrčno in nežno ljubezen do ženina. V pevskem oziru je bila spričo lepote, obsežnosti in Solanosti glasu izvrstna. G. tenorist je opremil nastop s Čuvstveno igro in bil kot pevec povsod na pravem in odličnem mestu, G. Križaj je izborno pel in dobro pogodil pruskega stotnika, ki se zna premagovati in skrivati svojo dobrosrčnost do svoji vojaški dolžnosti primernih mej. O. Kovač se giblje že nekoliko proste' in gibčneje po odru. Dobra je bila gospa Feifarjeva, enako g. Bukšek. Gg. Povhe, Vondra in Bohuslav so skrbeli za kratek Čas. Prva dva (g. Bohuslav je bil vojak) sta bila prijetno maskirana. Ostalim skupaj vso hvalo! — Kapelnik je vodil spretno orkester. Uverturo so izvedli markantno in temperamentno. Obisk je bil srednji. P.
Iz gledališke pisarne. Danes, v soboto (par) prvič na slovenskem .Mru   Strindbergova tragikomedija
Upnik«, po kateri se ponovi Cour-telinova groteska »Neizprosni stražnik--, oboje v režiji ga Skrbin-*ka. — V nedeljo popoldne (izven nbonnementa, .a lože nepar) mladinska predstava »Zimska pravljica . Poskrbljeno je, da se odpravijo tehniški nedostatki, ki so motili prvo vprizoritev te ljubke igre. Zvečer prvič za nepar slovanska ljudska opera »Naskok na mlin«. — Priprav-
i c^e opereta »Orpheus v podzemlju
Nabiranje krajepisnih imen. (Dodatek k zadnjemu izkazu.) V drugi polovici preteklega leta in v tekočem letu do današnjega dne so »Malici Slovenski še izročili zbirke krajepisnih imen: gdč. Janja Miklav-čič, učiteljica v Kranju in naslednji gg. dijaki: Jos. Zupančič (VI.). Fr. "Bohorič (VI.) I. gimnazije ljubljanske izročil g. dr. Žmavc); Rud. Andol-sek (VII.), Fr. Rifelj (VII.) novome-tzije (poslal g. dr. V. Til-Icr>. »Matica Slovenska- izreka svo-
:^kreno zahvalo imenovani gospo-Jični in gospodom nabirateljem, ka-
r radi gospodoma posredovalcema /a njih trud in prizadevanje.
Književnost.
— »Sokolski Vestnik« 1. III. številka 4. je bil pretekle dni razposlan s to-le raznovrstno vsebino: Balkan-
Inmne s sekiricami, Pesem iz bo-'i dni (GangI), bratom k zmagi, VI. sok. zlet v Pragi, Sokolski dom v Litiji, o organizaciji ženskih tel. društev. Poročila iz zveze   in žup, i stične tabele, politiški pregled, 'oterosti. Člani, reklamujte Vestnik pri svojih odborih. Čitajte!
— Sokolski koledar za 1. 1913.
< >b 501etnici slovenskega Sokolstva 1 • ^r>3—1913) je izdal in,založil vadi-teljski zbor »Sokola« v Kranju Sokolski koledar (VIII. letnik). Uredil ga je dr. Gvidon S a j o v i c, natisnila pa tiskarna »Sava« v Kranju. Ko-iedar je jako lično opremljen v žepnem formatu in ima poleg koledarskega dela bogato drugo vsebino. — Slovensko javnost, posebno Sokole in prijatelje Sokolstva, bodo gotovo zanimali E. Ganglova »Pesem slovenskih Sokolov«; razprave: Mari n č e k: Slovenskemu Sokolstvu ob SOletnici; dr. M urnik: »Po praškem izletu«;   Saj o vic Evg.:
L zlet slovenskega Sokolstva v Pragi«; Kajzelj Bogumil: »Udeležba slovenskega Sokolstva na I. zietu S. S. Z.«; Jašovec Pavel:
Hijaštvo v preporodni dobi slovenskega Sokolstva«; dr. P e s t o t n i k:
Sokolstvo v slov. ženstvu«; E. 0 a n g 1: »Čuj nas zemlja mila«; Jezeršek E.: »Razvoj našega naraščaja«; Amb rožič Mir.: »K organizaciji«; Roglič J.: »Sokolski dom« v Litiji«; dr. Lah Iv.: »Iz slovenskega sokolskega in telovad-;a slovstva«; Kostnapfel A.;
slovenski vsesokolski zleti«; dr. Gvidon Saj o vic: »Slovensko Sokolstvo 1. 1912«. — Dalje so omenjeni v koledarju slovanski sokolski časopisi, statistični izkaz slovenskega Sokolstva koncem 1. 1912, Slovansko Sokolstvo, Mednarodna telovadna zveza in inorodne telovadne organizacije. — Dalje vsebuje koledar
poleg bilježnice tudi statistični tabelarični zapisnik za vaditelje. Navedena vsebina koledarja kaže, da Je koledarček jako zanimiv tudi v izven koiedarnem delu in da se povsem lahko priporoča vsem Sokolom, da si ga gotovo kupijo. Koledarček ima tudi več ilustracij, in sicer: Proste vaje članstva na II. slov. vse-sokolskem zletu v Ljubljani 1. 1904; Sokolski dom v Litiji; prvi ženski telovadni odsek ljubljanskega Sokola ob ustanovitvi 1. 1898. (Franja dr. Tavčarjeva, starosta, dr. Viktor Murni k, načelnik), dijaški va-diteljski zbor za dijaško telovadbo pod okriljem ljubljanskega Sokola 1. 1898, Bojko Hacin, Karel Fuchs, Stane Vidmar, poklonitev Sokolstva glavnemu kraljevskemu mestu Pragi, proste vaje članstva, Marathon »Zmaga«, I. vaditeljski zbor ljubljanskega Sokola pod načelstvom dr. V. Murnika 1. 1896, deputacija ljubljanskega Sokola na I. češkem vsesokol-skem zletu v Pragi 1. 18S2, deputacija ljubljanskega Sokola v Varaždinu 1. 1874, Južni Sokol v Ljublani leta 1866. in skupina Sokolov: Koblar, Vidic, Mandič, Coloretto in Drach-sler. Vobče je koledarček ličen, čeden in zanimiv, ter bi bilo želeti, da Sokoli in vsi prijatelji Sokolstva pridno segajo po njem. Koledarček stane samo 1 K.
— Političen katekizem slovenskih naprednjakov lahko s polno pravico imenujemo prekrasno, poljudnoznanstveno knjigo, ki je pravkar izšla kot VI.—X. zvezek Spindlerjeve Ljudske knjižnice. Novo knjigo je napisal bivši urednik celjske Domovine« in »Narodnega Dnevnika«, g. Ljudevit F u r 1 a n i. Imenuje se: »O najvažnejših političnih in socijalnih strankah in strujah« ali »Kratek uvod v praktično politiko«. O ciljih, ki so vodili pisatelja pri pisanju te knjige, pravi sam v pismih založniku Spindlerju: »Vaša želja je gotovo po svoji moči zbistriti pojme v naši politični javnosti ter jo na ta način splošno dovesti k boljšemu in korekt-nejšemu mišljenju. To je morda tudi v resnici najboljša taktika v boju s takim nasprotnikom kakor je Slovenska Ljudska Stranka, koje moč slom samo na nevednosti in politični ne-izšolanosti našega ljudstva .. Slovenci še nismo vajeni čitati političnih knjig. To nas ne sme motiti, enkrat treba začeti. Stvarno razpravljati o političnih in socijalnih strankah in strujah se pravi toliko, kolikor govoriti o teoriji politike, o upravnih in gosDodarskih sistemih. To je potrebne, kajti širšega in korektnejšega razumevanja politike si ni mogoče na drug način osvojiti... Knjiga obsega 8 poglavij: liberalizem, kleri-kalizem, socijalizem. krščanski soci-jalizem, narodna stranka, konserva-tizem, demokratizem in mirno gibanje. V teh poglavjih najde vsak izobraženec kratko vse, kar potrebuje za razumevanje političnega življenja. Je to tako Krasno in tako potrebno delo, kakor ga še doslej ni bilo pisanega v našem jeziku. Pisatelj je podvrgel osobito pogubno rovanje klerikalizma na Slovenskem kruti, a stvarni kritiki, kakor je še nismo čitali. To zlato knjigo priporočamo vsakomur! Stane po pošti 2 K 70 vin. in se dobi po vseh knjigarnah ali pri uredniku Vekoslavu Spindlerju v Celju.
—   Zdravniška terminologija.
Dr. Josip Arambašin je izdal v Splje-tu (lirv. štamparija Trumbić i drug, Cena 7 K, 362 str.) »Liječnički rječnik«. Ni to prvi poizkus te vrste v srbohrvaški literaturi, a je pomemben, ker kaže metodo in je izšel v dobi, ko se vse naše terminologije razvijajo v smeri jugoslovanskega edin-stva. Slovar je latinsko - srbohrvaški; ker pa je v zdravniškem jeziku mnogo izrazov bolj znanih v nemščini, je knjigi dodan nemško - latinski »Ključ«. Zanimivo je, kako je dr. Arambašin, okrožni zdravnik v Spljetu, prišel do tega svojega dela. Pred 13. leti so se v Dalmaciji zdravniška strokovna mnenja za sodišča pisala z malo izjemami Italijanski: ko je dr. Arambašin postal okrožni zdravnik, ga je takratni načelnik okrožnega sodišča, sedanji dvorni svetnik Juri Laneve opozoril, da bi sodno - zdravniška strokovna mnenja morda bili sestavljena v jeziku okrivljenika; vsled tega so zdravniška izvestja postala po večini hrvaška. Kolikor pravičen, toliko znamenit je ta tihi preokret v dolgoletni borbi za naš narodni jezik v Dalmaciji, dasi ni izvojščen z bučnimi in zanosnimi govori v Saboru m v Državnem zboru niti z dolgimi časni-škimi članki, temveč vsled želje enega nepristranega c. kr. sodnega predsednika, ki je ljubil pravičnost, pravi dr. Arambašin. In mi mu ploskamo! Kje so pa pri nas taki pravičniki? Nadejamo se pa, da bodo slovenski zdravniki marljivo segali po knjigi in v zavesti svoje zveze s hrvaškim društvom pospeševali nastanek enotne jugoslovanske medicinske terminologije, kolikor fli naravno internacionalna.
Vse tu naznanjene knjige se dobivajo ▼ »Narodni knjigarni« v Ljub-Ijani, Prešernova wlft* št# 7.
Razne stvari.
* Dragocena najdba. Iz Rima poročajo: Blizu kraja Bassano di Su-tri je neki sprehajalec našel starogrški kip Apollona, ki ga je prodal državi za 40.000 lir. Kip pa je baje vreden pol milijona lir.
* Krvave občinske volitve. Iz Črnovic poročajo: V Dzeminc je prišlo pri občinskih volitvah do krvavega spopada med romunskim in rusinskim prebivalstvom. Posredovati je maralo orožništvo. Več oseb je bilo ranjenih.
* Nesreča na morju. Iz Londona poročajo: Velika nesreča na morju se je predvčerajšnjim dogodila na Mersevu. Angleški parnik »Astrose« je zadel ob dve drugi majhni ladji. Te dve ladjici ste se takoj potopili. Dvanajst oseb je utonilo.
* Nesreča na morju vsled ledu. Iz Kristianije poročajo: Norveška ladja »Wabross«, ki je lovila kite, je zavozila med led, ki jo je popolnoma stri. Ladja se je z vsemi dragocenimi tovorji potopila. 16 oseb moštva je utonilo.
* Grozen čin kondukterja. Iz Pe-trograda poročajo: Neki kondukter varšavskega vlaka je napadel neko damo, ki je sama potovala, ter jo hotel zlorabiti. Ker pa se je dama z vsemi silami branila, jo je vrgel iz vagona. Težko ranjeno so jo našli poleg tira.
* Bombni atentat. Iz Vitkovic poročajo: Predvčerajšnjim se je zvečer dogodila pred pisarno nadin-ženirja Baumanna eksplozija, ki je napravila veliko škodo na poslopju. Vsa okna in fasada so bili poškodovani. Nadinženir ni bil tedaj v pisarni. Splošno mnenje je, da je bil napad namenjen nadinženirju.
* Smrtna obsodba. Z Dunaja poročajo: Pred tukajšnjim sodiščem se je predvčerajšnjim zagovarjal 311et-ni bolniški stre/aj Jakob Korschen zaradi umora. Iz ljubosumnosti je z bajonetom in britvijo umoril svojo ženo, od katere je bil ločen. Nato je samega sebe tako težko ranil, da je izgubil glas. Korschen je bil obsojen na smrt na vešalib.
* Očeta umori!. Iz Mor. Ostrave poročajo: Delavec Karel Konsolka je sovražil svojega očeta, ker ni dobil svojega dela pri neki dedščini. Preteklo soboto se je zopet prepiral s svojim očetom, na kar sta oba šla iz stanovanja. Od tega časa nimajo sledu o očetu. Orožništvo je dognalo, da je živinski sin najprej svojega očeta v gostilni napojil ter ga nato sunil v potok, kjer je utonil. Truplo nesrečnika so včeraj potegnili iz vode. Morilca so prijeli na Nemškem.
* Kaznjenec kot državni pravd-nik. Iz Berolina poročajo: V moa-bitsko sodišče so predvčerajšnjim pripeljali več aretirancev. Eden izmed aretirancev. elegantno oblečen mož s cilindrom in monokljem, se je neopaženo odstranil ter kmalu nato prišel v kaznilnično pisarno, kjer se je predstavil kot državni pravdnik, ki ima nalogo, da preišče razne nedostatke v zaporih. Prosil je nadzornika, naj ga spremi do sodišča. Tam je pustil nadzornika nekoliko časa čakati ter med tem časom pobegnil.
* Roparski umor. Iz Gmiinda poročajo: V Zehenthofu so našli 521et-nega trgovca z živino, Franca Scho-na, blizu njegove hiše mrtvega. Imel je razklano črepinjo. Policijski pes »Blitz« okr. sodnika v Schremsu je našel morilno orodje, okrvavljeno sekiro za sekanje sladkorja. Čez dva dni je orožništvo zasledilo morilca, 26Ietnega trgovca Jožefa Ruppa, očeta dveh otrok. Morilec je priznal, da je Schona umoril ter ga oropal za 1200 K. Umorjeni je zapustil sina in hčer, ki se je hotela v nedeljo poročiti.
* Človek — akvarij. V cirkusu Busch v Berolinu nastopa neki Mac Vorton iz Bruselja, ki je živ akvarij. Nastopi v zraku, v eni roki ima posodo z živimi '"žabami, v drugi steklenico, v kateri veselo plavajo zlate ribice. Mac Norton najprvo izpije ogromno množino vode, nakar pogoltne eno žabo za drugo. In ko so te žabe izginile ena za drugo v njegovem želodcu, je začel pošiljati za njimi zlate ribice. Ko ima vse to v želodcu, pokadi cigareto. Ko jo proč vrže, se začno prikazovati žabice druga za drugo v družbi z zlatimi ribicami ter veselo poskakajo v posodo, ki je za nje pripravljena. 2ivalice so vesele in se jim prav nič ne poznajo štrapaci, ki so jih morale preživeti. Mac Norton noče ničesar izdati o tajnostih svojega želodca, samo toliko pove, da je prej brez velikega napora izpil petdeset steklenic piva v petih minutah, nakar je izpu-ščal pivo iz ust v obliki pivometa.
* Nelegitimni »brat« nemškega cesarja. Veliki rešpekt, ki ga povzročajo evropski aristokratski na«
s'ovi pri Amerikancih In posebno pri Amerikankah iz najboljših krogov, je zopet povzročil v bogati rodbini v Združenih državah veliko katastrofo, ki ima pa tudi svojo komično stran. Žalostni junak te drame je mladi nemški slepar, žrtev pa je miss Mildred Weilandova, ena izmed najlepših in najbogatejših mladih deklet brooklinskih. Njen oče je zelo bogat trgovec. Jeseni je bila miss Mildred Weilandova pri svojih sorodnikih na obisku. Pri vožnji z avtomobilom, v katerem se je vozila s svojo teto, se je poškodoval voz. V tem trenotku je prišel drug avtomobil. Njegov lastnik je hitro priskočil damam na pomoč. Ta se je predsta. vil kot baron Heino Leopold Goethe. Miss Weindlova se je na prvi pogled zaliubila v njega in njena ljubezen je bila vedno večja, ko ji je njen ideal zaupal, da je nelegitimni brat nemškega cesarja. V srečni domišljiji, da postane nekaka svakinja enega izmed prvih vladarjev, je šla miss VVeilandova koncem oktobra na ma-gistratni urad ter se tam poročila s svojim Leopoldom. Njen oče je sicer privolil, ko pa je uvidel, da njegova hči ni srečna v zakonu, je začel poizvedovati po preteklosti svojega zeta. In izvedel je precej presenetljive stvari. Izvedel je namreč, da njegovega zeta sodnijsko preganjajo zaradi raznih tatvin in sleparij po hotelih in da je že oženjen z drugo mlado Američanko, miss Gravenovo. Oče je takoj vzel svojo hčer zopet k sebi ter naznanil zeta policiji. Prej ga je pa še pošteno pretepel. Zdaj sedi »nelegitimni brat« nemškega cesarja in potomec velikega nemškega pesnika v zaporu ter premišljuje o svoji sreči.
* Zastonj dobi vsakdo po vseh trgovinah s čevlji in usnjem umetniško odlično opremljeni Bersonov stenski koledar, ki so ga izdali tvor-ničarji gumijevih podpetnikov Ber-son p. n. odjemalcem za novoletno darilo.
Darilo našim bralcem. Od božičnega okazijskega blaga ga je cel vagon prišlo prepozno, med tem nekaj tisoč štrapacnih garnitur (1 namizni prt in 2 posteljni pregrinjali, kompletne velikosti) bordo ali olivnih, z modernimi vzorci, ki jih firma S. Schein. zaloga preprog in pohištva na Dunaju I.. Bauernmarkt 10, 12 in 14 našim bralcem ob izrecnem sklicevanju na naš list pošilja po zelo znižani ceni 13 K 50 v po povzetju.
* Za odstranjenje kroničnega za-gatenja je priporočati daljšo rabo primernega sredstva. Po mnogo-stranskih zdravstvenih izkušnjah je za to najbolj pripravna Franc Jože-fova grenčica iz staroznanih Fran Jožefovih zdravilnih vrelcev v Budi (Budapešta). Tudi neprestana raba te izborne rudninske vode tudi najmanj ne škoduje prebavilom, pri tem pa vedno točno in ugodno odvaja. Japonske vseučiliške klinike rabijo to vodo že neprestano dolga leta, zato po pravici zasluži sloves, ki ga uživa po vsem svetu. — Vsaka lekarna, boljša drogerija ima v zalogi Franc Jožefovo grenčico, tako, da je vsakemu dostopno to zdravilo prve vrste.
Izkaz darov za Rdeči križ balkanskih držav.
(L blagajnik gosp   dr. Tone Gosak:)
28 decembra. Dr. Karba, zdravnik, Kamnik pošlje nabrano od K^dunca, zid. mojstra v Zno ilah K 3 70. — 31. decembra. T. Ježovnik pošlje v veseli družbi nabrano svoto K 4—. — Zadruga ključavničarjev v Ljubljani K 20*—. — 3 januarja 1913. Frank Sakser, New York pošlje nabrano 70 K. 5. januarja 1913 Frank Sakser, New York pošlje nabrano K 440'—. — Skupai 537 K 70 vin. — Preje izkazanih 45944 K 97 vin. — Vsega skupaj 46 482 K 67 vin.
Telefonsko in brzojavna poročilo.
MED VOJNO IN MIROM.
Konferenca veleposlanikov.
London, 11. januara. Včerajšnje posvetovanje veleposlanikov je trajalo nekako dve uri. Prihodnja seja se vrši v ponedeljek.
Demonstracija velesil pred Carigradom.
Pariz, 11. januarja. V diploma-tičnih krogih se govori, da se bavijo velesile že z možnostjo demonstracije vojnih ladij velesil pred Carigradom, če vztraja Turčija na svojem dosedanjem intransingentnem stališču.
Pri Cataldži. Carigrad, 11. januarja. Za slučaj zopetnega izbruha   sovražnosti, ne dobi Naiim pa$a vrhovnega povelj«
niŠtva nad turškimi Četami, marveč sedani šef generalnega štaba Tertev, ali pa Mahmud Šefket paša.
Sofija, 11. anuarja. »Agence te-legraphique bulgare« označuje carigradska poročila, da so se vršili med bolgarskimi in turškimi predstraža-mi pri Derksou boji, kot popolnoma neresnična.
Egejski otoki.
Pariz, 11. januarja. Kakor se izve, so priporočile velesile Turčiji, da naj prepusti njim ureditev vprašanja Egejskih otokov.
Pašič.
Belgrad, 11. januarja. Ministrski predsednik Pašič se je vrnil včeraj iz Skoplja, kjer se je mudil čez praznike, v Belgrad.
Albanija in Srbi.
Belgrad, 11. januarja. Splošno se odobrava v tukajšnjih resnih političnih krogih nastop srbske vlade, ki je prostovoljno naznanila, da hoče zapustiti Albanijo. Naglasa pa se tu in tam, da je potrebno, da srbske čete zasedenega ozemlja ne zapuste prej, predno niso rešeni vsi problemi, ki so v zvezi z balkansko vojno.
Srbski trgovski konzulati.
Belgrad, 11. januarja. Med aneksijsko krizo je dobila Srbija med obljubljenimi gospodarskimi kompenzacijami tudi obljubo, da sme ustanoviti v Bosni in drugih deželah monarhije trgovske konzulate. Kakor se izve, namerava ustanoviti Srbija po sklenjenem miru s Turčijo na podlagi te obljube konzulate v Sarajevu, Banjaluki,   Dubrovniku in Zagrebu.
Bolgarska.
Berolin, 11. januarja. »Vossische Zeitung« poroča iz Sofija, da ima potovanje bolgarskega finančnega ministra Theodorova v Rusijo namen, razjasniti sedanji težavni položaj Bolgarske. Iz Petrograda odpotuje Theodorov v Pariz zaradi finan-cijalnih razgovorov in od tam v London, da se udeleži razprav glede vojne odškodnine Turčije.
Budimpešta, 11. januarja. Neka tukajšnja velika banka je dobila iz dobro informiranega vira v Sofiji sporočilo, da je potovanje bolgarskega ministra Theodorova v zvezi s pričakovanim zopetnim izbruhom sovražnosti na Balkanu. Minister Theodorov ima nalogo, pregovoriti rusko vlado, da naj ne vztraja na svojem odklanjajočem stališču glede zasedenja Carigrada od strani Balkanske zveze. Bolgarska hoče zagotoviti Rusiji kot kompenzacijo za to dovoljenje prosto pot skozi Darda-nele.
Petrograd, 11. januarja. Bolgar-finačnni minister Theodorov je dospel sem.
Bolgarska in Romunska.
London, 11. januarja. V intervi-vu z zastopnikom Reuterjevega biroja je dementiral romunski minister Jonescu vest, da je ponudila Bolgarska Romunski pred leti Ruse (Ru-ščuk), Varno in Šumlo pod pogojem, da sklene Romunska z Bolgarsko zvezo proti Turčiji. Minister je dostavil, da bi bila Romunska odklonila tako ponudbo ter bi tako ponudbo tudi danes odklanjala. Minister je izjavil nadalje, da je tudi sedanja vest,' da zahteva Romunska Varno, popolnoma izmišljena. Jonescu je naglašal historične pravice Romunske do Dobrudže s Silistrijo vred, katere zadnji krščanski vladar koncem XIV. stoletja je bil knez Mircea, ki je imel naslov: »Knez romunski, gospod Si-listrije in vseh pokrajin na obeh straneh Donave do velikega morja.«
Prepoved za zrakoplove. Petrograd, 11. januarja. Gla5om sklepa ministrskega sveta, je inozemskim zrakoplovcem prepovedano, priti s svojimi zrakoplovi v času med 14. januarjem in 14. junijem 1913 čez zahodno rusko mejo. Ce bi se na dano znamenje zrakoplovi ne spustili takoj na tla, bi se streljalo proti njim.
Kritični položaj.
Dunaj, 11. januarja. Diplomatič-nih krogov se je polastilo vznemirjenje. Reuterjev biro poroča iz Londona, da se sicer ni zgodilo nič konkretnega, kar bi se smelo tolmačiti kot odločilen moment za poslabšanje. Vendar pa ima stacijonarnost sama na sebi nevaren značaj. Turčija je še vedno trdovratna.
V Carigradu so radikalna nazi-ranje vojaških krogov in spletke Mladoturkov že dobile premoč. Glasovi, da *aj Turčija zavrne kolektivno noto velesil, lei jo bo ta predložila še pred ponedeljkom postajajo vedno bolj popularni. Faktično obstoja nevarnost, da da Turčija na noto, ki so jo redignali veleposlaniki v smislu Grevjevih propozicij nepo-voljen odgovor. V tem slučaju so velesile pripravljene k resnejšim korakom, ter se je konferenca veleposlanikov bavila s sredstvi, s katerimi hoče izvesti nasilno intervencijo. Računati je z veliko demonstracijo
vojnega brodovja velesil pred Carigradom. Eventualno zasedejo velesile tudi Carigrad sam. Računa so tudi z rusko okupacijo Armenije. Pripomniti je treba, da velesile glede te točke Še niso prišle do sporazuma in je njih naziranje zelo skeptično. Škodoželjno se namiguje, da si evropska diplomacija tudi v tem slučaju ne ve pomagati in da velja za njo, kakor navadno: »Non possumus«.
Balkanske države se zato pripravljajo na vse eventualnosti in bolgarski generalni štab je dal položiti mine ob Marmarskem morju.
Balkanski delegati v Londonu izjavljajo, da bo njih potrpežljivost kmalo pri kraju. Edina nada v tem zmedenem položaju so privatni razgovori med Danevoni in Rešid pašo, ki dokazujejo, da vsi stiki med Balkansko zvezo in Turčijo še niso pretrgani. Gotovi krogi so sicer navzlic vsem težkočam mnenja, da se bodo mirovna pogajanja kmalo zopet pričela.
V kritičen stadij je stopila bolgarsko - romunska afera. Danes ponoči so prišle i/ Pariza vesti, ki ce-io zatrjujejo, da je stavila Romunska
Bolgarski
4Surni ultimatum
in da je v Bukarešti proklamirala mobilizacijo. Te vesti se do sedaj ne potrjujejo. Piplomatični krogi pa zatrjujejo, da ni izključeno, da pride med Bolgarsko in Romunsko do komplikacij. Najnovejše vesti iz Bukarešte, ki so dospele danes opoldne poročajo, da je obnovitev že skoraj pretrganih pogajanj med dr. Dane-vom in romunskim poslanikom Mi-sujem zagotovljena. Ta vest je napravila zelo ugoden vtisk kot znak, da napetost med Bolgarsko in Romunsko že pojenjnje.
Carigrad, ll. januarja. Romunski minister Filipescu se je izrazil v Carigradu napram nekaterim poročevalcem listov: Ce se Bolgarska ne uda našim zahtevam, bomo pogajanja prekinili. Turška pomoč nam je gotova.
Sofija, 11. januarja. V bolgarskih \ ladnih krogih smatrajo, da ni povoda soditi o bolgarsko romunskem sporu preveč pesimistično. Pogajanja se bodo v Londonu nadaljevala. Končna rešitev bolgarsko - romunskih pogajanj pa ne bo padla v Londonu marveč v Sofiji v direktnem stiku med obema vladama,
London, 11. januarja. Londonski poročevalec »Matina«, poroča o razgovoru z romunskim ministrom Jo-neskujem, da je ta izjavil, da bo Romunska danes predložila Danevu predlog glede svojih teritorijalnih zahtev. RomunsKa bo predlagala Bolgarski, da naj ji odstopi zahtevani teritorij, kakor hitro bo dobila od Turčiie kar zahteva.
Dunaj, 11. januarja. Oficijozna poročila o situaciji konstatirajo, da govore londonske vesli o poslabšanju položaja. Poudarja pa se, da Turčija navzlic svoji trdovratnosti ne bo vstrajala na sedanjem svojem stališču in ne bo igrala igre - va hanque« s svojo lastno usodo. Turčiji ni neznano, da so se pojavili simptomi, ki kažejo, da ;e tudi maloazijska posest Turči«e ogrožena, kakor hitro obnovi sovražnosti. Upanje na romunsko - bolgarske diference je neutemeljeno. Oba naroda bosta brez dvoma našla zadovoljiv aranžma. Neutemeljene so tudi vesti, ki poročalo o romunsko - turški zvezi.
Beroiin, 11. januarja. Londonski poročevalec »Vossische Zeitung« je i.nel razgovor z nekim balkanskim delegatom, ki se je izrazil, da Balkanska zveza turških groženj glede prekinjenja premirja smatra za >bluf<. Ce misli Turčija res odpokll-cati svoje delegate, potem ima vojno. 250.000 Bolgarov čaka pred Ca-taldžo, 200.000 Srbov čaka oduševljeno na obnovitev vojne s Turčijo. Potem bodo balkanske države definitivno rešile orijentsko vprašanje. Kljub temu balkanski delegatje ne verjamejo na obnovitev vojne.
Pri Camhonu so znamenito večerjali. Balkanski delegatje so turške delegate vljudno pozdravili. — Turški ilelegatje so jih manj vljudno pozdravili. Govorili so o vseh mogočih stvareh, samo o političnih zadevah nič. Na obnovitev mirovnih podajanj ni upati. Balkanski delegatje zautevajo, da skliče sejo Rešid paša prej pa hočejo vedeti, ali je Turčija zadovoljna s predajo Odrina, ali ne. Turki zahtevajo, da skliče sejo srbski delegat Novakovič.
O Balkanski zvezi.
Sotija, 11. januarja. Glasilo bolgarske vlade »Mir« je včeraj priobčil članek, v katerem je nanizan pre gled historijskih dogodkov preteklega leta, »Mir« naglasa velikanski pomen Balkanske zveze. Temu občudovanje vrednemu delu so se sprva stavile nasproti velike ovire. Osnutku Balkanske zveze je dala inicijativo Bolgarska, ki je tudi odstranila
vse ovire, ki se prvotno preprečevale uresničenje te ideje. »Mir« podaja nato zgodovinsko genezo Balkanske zveze. Najprvo sta sklenili zvezo Bolgarska in Srbija, tej zvezi se je potem pridružila Črna gora. To delo je torej pristno slovansko. Tudi bolgarsko - grška pogodba je bila podpisana v Sofiji. V znameniti seji dne 26. avgusta 1912 pod osebnim predsedstvom carja Ferdinanda, je ministrski svet sklenil, napovedati Turčiji vojno, ako se bo le - ta še nadalje upirala izvesti v Makedoniji in Stari Srbiji reforme, obljubljene v berolin-ski pogodbi. Zavezniki so soglašali s to odločitvijo in tako je prišlo do vojne. »Mir« želi, da bi spoznanje velikih dogodkov vodilo zaveznike k novim uspehom.
Konzul Tachy.
Belgrad, 11. januarja. Konzul Tachv je hudo zbolel za influenco. Vsled tega se ne bo mogel udeležiti slavnostnega razobešenja avstrijske zastave v Mitrovici. Zastava se razobesi ob navzočnosti drugega člana konzulskega zbora v Mitrovici dne 13. januarja.
Bolgarski železniški minister dunajski poslanik.
Dunaj, 11. januarja. V političnih krogih zatrjujejo, da je prispel bolgarski železniški minister Al. Fran-gja snoči na Dunaj v opravkih, ki so v zvezi s skorajšnjo izpremembo v dunajskem poslaništvu. V dip1oma-tičnih krogih se zatrjuje, da bo Frangja najbrže naslednik sedanjega bolgarskega poslanika na Dunaju Salabaševa.
O mirovni konferenci.
London, U. januara. Ako se bo še vršila kakšna seja mirovne konference, se ne ve. Neki balkanski delegat se je izrazil, da ni izključeno, da bi ne prišlo do nove seje, da bi se pa to moglo trditi z absolutno gotovostjo, bi bilo preoptimistično.
Turško časopisje za nadaljevanje vojne.
Carigrad. 11. januarja. Vsi tukajšnji listi priobčujejo ostre članke proti velesilam ter pozivajo vlado, naj demarcho velesil odkloni ter prične z vojnimi operacijami pri Ča-taldži.
Zimski špert v Bohinju.
Bohinjska Bistrica, 11. januarja. Sneži! Vremenske razmere za sankanje in smuči izborne!
Poroka v cesarski hiši.
Živjec, 11. januarja. Danes ob 11. dop. seje vršila poroka nadvoj-vodinje Mehtildis s knezom Olgierom Czartoryskim. Prisotnih je bilo mnogo članov cesarske rodbine in poljskega visokega plemstva. Poročil ju je kne-zoškof krakovski knez Sapieha.
Mali finančni načrt.
Dunaj, 11. januarja. V sredo se sestane konferenca zastopnikov fin. odseka gosposke in poslanske zbornice, ki se bo bavila s takozvanim malim finančnim načrtom.
Grof Sedinickv umrl.
Dunaj, 11. januarja. Član gosposke zbornice grof Zdenko Sedlnicv je umrl včeraj v Opavi v 77. letu svoje starosti. Bil je del j časa bolan.
Avanzma v profesorski službi.
Dunaj, 11. januarja. Ravnatelj goriškega učiteljišča Viktor Bežek je pomaknjen v VI. činovni razred.
Proti ogrski vladi
Budimpešta, 11. januarja. Agitacije proti ogrski vladi se udeželujejo tudi komitati, kot prve peštanski ko-mitat, ki ima v ponedeljek izredno sejo kongregracij v kateri bo označil svoje stališče napram davčnim zakonom in volilnemu načrtu. Izrekli bodo vladi nezaupanje.
Ogrska delavna stranka.
Budimpešta, 11. januarja. Predsednik ogrske narodne delavne stranke Dezider pl. Perczel, ki se vsled bolezni že nad eno leto ni aktivno udeležil političnega življenja, je naznanil ministrskemu predsedniku svoj odstop kot predsednik te stranke. Pismo se prebere 21. t. m. na strankarskem shodu delavne stranke. Glede naslednika se je stranka že dogovorila ter bo na tem shodu izvoljen za predsednika narodne delavne stranke grof Khuen-Hedervary.
Prvi pojavi po novih vojnih zakonih.
Budimpešta, 11. januarja. V krogih Kossuthove stranke govore, da se je vršila včeraj pri min. preds. konferenca glede event. soc. demokratične generalne stavke. Ministrski predsednik je izjavil, da je vlada odločena uveljaviti v tem slučaju pred kratkim odobrene izjemne določbe.
Srebrna poroka.
Solnograd, 11. januarja. Deželni predsednik grof Schaifgotsch slavi .da-
nes svojo srebrno poroko, ter mu je prebivalstvo priredilo ovacije.
Bosanski sabor.
Sarajevo, 11. januarja. Tu se vrši konferenca zastopnikov sabora z zastopnki vlade glede določitve uradnega jezika. Vlada je izjavila, da sprejme določbo, da bodi hrvaško-srbski jezik uradni jezik; zahteva pa, da morajo uradi in oblasti sprejemati tudi vloge v nemškem in madžarkem jeziku rešiti. Eksekutivni odsek večine je to stališče vlade direktno odklonil. Vsled tega je prišel konflikt v kritičen stadij. Računa se, da bo bosanski sabor kmalu razpuščen.
Iz Drevfusove afere.
Pariz, 11. januarja. Podpolkovnik Paty de Clam, znan iz Drevfusovega procesa, ki je bil umirovljen, je bil zopet reaktiviran. Zadeva je vzbudila v parlamentarnih krogih veliko iznenađenje.
Nemško posojiio.
Frankobrod o. M. 11. januarja. „Frankfurter Zeitung" poroča, da Nemčija za sedaj še ne bo vzela nobenega posojila. Pač pa bo morala misliti Pruska na emisijo posojila, že da bo mogla izvršiti izredne zgradbe železnic in kanalov.
Izključenje iz ruskega državnega sveta.
Petrograd 11. januarja. Minister notranjih del Maklakov je izključil iz državnega sveta znanega znanstvenika in kriminalista Taganceva in sicer samo zaradi tega, ker zagovarja odpravo smrtne kazni.
Kitajska in Rusija.
Beroiin 11. januarja. „Lokal-anzeiger" poroča iz Petrograda, da narašča protiruska agitacija na Kitajskem vendno bolj, dasiravno nastopajo Juanšikaj, gubernatorji, uradi in vojaški šefi odrito proti njej.
Maroko.
Pariz 11. janu. „Agenze Havas" poroča iz Mogadorja z dne 8. t. m.: Kolona Guevdon, ki :"ma nalogo oprostiti Francozom prijaznega kaida Ku-blana in napraviti zvezo z Mogador-jem, je razbila več sovražnih čet. Ma-ročani so imeli 500 mrtvih, kolona Guevdon pa 12 mrtvih in 60 ranjenih.
Strahovitosti s Kitajskega.
Sanghal, 11. januarja. Katoliški misionarji iz Haininga v pokrajini Kvanksi poročajo o strašnih grozodejstvih kitajskih oblasti proti gobavcem. Oblasti so gobavce izgnale iz mesta in jih prisilile, da so kakor zveri živeli v velikem gozdu. Misionarji so jim hoteli napraviti lesene koče, toda vlada jim je to prepovedala, pač pa je ukazala vojakom, izkopati velike podzemeljske luknje, v katere so položili s petrolejem napojene trame. V te podzemeljske luknje so vojaki nato nagnali gobavce, pod njimi pa zažgali s petrolejem prepojene tramove. V strašnih mukah so zgoreli vsi gobavci. Proceduro je opazovala nebrojna množica.
Gospodarstvo.
Gospodarski uspeh minolega leta.
R. Šega.
(Konec.)
Mednarodni denarni trg je bil v preteklem letu naši državi popolnoma zaprt. Odkazana je bila le na svoja lastna sredstva. Avstro - ogrska banka je bila edina zakladnica, iz katere so mogli črpati denarni zavodi. In danes je popolnoma jasno in dokazano, da naši državi nikakor ne zadoščajo njena, lastna sredstva za ugodni gospodarski razvoj. To dejstvo in spoznanje pa zopet dokazuje, da naša zunanja politika ni samo zgrešena napram slovanskim državam na Balkanu, kamor naj izvaža naša avstrijka industrija svoje izdelke, temveč tudi napram bogatim zahodnim državam evropskim, od koder naj črpa naša industrija, naša trgovina, sploh naša podjetnost svojo življensko — finančno moč.
Ta gospodarska kriza pa se javlja seveda tudi na avstrijskih borzah. In velikanske so bile izgube, ki jih je doživela v preteklem letu specielno dunajska borza. Skupno znižanje kurzne vrednosti v preteklem letu znaša 1065'02 milijona kron. K temu je pač pripomoglo tudi dejstvo, da občinstvo še nikdar ni tako špekuliralo nego v preteklem , letu. Razpoloženja na dunajski borzi niso delala dejstva, temveč dunajsko krščansko - socialno in židovsko časopisje, ki je politične in gospodarske dogodke prikrojevalo po vsakdanji potrebi in po potrebi najnižjih političnih instinktov. In smelo smemo trditi, da je edini Prochaska stal milijone in milijone. In žalostno je, da naša vlada podpira Še danes časopisje in politične stranke, ki so s svojim brezvestnim hujskanjem avstrijsko
narodno - gospodarstvo tako zelo oškodovali, da bo prebivalstvo, posebno pa široke mase še dolgo in neizmerno trpele vsled tega.
Napetost na denarnem  trgu je dobila najpogubnejši odmev v velikanskem številu insolvenc in kon-kurzov. Dolgo časa je bila naša država ponosna na redke konkurze, ki so se pri nas dogajali. Lani pa je v važnih gospodarskih panogah število falitnih trgovskih eksistenc večjo nego prej v desetletjih. Konkurzov, j pri katerih znašajo pasiva več nego j stotisoč kron, je bilo 460; skupna pasiva pa čez dvesto  milijonov kron. Število insolvenc, pri katerih so znašala pasiva najmanj en milijon kron, je znašalo 51. Manjših falimentov je j oilo pa toliko, kakor jih še ne pom- \ nijo. Efektivne izgube   vsled insolvenc in konkurzov računajo na 70 odstotkov vseh obveznosti, torej r več nego na 200 milijonov kron.
Razmere na delovnem trgu spomladi in poleti niso bile neugodne, jeseni pa je začelo povsod dela primanjkovati. Mnogo industrijskih podjetij je omejilo svoj obrat. V tvor-nicah so delali le po tri ali Štiri dni v tednu. V premnogih trgovinah so zaradi slabe kupčije odpustili več sto uslužbencev. In danes je število brezposelnih v naši državi nenavadno veliko.
In naše državne finance?
Proračun za 1. 1912. in tudi za 1. 1913. je seveda končal s prebitkom, seveda le vsled tega, ker so zvišali mnogo bolj nego v drugih letih nekatere pričakovane dohodke. Ta bud-getna politika je bila ustvarjena v veri, da bo naše gospodarsko življenje v preteklem letu zdravo. To vero v boljšo konjunkturo je minister Za-Ieski izrecno podčrtal v svojem govoru. Toda dozdaj se to pričakovanje še ni izpolnilo. Dvakrat se je morala država poslužiti kreditnih operacij: začetkom leta te bila izdana renta v znesku 200 milijonov kron in koncem leta so bile izdane blagajniške nakaznice v obeh državnih polovicah v skupnem znesku 250 milj. kron. Renta je bila vmeščena v javni subskrip-ciji. Blagajniške nakaznice pa, v kolikor se tičejo naše državne polovice, v Združenih ameriških državah za nenavadno visoke obresti. Tekoče izdaje državne so proračunjene za 1. 1913 na več nego tri miliarde kron, dočim računajo z 197 milj. kron višjimi dohodki nego 1. 1912. Zelo dvomljivo pa je, če se bo ta ugodnejši rezultat dosegel v teh slabih finančnih razmerah. Finančno ministrstvo ima sicer pravico, da izda za nadaljnih 350 milj. kron rent, vendar pa je vprašanje, kje bodo našli kupce za te rente. To ne bo tako lahko, kakor si to predstavljajo merodajni krogi.
Tako vidimo, da je povsod velika gospodarska mizerija in da bo preteklo še mnogo let, da se naša država gospodarsko zopet opomore. To bo pa le mogoče, če bo naša notranja in zunanja politika šla po petih, ki smo jih že prej omenili.
— Glavni semenj za kože ter kožuhovino se bode vršil v ponedeljek, dne 27. t. m. kot navadno v skladiščih tvrdke »Balkan« špedicij-ske in kom. delniške družbe na Dunajski cesti Št, 33.
— Trgovsko - obrtna banka v 1. Snoči se je vršil v prostorih ravnateljstva podružnice Jadranske banke izredni občni zbor Trgovsko-obrtne banke. Občni zbor se je vršil na željo nekaterih članov te zadruge, da izvedo o sedanjem stanju likvidacije. Pojasnila so bila povoljna in so člani zadruge sklenili zaprositi Jadransko banko, da prevzame vse do sedaj še neprevzete kredite Trgovsko - obrtne banke v L, da je mogoče likvidacijo končati.
— I. knjigovodski tečaj v Novem mestu, ki ga priredi Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem skupno s tamošnjo obrtno zadrugo, se bo začel v torek 14. t. m. ob 6. uri popoldne v poslopju stare gimnazije. Pouk bo vodil adjunkt Kmetijske šole na Grmu g. Anton Lapajne. Za vsa pojasnila glede udeležbe tečaja naj se obrne naravnost na voditelja g. La-pajneta oziroma načelnika tamošnje zadruge g. I. Sedlarja, gostilničarja in kolarskega mojstra.
— Avstrijski kataster vodnih moči. HidrografiČna osrednja pisarna pri c. kr. ministrstvu za javna dela je pravkar izdala četrti zvezek katastra vodnih moči. Prospekti o tem zvezku se morejo pogledati v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, ter se na željo tudi dopo-šljejo interesentom, dokler bo kaj zaloge.
— Preniemba nosilne zmožnosti državno - železniških voz serij Gg, Gge, Irb, Ikg, Ihn in Ihng. C. kr.
železniško ministrstvo je odredilo v svrho nadaljnega podpiranja preva-ževalne službe, da se morejo naložiti vozovi c. kr. državne železpice serij Qg, Gge. Irb, Ikg, Ihu~fe Ihng % Jj- *
listnimi nosilnimi peresi do 16.630 kg, ne da bi se vsled tega za sedaj pre-menila napisana nakladna teža. V interesu odpošiljalcev je, da se čim izdatneje poslužijo te zvišane nakladne zmožnosti na ta način, da prej omenjene serije voz intenzivno in racijonalno izrabljajo. Interesentom se zato priporoča, da uvažujejo pri dobavnih sklepih zvišano nosilno zmožnost navedenih voz.
— Konkurzi na Ruskem. Iz Varšave poročajo: Glasom statistike je bilo lani na Ruskem v 388. mestih 2003 konkurzi z 170,308.288 rubljev pasiv. V Moskvi so znašala pasiva 30,293.120 rubljev, v Petrogradu, Rigi, Odesi in Lodzu 26,231.000 rubljev, v Varšavi 9,963.000 rubljev.
Pročitane napredne
časopise
zbira in razpošilja tajništvo Narod-no-napredne stranke. Časopisje je danes najmočnejša idejina moč. Iz-vrševalni odbor prosi vljudno svoje somišljenike v Ljubljani, da pošiljajo redno vsak četrtek preči tane napredne časopise preteklega tedna v tajniški urad (VVolfova ulica 10/T.) ali naj vsaj naznanijo tajništvu svoje naslove. Poleg tega zbirajo krajevna politična društva prečitane časopise v svojem okraju.
Kmečka pisarno narodno-napredne stranke
Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbi nskih in vojaških zadevah. Izključene pa sr> zasebne pravdne zadeve. — Pisarna bc poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmetsko pisarno narodno-napredne stranke v Ljubljani, WoIfova ulica 10. Ob sebi umevno je da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim županstvom.
LjtAt>ljan.i POZIV!
Načelstvo jezdnega odseka poživlja brate jezdece, začetnike, da se čim preje zglase pri bratu blagajniku H o d k u (Gričar č< Mejač), da jim da natančna noiasnila glede tdeležbe Jahalnih vaj in to z ozirom na bližajoči se Vsesokolski zlet.
Načelstvo.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem časa ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
14«
velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto ... K 24-— | Četrt leta... K
Pol leta . . . „ 12-— I En mesec...» 2.— V upravništvu prejeman na mesec K lta90. SpoŠiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto ... K 25«— j Četrt leta .. K 6-50
Pol leta
13-
En mesec
2-30
Za Nemčijo.vse leto 30 K. Za Ameriko in druge
dežele vse leto 35 K. SMT* Naroča se lahko z vsakim dnevom, a brata se mora postati tudi naročnina, drugače se ne
oziramo na dotično naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. 5WT list se ustavlja 10. dan po potekli naro čnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času.
UpravUvo »Slovenskega tiaroia',
Naprednjak!,
spominjajte se pri vsaki priliki
»»Narodnega sklada"
ni nabirajte prispevke zanj!
86
Poslano.
Pred kratkim je bilo objavljeno
v »Slovencu« »Poslano«, v katerem napada novomeški katehet Ciril Azman novomeške akademike češ, da so pisci članka »2enitovanjsko potovanje itd.« v »Slovenskem Narodu« in jim očita denuncijantstvo. Novomeški akademiki pa svetujejo go-spodu katehetu sledeče:
»Kadar misli gospod katehet zo-i et napadati in psovati novomeške akademike zaradi kakega Članka, naj se preje natančno informira o piscu.« Nadalje izjavljamo, da je no-\.meškim akademikom popolnoma -dno, če gre kak dijak na ženito-vanjsko potovanje sam ali pa cela Marijina družba« pod vodstvom katehetovim. Našo brezbrižnost in tolerantnost v tujih seksualnih zadevah lahko sklepa iz dejstva, da se tudi dosedaj uismo nič brigali za to, niti pogrevali po časnikih. Če si je kak -laziljenec semtertja privoščil sla-dak poljub na deviških ustnih cveto-
aročenke. Končno naj si Šteje v j,vojo zaslugo, če novomeški akademiki na ta način odgovarjajo na je-
>ko zavit in z izmišljotinami žarel i cn napad človeka, ki mu je božja previdnost naklonila akademski karakter doli v gorki Italiji, v rojstnem mestu takozvanih   dekliških, devi-
i pospešujočih inštitutov, v čast jn slavo papežev šteti se imajočih.
»Insultovani« novomeški akademiki.
Prošnja«
Dne 22. januarja 1913 ima biti moje posestvo pri tukajšnjem c. kr. rajnem sodišču dražbenim potom dano. Storil sem korake za usta-itev, ker pa za ugodni uspeh nisem ^polnoma varen, prosim hranilnice posojilnice, pa tudi privatnike, ki hoteli posoditi na prvo mesto na \ se moje posestvo za sedaj 40.000 K i kresu 1913 pa bi eventualno rabil 12.000 K. s čimer bi mi bilo s tem mogoče ohraniti vsa svoja posestva.
estva so sodnijsko   cenjena na 7J.000 K. mene pa stanejo S0.000 K. Msojilodajalcem se garantira že se-daj 6'     obrestovanje   od zneska .000 K. ker pa se rabi posojila za •vič 40.000 K, za drugič pa 12.000 on, bi bilo   posojilo popolnoma cirno. Posestvo Visoko na Golovcu s samo zase   reprezentira veliko rednost ter je po splošni sodbi nesrečno eno najlepših,glede razgleda pa znabiti najlepša točka Ljubljane.   Ob sedanjih neugodnih razme-rah mi, žal, ni bilo vselej mogoče poreci po želji, ker sem vztrajal komaj ob največjem naporu — u vidni ljudje so mi to izpregledali — vendar ?m iz ljubezni  do   rodnega mesta »al ohraniti to za ljubljanski tuj-promet in tudi za Ljubljančane s.»mo takorekoč neogibno izletišče, , j je vsak začetek težak — žrtvoval Lin vse svoje imetje, da tudi prebi-.alcem na tej strani   Ljubljane nuni to, kar imajo na onem koncu v ivoliju in Rožniku, rad bi pokazal nliančanom in drugim, da je tudi vec hrib, prav   vreden vsega evanja.   Vsak   dan   ga vidijo I jubljančanje — Golovec — pa ga še !ar ne poznajo; treba bo Golo-: Ljubljančanom šele odkriti. Dru-J imajo za take stvari vse dru-tčno zanimanje. — O, da bi tak lep izletni kraj imel Trst, Reka . . .
Na vas vseh je torej. Vi ljubitelji I ubijane, središča Slovenije, da ne -iste, da se upropasti   ra najlepša r ogledna   točka, ki kakor nobena ga nudi razgleda po vse! solnčni < orenjski in še daleč drugam okoli, i h skromnih razmerah sem ne glede številno svojo družino skušal ta-rekoč odkriti Ljubljančanom Go-ec, doslej še premalo pripoznan in — obiskan.
Da se   to, s tolikimi težavami ustanovljeno podetje ne uniči, prosim vse prijatelje proste narave, naj mi priskočijo na pomoč — podietno-sti sem dokazal dovolj — in bi mi bi-> za silo na pomoč tudi manjše posojilo. Hvaležen bom pa tudi tistim, ki me ali osebno posetijo, ali pa do-hrohotno priporoče moje podjetje. Restavracija »Visoko« na Golovcu v Ljubljani. (167) FRANC ANŽIČ
Darila.
na krsto g. Avg. Praprotnika iz Lokev na Krasu 55 K, (darovali sledeči: Avg. Tosti 10 K, M. Praprotnik 10 K, F. Praprotnik 10 K, Fr. KrapeS 10 K. M. Krapeš 5 K, Edv. Rraprotnik 5 K m P. Rea 5 K), Mihael Bregar iz Maribora 3 K 50 v, in Janko Premrov, rač. nadsvet. v Sarajevu 16-60 K nabral med Sarajevskimi Slovenci. — Skupaj 111-30 K, Živeli nabiralci in darovalci!
*
Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju so v
času od 13. decembra do 6. januarja darovali: 100 K: Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju; 40 K: dr. Ivan Zolger, min. svetnik v preds. min. sveta na Dunaju; po 20 K: dr. Ivan Lekelj, sodni svetnik v pok. na Dunaju, dr. D Treo, odvetnik v Gorici, Franc Dukić, dvorni svetnik na Dunaju, in dr. F. Miiller, odvetnik v Celovcu; po 10 K: Niko Lenček, notar v Škofji Loki, I. Oblak, trgovec na Vrhniki, dr. Anton Božič, odvetnik v Celju, dr. Fran Horvat, notar v Brežicah, Ferdinand Souvan, vele-tržec v Ljubljani, županstvo Ajdovščina, Oton Ploj, notar v Črnomlju, dr. Tomaž Horvat, odvetnik v Ptuju, dr. Vek. Kukovec, odvetnik v Celju, Maks Pleteršnik, nrofesor v pokoju, v Ljubljani, Ignacij Supan, učitelj v Brežicah ob Savi, Anton Reich, ravnatelj v Gradcu, Jak. Ko-gej, notar v Postojni, Prokop vitez Gr-isselli na Dunaju, dr. A. Lavš v Splitu in tvrdka Uršič in Lipej v Brežicah ob Savi; 6 K: dr. I. Žitnik, državni poslanec v Ljubljani; po 5 K: dr. Urban Lemež, odvetnik v Slov. Bistrici, Alojzij Tavčar, profesor na realki, inž. Jan Rataj, oba v Ljubljani, Dora Klobova, poštarica v Gorenji vasi, Matija Marinšek, notar v Tržiču, Anton Trstenjak v Ljub-jlani, dr. Anton Medved, profrsor v Mariboru, dr. Fr. Derganc, primarij v Ljubljani, Anton Trevn na Jesenicah na Gorenjskem, Luka Lavtar, profesor v Mariboru, Norbert Za-nier, veletržec v Št. Pavlu pri Preb., Andrej Podhostnik, župnik na Rečici ob Savi, H. Schreiner, ravnatelj v Mariboru. Jos. Sitter, sodni svetnik v Brežicah ob Savi, dr. Jakob Do-ljan, sodni svetnik v Postojni, Fran Vidmar, okrajni sodnik v Bovcu, in dr. I. Reja, zdravnik v Bazovici p. T.; po 4 K: Ivan Murnik, ces. svetnik v Ljubljani, Ivan Grafenauer, profesor v Ljubljani, in dr. Silvin Hrašovec, okrajni sodnik v Novem mestu; po 3 K: L Omersa. župnik v Sežani, in dr. Alojzij Kraut, odvetnik v Kamniku; po 2 K: Karel Planinšek, tr-eovec, Ivan Kruleč, vadn. učitelj, Fran Abulner, pristav mestne hranilnice, vsi v Ljubljani, Jožef Kržiš-nik, gimnazijski profesor v Št. Vidu nad Ljubljano,in dr. Fr. Kogoj na Jesenicah na Gorenjskem; 1 K: Josip Meden, posestnik v Senožečah. — Skupaj 500 kron. — S toplo zahvalo za prejete darove združuje društveni odbor iskreno prošnjo, da se spomnijo visokošolskega dijaštva sredi zime še drugi dobrotniki in vpošljejo na naslov blagajnika: Dr. Stanke Lapajne, dvorni in sodni svetnik m Dunaju, L, Braunerstrasse 10.
Zahvala.
Tvrdka E. Suttnar v Lfubijani
ie podarila Ciril Metodovi šoli pri Sv Jakobu v Trstu krasno stensko uro Podpisano vodstvo se za  ta dar
naisrcneiše zahvaljuje
Vodstvo jtjto L-Metol šole pil ft. Jakobu v Tnlu. itenasnii list obsega 6 stran,
Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne
Ipravništvu naših listov so poslali: Za „Ciril in Metodovo družbo" Franc Schmit v Št. Jerneju na Dolenjskem 7*20 K z geslom: Pri Bakšetu se zbrali Smo božje kronce dali Narodu in domovini v dar Ciril-Metodovi družbi na oltar!! dr. Josip Globevnik odv. v Novem mestu 10 K, iz kazenske poravnave U 236/12 Mihata Luhšič iz Zaloga Proti Jerneju Plut odtam radi žaljenja j časti, Ernest Kobler v Ribnici 19 K, 1 nabrano v gostoljubni hiši Šutejevi v Jelendolu (od te svote je daroval g. j Mlakar iz Glažute 10 K), mesto venca J
Umrli so v Ljubljani:
Dne 8. januarja: Matevž Aleš, tobačne tovarne delavec v pokoju, 72 let, Ulica na Grad 2. — Pavel Fa-latov, krojačev sin, 16 mesecev, Streliška ulica 15.
Dne 9. januarja: Dušan Milavec, uradnega sluge sin, 3 leta, Hrenova ulica 13.
Shujšanje—Povišanje teže.
Shujšanje po bolezni, zaradi pomankanja siasti in podobnega je na vsak način treba zatirati. Kdor v takih slučajih seže po Scot-tovi emulziji, pride, kakor je že večkrat pokazala izkušnja, v dvojnem pogledu hitreje do cilja. Najprej
SCOTTOVA
Ef/lUliZIJfl
močno povzdiguje slast do jedi, torej pospešuje zvišanje sprejema hrane, kar Že samo na sebi telo krepi. Pa je tudi Scottova emulzija sama izredno redilna in zato večkrat v kratkem času povzroči vidno zvišanje moči in teže. Ker je Scottova emulzija sestavljena izključno iz najčistejših in najboljših surovin in po učinku vseskozi zanesljva, je Že zdavnai potrjen rije svetovni sloves, da je najboljša emulzija
Cena originalni steklenici 2 K 50 v. dobiva se po vseh lekarnah Proti vpoSiljatvi '•;) v v pismenih znamka'i dobite od tvrdke SCOTT & BROWNE d. o *. ns Dunajn VU sklicevaje se na naš jist enkratno vpoSiljatev poizKuinje od kake lekarne.
Kdor ve razločiti dober
Ukor od slabega, se ne da
preslepiti s ponaredband, ampak zahteva pristal
Po slabem pitju Si bolan, Od tega boš Vesel, m o čas!
„FL0RIAN" ne slabi h ne omami, ampak daje moč in veselje" do dela,
■mu i li l 1 ll ■!
Postavno varovano
PRIZNANA [. NAJBOLJŠA PETA IZ GUMU
r£JMAXITX
85-951 86-15
_   Sa preMvsloe aiH, uradnike no.
Proti težkočam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja tn napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni JMIpOT SeMUti prsi«*,« ker vpliva
na prebavljanje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topiien učinek. Skailjica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagate!; na DUNAJU, Tnchlanoen 9. V le- t karnah na deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 33
Borzna poročila«
Ljubljanska
»Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni Varil daatjtke bane 11. januarja 1913
p«»ini.     °""at l Bi'?<""
4*/, majeva renta . . 4*2'/. srebrna renta .... 4°/, avstr. kronska renta . . 4V« ogr „ „ . . 4°/» kranjsko deželno posojilo 4°/> k. o. češke dež. banke
In6kt.
srečke !*   1860 '/g   . -
tiske.....
zemeljske I. izdaje
H. „ ogrske hlnotečne . . dan. komunalne avstr. kreditne . . ljubljanske  .  . , \[   avstr. rdeč. križa . »■   o?r.    ii n M   bazilika   .  .  . . „ turške.....
OeloJoe.
f.Jublfanske kreditne h&nl<? Avstr. kreditnega zavoda Dunajske bančne družbe ■ Tužne železnice .... Državne Železnice . . • Alplne-Montan .... Češke sladkorne družbe . Zlvnostenske banke.  • .
Valute.
Cekini...... ,
Marke    •  *   ...   • . Franki   .... ...
I.ire .  ... ..s.
Rubiji.
Žitne cene v Budim
Dne 11 januarja 1913.
88 75	88-95 «
86 10	86 30 ;
85-25	8545 ;
	9450
89-	90- j
M7-	457 - j
650 —	--:
286 —	298 — '
274 —	286— l
253-75	26 -75
241 50	253 50
480--	492 — ;
477--	4H9 —
6o —	72 —
53 50	P9 50 •
3?-50	38-5-"> ;
27 2r.	33 25 '
21680	21980 .
'39 —	440 - !
ei^75	620 75 *
515*25	51*25
103 75	10175 •
711- -	712- :
10^175	1G52 75 *
372 -	375 - *
267-25	268-25 ;
11-42	< 11-16 i
117-65	117 95
j 95-75	95 95
9425	! 94-50
254'—	j 254*75 j 1
H! MM
s sodno in polletno odvetniško prakso išče mesta, 164
VstGp takoj ali v dogledaem času. Ponudbe na uprav. »SI. Nar.« pod ,št 1000*.
Iščem v najem dobro Idočo
pekarijo
na deželi ali ~* mestu, precej ali pozneje. Naslov: Glavač Iv. Zebentholstras-se št 9. Bellali, (Vlllacb) Koroiko.
Mladenič
star 24 let, 166
išče v kakem hotelu ali restavr. službe  kuharskega pomočnika.
Učil se je pol .eta kuhati v večjem hotela in bil pri vojakih kot častniški kuhar. — Želi se še boliše izobraziti v tej stroki. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«.
i _
ičar
se išče za grobo in srednje delo
(Grob- und Mittelzieher). 160 Žičar za pobakrano jekleno žico. Po-nndbe pod „H. 30" na upr. »Slov. Nar.«.
Termin.
Pšenica za april 1913       . za 50 ks 11*86 !
Pšenica za oktobei 1913. za 50 kg 11 94
Rž za april 1913       ... za 50 ks; 10*28
Rž za oktobei 1913 ... za 50 kg   9-71 ,
Oves za april 1913       .  . za 50 ke 10 90 ]
Oves za oktober 1912   .   ; za 50 kg   9 23
Koruza za ma» 1913  .   .   . za nO kg   7 69
Koruza za iulij 1913 .  . za 50 kg   7 83
ffetsorolosicno pofocko«
Višloa nad morjem 306'2 Srednji zračni tlak 736 mm
januar, j	Čas opazovanja	Stanje l barometra v mm	Tempera- j tura v C	Vetrovi	Nebo
10 i>	2. pop. 9. zv.	739-5 | 739 6 i	—3-2 —33	sr. svzh sr jvzh	oblačno
11.	7. zj.	738-2 j	-3-2	si. sever	w
Srednja včerajšnja temperatura —3*4°, norm. —2 7° Padavina v 24 urah 0O mm
\
913
se išče za mlado dobro vzgojeno damo pri fini slov. rodbini v svrho pri-učenia slovenščine. Ponudbe sceno ood
„1894" poste restante Dunaj Vin, Z&ariatreugasss.   Ves naslov pove upravništvo    „ Slo venskega Naroda«. 158
Sotačno, zračno
150
se odda za 1. maj na cesti na juž. železnico št. 32,1, nadstropje
in sicer s tremi sobami s parketi, kuhinjo, kletjo, drvarnico in obsežnim vrtom z vrtno uto. Poive se istotam.
Slovenska
Veselo in srečno
r\ovo leto
želiva vsem   cenjenim  gostom, kakor tudi prijateljem in znancem ter se priporočava nadaljni naklonjenosti
Ignacij in Leni Banko Martinova cesta št. 3, Ljubljana,
155
ki dobro razume nemško zna spretno nemško stenografirati ia pisati na stroj,
se sprejme.
Natančne   ponudbe  pod „Nutrigen*
Unternehmung, Budapešta Andrš« 8sy utca štev. 27'. 169
i    • rt ••• J«*5
Ženitna ponudba.
^ S[ ž! ž! l^m^^
N
H H
S
N N
Mladenič, star 32 let, Iz boljše družine, z več tisoč kron premoženja, se želi poročiti z gospodično, ki bi naj imela lepo idočo gostilno ali trgovinov Samo resne ponudbe s sliko na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod šifro:
..Vesela bodočnost 2000«.
168
Potrti žalosti Javljamo, da nam je kruta smrt ugrabila na Dunaju dne 8. januarja t. I. po kratkem, mučnem trpljenju našega predragega prijatelja, gospoda 161
dr. med. Hugona Perenvi
zobozdravnika.
Dragemu rajniku, ki je bil vedno vrl značaj bodo ohranili blag spomin njegovi       ^a^u prtl«tel|lL
Pozor! Pozor!
V Marlbota deset ilnt od kolodvora se proda:
z vrtom in stavbiščem, ori južnega kolodvora v Mariboru tričetrt ure oddaljeno v Poljskavi je oddati majhen vinograd z okoli 8 orali, med tem okoli 2 orala novonasajenega vinograda in travnika, krme za okoli 4 živine in majhna gosposka hiša zviničarijo, senjakem in čebel jn jakom.
Veliko posestvo
pol ure od Maribora; južni kolodvor v Frei-deggu z okoli 28 orali zemljišča, od tega novonasajenega vinograda okoli 5 oralov, drugo gozd, velika drevesnica, travniki, čebeljnjak, 2 viničarski hiši in gosposka, krme za 10 živine, vina se vsako leto prodajo z vinotočom pod vejico, dalje se prodaja tudi mleko. Vsi trije objekti se prodajo ceno radi drugega podjetja. Ceno pove pismeno gospodar &M$vi& to* baboresefe, trgoviam s fesrauni, Unisi SduttiedS&sse e« m
B. Gdtzl, Ljubljana
3331
Mestni trg št, 19.
Krasne novosti zimskih oblek In površnikov
MT d.oznsKSeg'a, izdelke. -90
Za Baročlla po meri največja izbira ta- in inozemskega blaga.
S*3M   *PCJ   Sli   8a      Brez konkurence. Najnižje cene. Solidna postrežba.
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno  posteljno perje!
1 ke sivega, dobrega, pulienepa 2 K; boli šega 240 K; Drima polbelegra 280 K; beleea 4 K; belecra nuhastepa 5*10 K; kg vešefinep-* snelno belega, nuli enega, 6'40 K. 8 K; kg ouha, sivega 6 K, 7 K, beleea, finega 10 K: na"«fineiši prsni puh 12 K. Naročila »d * kar n*T>re; franko.
ISotovHene oostrlje
t2 gostoniteea rdečega, mo drega,   belega   ali rumenega
nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dlg, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim nerjem 16 K; napo puh 20 K; puh ?4 K: posamezne pernice 10 K, 1* K, 14 K, 16 K, iglavnice 3 K, 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm sir. »3 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nica, 00 cm dolga, 70 cm šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 80,14 K 80. Razpošilja se po novzetiu. od 12 K naprej franko.   Lahko se franko zamenia m neugaiaioče se vrne denar —
I Natančni cenovniki gratis in franko.     8 Renisch, Dešenice št. 767, Češko. ||
B
r°i
v mm sn
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Trst — New York, Bnenos Aires, Rio de Janerio, Santos Itd.
z najnovejšimi brzoparniki z dvema vijakoma električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih !e za vsakega potnika preskrbljeno, da
51
i
dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, posteljo, kopelj itd.
PAKiMOV: V Sefiins Ameriko vsako sobote, i Južno Ameriko vsaki!) U dni.
' Vsakovrstna pojasnila daje radevolje brezplačno in prod&ia vozne liste glavni zastopnik za
Kranjsko. Šta:ersko in Koroško
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska nI. 26.
=]I°3[£l(=
ngii5|i=iian5ii==n5»=
anoišjc
Visoko, moderno podobo, lepoto lini], udobnost dajo samo Warnerja Rust Proof
S
(Originalno amerikan. izdelek).
Se pere kakor vsako drugo perilo, ne da bi se
odstranile vloge.
Za vsak kos se jamči.
npLstPr's'i/*
Edina zaloga v Ljubljani;
Josinlna Podkrajšek,
L|ablfa^a9 Čevljarska ul. 2.
Priporoča tudi veliko zalogo higien. perila Jagrovega in Tetra ter vse druge modne predmete najboljše kakovosti.
Poštna naročila se izvršujejo točno.
m
31
Olupec! Ali si še sedaj nisi zapomnil, da kadim samo JACOBIJEVE ANTI NIKOTINSKE
1468-1       cigaretne stročnice!
Na debelo: Adolf A Alexander Jacobl, Dunaj VIII
Poročne prstane
izdelujem najfinejše in po najnižji ceni w lastni delavnici.
Lud. Cerne,
juvelir. trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec
Ljubljana, Wolfova ulica št. 3.
®
ftaroflna | I knjigarna |
v Ijubljani
Prešernova ulica štev. 7.
\ \ \ \ \ \
\ t I I I
priporoča
kanceliski, konceptni, dokumentni, ministrski, pisemski, ovirni in barvani papir
Kasete s pisemskim papirjem.
trgovske knjige
v vseh velikostih, črtane z eno aH z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje.
MtmahK knjižice p0 *g£* Zalaoga so'.sih zvezkov in risank. Zavitke za urade v vseh velikostih. _Velika izber —
vseh   plsaraltklh potrebščin, svinčnikov, peres, peresnlkov, radirk,   kamenčkov, tablic, gobic, črnila Itd.
Jarve za Sole in umetnike
- Razglednice-
pokrajinske, humoristične, umet nlške vseh vrst od najpreprostejših do najfinejših.
ynbnmi za slike in dopisnice,
vezane v pUS in v usnje
-poezflske knige. -
podobice za otroke.
Cestni okvirtki za razglednice.
Risalne oeske, trikotniki palete, risalna ravnila, tnie, copifc.
poteši in HntnikL
l \
\
\
i I I l l
\ i
t
i
i
I i
t i i i k
i
Moderna ročna dela in materijal
I
M. Drenik
Ljubljana, Kongresni trg 7.
Volna za športne obleke, čepice itd. Zgotovljene, pričete in predtiskane vezenine v največji izberi. Predtiska-rija. Vezenje na roko. Tamburiranje. Plisiranje itd. Popolna zaloga telovadnih oblek. — Zunanja naročila :: se izvršujejo točno in vestno. ::
Priporočamo ^peciiali^o
domsHo In otroško KonfcKci
zelo solidne tvrdke
M. Krištofič-Bučar
Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša.
Velika izbira najmodernejših
kostumov, oblek, jop, plaščev, kril in pelerin
v vsaki velikosti in fazoni, tudi po meri.
Bluze, nočne halje, predpasnike, perilo, modno in športno blago,
nanovo vpeljana feOŠULl^.O"vixia, po najnižjih cenah.
Otroške oblekce, plaščke, pelerince, čepice in klobučke.
Higienično perilo in druge potrebščine za novorojenčke.
Pošilja na izbiro tudi na deželo« ~93
i
i
NAJODLICNEJSA ZNAMKA
Lf V IZVIRNI POLNITVI
3003
Najceneje
nove glblliue brzoporilni
vse vrste slumoreznlc
in vse druge
ter
železnino
ponujata
Karo! Kavseka nas!.
Schneider&Verovšek
trgovina z leleznino in poljedelskimi stroji Ljubljana Bunafiika oeita 16 Ljubljana
h zariti abtmti eaftl Ki znrcGtt zabtsvaii ciniki
Redil no
' Za
zdravo — poeem ke" najboljše
620703
Za krotek čas.
2ena: Glej, ljubi mož, ti si pri tolikih društvih — ali bi ne mogla tudi jaz nekaterim pristopiti?
Mož: Čemu pa to?
Žena: Da bi bila sem in tam kak večer v tvoji družbi.
Gospa: To vam pa koj povem, Nežka, če imate ljubimca — v kuhinji ga ne maram videti.
Služkinja: Nič se ne bojte, milostiva: moji ljubimci hodijo k meni samo kadar gospe ni doma.
— Gospod pristav, kako sodite vi: ali je bolje, da so ljudje malo časa zaročeni ali dlje časa?
— Mislim, da je bolje, če so dolgo časa zaročeni; Čim dlje so zaročeni, tem manj časa so potem poročeni.
* *
Mati: T: nesrečna, zavržena ženska — kdo je tisti, ki te je zapeljal, kako se piše?
Hči: Ne — ne — vem — sem videla samo njegov — monogram.
Pestunja: Moj novi častilec Je posojilnični uradnik.
Kuharica: Tega ti že ne verjamem; posojilnični uradniki so no-bel gospodje.
Pestunja: Moj je tudi nobel; koj prvi večer sem mu morala posoditi dvajset kron.
Lakaj Josko je napravil na gospoda grofa pismeno prošnjo, naj mu dovoli nositi brke.
Gospod grof je zapisal na prošnjo: Dovoljujem brke nositi, a samo i/ven službe.
* *
*
— Kaj pa rečeš svoji ženi, če Prideš pozno ponoči domov?
= Jaz rečem samo  dober ve-or , vse drugo pove  potem moja
žena.
* *
Žena: No, sitnež sitni, danes vendar ne  boš rekeU  da  je juha
slaba.
Mož: Ni ravno slaba, ali nekatere žlice tudi niso bile dobre.
Profesor: Janez Koštrun — ali ste vi svojo nalogo res sami spisali:
Dijak: Da, gospod profesor, samo pri umom Julija Cesarja mi je
stric pomagal.
Župnik Jaka pride k bolnemu in brezzobemu starčku, da ga spove. Starček pa o vem neče nič slišati. Nazadnje mu pravi župnik Jaka:
Če umrete neprevideni, pridete v pekel. -
Bolnik pa se mu prijazno nasmeje in odgovorii:
Jaz sploh ne morem priti v pe-kel, ker tam je jok in stok in škripanje z zobmi, jaz pa nimam zob in ne morem ž njimi škripati.«
Slovenci, kupujte vži-ice v korist družbi Cirila  in Metoda!
gai
sv.
več beganja
kadilcev cisaret „Olfomnn"
ker so s sodbe upravnega sodiita na Dunaja od 9. marca 1912 vse imitacije izbrisane.
sprejema zavarovanja človeškega Življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjkajočimi se 12 vplačili.
viaiemno zavarovalna banka v Pragi.   .■. -Rezervcl fondi E 58,461.432-58 — Izplačane odškodnine in kapitalno E 123,257.695-77 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
i W«»  pojasnila daje:
Generalno lastoostvo v Unnliani v fiosooski ulici štev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje-Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
V mrzlejšem letnem času je ves svet hripav al! kataralno obolel. Da
se teh nadležnih znamenj čimpreje odkrižate in odvrnete resnejše obolenje, rabite blagoslastni točno učinkujoči Thvmomel Scillae iz lekarne B. Fragner v Pragi. Le malo je le-karen, ki bi ga ne imele. Cena je 2 K 20 v. Pri nakupu strogo pazite na ime izdelka in izdelovalca.  X. b.
iiovi JERSOiT gumijev podpetnik
napravljen iz specialne gumijeve zmesi in je
ta kakovost dokazano steno vit« nejsa od usnja.
Novi gumijev podpefnik ,,B£??50N ima natančno barvo in obliko i sniatega podpetnika,  je  izredno  elegantne oblike, po kakovosti pa silno stanoviten m peresno lahek.
Novi gumijev podnetnik „BERSOM11 zabranjuje pošvedranje peta, Vam čevlje stalno ohranja v elegantni iasoni in varuje, ker je jako elastičen, Vaše sivce in hrbte« niča? mozeg.
Premnogi konkurenčni izdelki popolnoma brez vrednosti hočejo ? ponareianjem vzorca in z enako glasečimi se imeni p. t občinstvo zavajati.
Pristni novi gumijev ?5
f.odpetnik je vložen v eleganten zlat karton in je na njem razločno čitati besedo 5Eersore» Vsak pristni novi jrumijev podpetnik Bersor ima   poleg   tega   zraven   stoječo tvorniško
Kako na) se letos oblačimo? Kakor na vseh toriščih igra tudi v oblačilni stroki vlogo premislek. Ako po eni strani gledamo na eleganco, pa na drugi strani tudi ne posegamo radi pregloboko v žep, da se na zunaj pokažemo. Poleg elegance je pa treba gledati tudi na trpežnost. Zato je bolje si blago naroČiti naravnost od tvorniške razpošiljalnice, da si tako neodvisno lahko izvolimo naj-pripravnejše. Razpošiljalnica tvornice za sukno Karel Kasper v Insbru-ku dobavlja samo dobro in solidno blago natančno po vzorcu. Naj se torej vsak pred nakupom obrne na zgorajšnjo tvrdko.
MOJA STARA
izkušnja ie in ostane, da za pregnanje peg ter za pridobitev in ohranitev ne ne, mehke polti ni boljšega mila nego svetovroznano liiljsko mlečno milo s konjičkom, znamka konjiček tvrdke Bergmann & Co., Dečin n. L — Komad po 80 vinarjev se dobiva po lekarnah, drogerijah, parfumerijah in vseh enakih trgovinah. — Istotako se Bergmanova litijska krema „Maneia" čudovito obnaša za pridobitev nežnih, mehkih damskih t )k. V pušicah po 70 vin. sp iobiva povsod
Odda se s februarjem
153
mamico
Zahtevajte izrecno uBERSOli1!
gumijeve podpetnike, dajte se ili pritrditi od svojega čevljarja ali trgovca s čevlji in v lastno korist zavračajte vsak drugi izdelek.
B«r^*n-Tf-^»»?fe Dtina' VI/1.
stonovonje
z 2 sobama, kopalno sobo in pritikli-nami v hiši Kmetske posojilnice. Pojasnila daje posojilnična pisarna.
Prodam pod Rožnikom pri Izubijani pod ugodnimi pogoji
l molilni hišici
na lepem  prostoru in z lepim vrtom.
Tomaž Čeh, Rožna dolina št 267 pri Ljubljani. 132
Veliko množino najrazličnejših
mask
v svili in atlasu priporoča
v nakup ali posojilo
cesta stn. 19.
Zimski šport v Bohinju in na Bledu.
Železniška postaja Bistrica-Bohinjsko jezero.
Športno in zabavno sankališče „Belvedere" na obronkih „Crne Prsti", 10 min. od postaje, sanke so na razpolago. Mnogoštevilne sani s konji za zabavne vožnje so na razpolago na kolodvoru. Za smučalce so zaznamovane smučne ture (3—5 ur).
Železniška postaja Bled.
Drsališče nii Blejskem jezeru, zabavno sankališče blizu postaje. Mnogoštevilne sani s konji za zabavne vožnje so na razpolago na kolodvoru.
Zveza vlakov:
Brzovlaki
Osebni vlaki
745   6^  8£0  905 1 250, 420,1039 7^9 1004 1113 250^ 6]3!1239 1043  82*1129   1 07( 450: 8001 229 137| 528  827; 300
1105  920 1151 iz Jesenic
7-2 823 844j
652 1130 831' 114
950 1017
238 307
332I10O0 520! H 33 645j 135 712 204
555 5 740 u 924 J 948j
odhod Trst c. kr. drž. ž. prihod „     Gorica d. k. „
prihod Bistrica Boh. j. odhod . Bled
odhod Ljubljana j. k. prihod
prihod Lesce odhod . Bled
„     Bistrica Boh. j. „
Brzovlaki
Osebni vlaki
900 735 625 604
1125 800! 957I 632j
547J1017
845
824
do Jesenic 1133
1003
921 85*
521 500
242
2P2 138
723 6U
302
231
821 647 619
1114
957 841 804
200 104« 1019
951
420 244 139 108
700,1057 444 851 308 713 241 6*6
815 6*9 5^2 432
1133
10o3 828 801
937? 7^4 s 626 * 603j|
na postajo Bistrica Boh. jezero Bled Lesce
Brzovlak
650 8*30
Vozne cene v kronah.
III. razred, enostavna vožnja iz postaje
Trst c. kr. drž. ž. Gorica d. k.
Osebni vlak  Športni posebni vlak Brzovlak Osebni vlak Športni posebni vlak
tja in nazc. tja In nazaj
490              580 320        2-50 3'—
6*30              680 4*20        3*20 3*80
Ljubljana j. k. Osebni vlak Brzovlak
350 2-80 2-10
3-90 3*—
Rezervirani vozni oddelki so na razpolago zimsko-športnemu občinstvu ob nedeljah in praznikih pri vlakih iz Trsta c kr. d. ž. ob 745, 1250, 420, iz Bleda ob 500, 646, \z Ljubljane j. k. ob 652 \z Bistrice-Boh. jez. ob 4« jn 801.
Ti vozni oddelki imajo svoje napise.
V Trstu ima cestna železnica zvezo od ulice Kandler k športnim posebnim vlakom, ki vozijo ob nedeljah in praznikih ob ugodnem vremenu v Bohinj.
Za člane športnih društev se dobe znižani vozni listki pri deželnih zvezah za tujski promet. Istotam se zvedo redna vremenska poročila, \\   . v
(Cvetlični sneg)
nova znanstveno izdelana
krema za ro&e in obraz
igiensko najboljše toaletno sredstvo sedanjosti. Dobiva se povsod! Lonček 80 h., škatlja K 1*60. Zaloga:   MF" „Adria", B. Cvančara v Ljubljani. "W Zaloga
Kavarna Avstrija
sprejme takoj O »v
Prodajni
vešča mešane stroke iSče služDe, §
Naslov pove npravništvo »SI. Naroda«.
Dobro ohranjen
159
piani
se cen6 proda na voglu Sv. Petra ceste, vhod Radeckega c. 2, I. nad.
Vsi oni, ki trpijo na kašlju, bronnijalnu katarje ter Da zastarelem in zanemarjenem revmatizmo, naj čitalo sledeče.
Z lahko vestjo spričujem, da j~ zdravilo od »Goudrona de Guyot« uspešno sredstvo in deluje kar najbolje proti boleznim, za katere je bilo naročeno.
2e več let me je napadal krvični ka-Selj, ki je začenjal redno v jeseni in je dospel pozimi do take stopnje, da sem potreboval celo poletje, da sem se okrepčal, dasiravno me ta kašelj ni nikoli popolnoma zapustil.
No dobro: »Goudron de Guyot« prekaša vse druge preparate, sirupe, pastilje itd.
Potem ko sem zavzel samo nekaj, je tako močan kašelj, ki mi je večkrat lomljenje provzročal in me je prisilil da sem moral cele noči sedeč prebdeti, ta popolnoma prenehal; in zato jaz na tem mestu izražam svojo hvaležnost. Vse moje zdravljenje je trajalo deset dni in ono dzravilo mi je zadobilo popolno zdravje, za katero sera se boril prej več let. Vsi oni, ki so v istem stanu, naj se zatečejo k temu sredstvu, jaz sem gotov, da se bodo potem veselili z menoj, zadobili bodo zopet mirno spanje in dober tek, edina dva faktorja za pritobitev telesne moči.
Franc Bergheim.
Jaz sem pripravljen zgoraj omenjeno potrditi s prisego in izrekam še enkrat svojo hvaležnost izumitelju tega zdravila.
Naslov: Franc Bergheim, Kosslarm, Nemčija. 3. februarja 1896.
Zaporedno uživanje zdravila »Goudron-Guyot« v vseh jedilih, v množini kavne Žlice na kozarec vode ali kakršne si bodi pijače, ki se navadno pije, zadostuje, da ozdravi najhujši revmatizem in najbolj zastarele bronhite. Večkrat se namerava ustaviti napredek bolezni in ozdraviti pri hudih obolenjih sopil. Preprosto, toda resnično.
Najmanjši zanemarjen revmatizem ima lahko za posledico bronhite in zato ne moremo nikoli zadostno priporočiti bolnikom, naj si v začetku pomagajo z zdravilom »Goudron - Guyot«.
Ako bi se Vam hotelo prodajati ta ali oni produkt namesto pravega »Goudron-Guyot« ne zaupajte, ker se gre edinole za dobiček. Je brezpogojno potrebno, če hoče kdo ozdraviti od bronhitov, katarjev, starih in zanemarjenih revmatizmov, da zahteva pravi »Goudron - Guyot«. Dela se iz katrana, neke posebne vrste obrežne smreke, ki raste na Norveškem in je napravljeno od izumitelja raztopljivega katrana; in to zadostuje v dokaz, da je uspešnejše kot vsaka podobna sredstva. K zaključku, da preprečite vsake zmešnjave, pazite na znamko. Pravi »Goudron - Guyot« ima ime Guvot natiskano v velikih črkah In podpis v treh barvah: v vijoličasti, zeleni In rdeči počrez kot naslov: Maison Frere, 19, me Jacob, Pariš.
Zdravljenje stane samo 10 vin. na dan In tudi ozdravi.
P. T. — Oni, ki se ne morejo privaditi okusa katrana, lahko nadomestijo »Goudron • Guvot« s »krogljicami Guyot« is norveškega katrana obrežne smreke, vzemši po dve ali tri kroglice pri vsaki jedi. Na ta način si lahko pridobe iste zdravstvene učinke in tudi enako zdravje. Zavzete pred jedjo in tudi vmes, so te kroglice lahko prebavljive skupno s jedrni in delujejo kar najbolje na želodec is telo sploh. Prave »krogijice Guyot« so bele in podpis Guyot je crno natiskan na vsaki. krogljici.
Glavna zaloga: Maison Frere, 19, me Jakob, Pariš. Nadalje se še dobiva v lekarnah: Gabriel Piccoli, Sušnik, TJb. pl. Trnkocsj. Ph. Ur. Jo*. Citma? in v vseh boljših iokumah.
Sprejme se takoj krepek, zdrav
poštenih staršev, z dobrim šolskem izpri-Čevalom pri  tvrdki   Ivan BudkOviČ
v SemičUf Dolenjsko. 99
Sprejme se v predilnici Prebold pošta Št. Pavel, pri Preboldu, Staj.
ključavničar
oženjen, obeh deželnih jezikov zmožen, trezen in zanesljiv delavec, ki je izurjen v vseh v to stroko spadajočih delih. Naj se javijo le delavci z dobrimi — =     izpričevali. =—
V predmestju v Ljubljani se takoj odda majhna 148
vina 2 k. 1
jako priporočljiva za izvežbano proda-lalko. Letni promet K 12000 in se zaradi poglobitve Ljubljanice lahko pomnoži na 20000 K. Natančna pojasnila:
E. Richter, Cojzova cesta štev. L Sprejme se
strojnik
v velikem industrijskem   podjetju na Spodnjem   Štajerskem.   — Ponudbe pod Šifro „StTOjnik" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 156
Moderno urejeni umetni in
na Kranjskem v bližini železnice, s stalno vodno močjo, velikimi skladišči, stanovalnimi in gospodarskimi poslopji v najboljšem stanju, hlevi in svinjak :: ;:  ter velikim gospodarstvom   :: ::
se ceno proda ali h v zakup.
Ponudbe pod „Moderne MfUlle11
na upravništvo »Slov. Naroda«. 149
G. Flux
»v- Gosposka ulica 4, -*m
I nadstropje, levo. 129
Uradno dovoljena! že 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska
posisdovalDica stanovani in služeb
je v udobnost, cenj.  občinstva zopet v središču mesta.
b   Priporoča ta namešča le bol|se s
a isksjote vsske rale
i kakor nrivateo trgovsko in gostilniško osobi« isstra srasllenin ataiob, slasti sažens**-Vestna Ie kolikor možno hitra pesiresoa zagotovljena,
Prt majih rpr&StBjia se pmi imuttou eafcti*.
aSiflliKSalHBSmHMKlasBH
89
39
72
s slov.-nemškim zrelostnim izpitom, z vsestransko izobrazbo in lenimi izpričevali, želi službo vzgojiteljice ali uradnice. 82
Naslov pove upravništvo »SI Naroda«
Trgovina
s mešanim blagom,
stara že čez 50 let, blizu farne cerkve,
se takoj pod ugodnimi pogoji odda. a
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
Fino domače
kislo zelje
v sodčkih po 50 fn 100 kg.
razpošilja vedno in vsaki čas trgovska
tvrdka J. Kušlan.
Kranj, Gorenjsko.
starejša moc, dobro izvežban manu-fakturist,   železninar  in Jpecerist ter
učenec
iz dobre hiše, močne postave in s pri-
merno izobrazbo
112
se takoj sprejmeta v trg. z mesltepm M.  Ogorevec, Konjice.
Proda se vsled družinskih razmer v lieketn trgu poleg železn. na Dolenjskem enonadstropna skoro nova
stoječa ob deželni cesti z vrtom in z malim zemljiščem. V hiši se nahaja mizarska obrt ter pogrebni zavod. — Eventualno se da tudi pod ugodnimi pogoji V najem. — Natančneje poizvedbe pri Frc Plauinšeka dedičih v Litiji na Dolenjskem. 104
kcžne hibe, solnčne pege, ogret, raskava, ordečela in razpokana  koža ter
druc^e napake polti, izginejo takoj, edino in samo z desetletja preiskuSeno in od strokovnjakov sijajno potrjeno in oblastveno za ne§kodi|ivo preiskano dr. A. Riza
pasta Pompadour.
Poizkusni lonček K 1- večji lonček K 3*—. Kosmetikum dr A. Rixa laboratorij na Dunaju IX- — Zaloge v Ljubljani lekarna pri »Zlatem jelenu« parfumenja A Kane, drogerija »Adrija« (Cvančara).
^ teno teško postelino perje
uMW|  » k£ sivega očiščenega 2 K, •IjSe K 240, naoolbelo K . •     vTtL,  3-60, belo K 4 80, prima mehke * W J'iSSPSr-       K 6 —, veleprima K 7*20. Najboljše vrste snežno belo perje K 960. —
Izdelane postelje iKSfZS&IČS
nega posteljnega inieta. Prav dobro napolnjeno! Pernica ali blazina, 180 cm dolga, 116 cm široka K 10*—, K 12-, K 15-— in K 18'—, 2 metra dolga, 140 cm Široka K 13--. K 15—. K 18—, K 21-. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3—, K 3-50 in K 4—, 90 cm dolg, 70 cm širok K 450, K 5*50 in K 6—. Nepovoljno se zamenja ali denar nazaj. — Natančni ilustro-vani cenik gratis ii. franko. 2915
Benedikt Sadisti. Lsbes it 35. pri Plzojo u hikem.
POTNIK
za Štajersko, Koroško in Kranjsko
pri nadrobnih prodajalcih živilne stroke dobro uveden se takoj sprejme. Pogoji: prvi mesec visoka provizija potem fiksum. Reflektira se samo na zanesljivo moč. Ponudbe na ,.noitui predal štev. 69, Trsi 7". 139
ozdravi brez vbrizganja pri gospodih in damah vse bolezni spolovil, iztok, kapa-vteo, bolezni v mehurju, kjer drugi   pomočki odpovedo.
7
48
Ural1
Škatlja (100 kom.) K 5 2 škatlji za 13     eno zdravljenje. — Izdeluje
Delta' Uboritoire de Prediits Qttnlqoes a Parit
Dobiva se pri gen. zalogi za A vstro-Ogrsko:
mm Hariiiiif, Mm, IL Uat Fimc-ttr 21
po povzetja ali ako se znesek posije aapre.
za gostilno pri Ljubljani, v starosti od 30—35 let,
147
se sprejme takoj.
Ponudbe pod Šifro „Kuharica" je poslati na upravništvo   »Slov. Naroda«
¥ica.
Mogočen sklad ilovice poleg zdravilišča Rog. Slatina na Štajerskem
se ceno proda.
Blago je preizkušeno za umetno opeko in se je izdelala iz njega izborna, brez-konkurenčna opeka. Prostor je prav ugoden, stavbni les raste na kraju ilovice, konkurence nobene, prodaja zagotovljena. Več pove lastnik 142
fm Plin Rogaški Slatini na Štajerskem.
Pozor! Pozor! Proda se na Spodnjem Štajerskem
asestvo
oddaljeno tričetrt ure hoda od železniške postaje na ravnini, z lepimi poslopji, hlevi in šupami. Posestvo meri 18, oralov redi se lahko 12 glav goveje živine in 30 prašičev. Lastnik proda posestvo is proste roke zaradi družinskih razmer. Kupna cena znaša K 24.000'—. Plačilni pogoji so zelo ugodni, Matančnn  pojasnila daje: Pr.
Golob, mesar in posestnik v Sp. Šiški pri Ljubljani. 91
KASLJAJ0CIM
otrokom in odraslim
zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehorr
T1HH0HEL SCILLAE
pomoček, ki razkraja in odločuje slez, lajša in pomirjuje dušljivi kašelj, od-pravlja težkoče dušljivosti in zmanjšuje njih število. — Na stotine zdravnikov je že oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek Thvmomel Scillae pri oslovskem kašlju in drugih vrstah dušljivega kašlja. *W Prosim vprašajte svojega zdravnika. 1 steklenica 2-20 K, Po pošti franko ako se pošlje naprej 2-90 B. 3 steklenice ako denar naprej 7.— K. 10 steklenic ako
denar naprej za 20"— K.
Izdelovanje in glavna zaloga
B. Fragnerja lekarna
c. kr. dvorni dobavitelji Praga II!., št. 203.
Pazite na  ime izdelka, izdelovalca  in na varstveno znamko.
v Ljubljani v lekarnah. Jos. Majrr, dr. 0. Piccoli ia Jos. Čizmar.
hripavostl, kataru in zasle-aeenju, krč ne m u In oslovskemu kašlju, nego slastne
iiiiirlin
prsne karamele
s „tremi jelkami",
not. poverjenih izpričeval od zdravnikov in zasebnikov za-m čuje gotov uspeh. Izredno prijetni 1965        in slastni bonboni. Zavitek 20 ia 40 vin., škcfl|a 60 v. Prodala jih v LJmbljani:
Ub*ld pl. Trakocryt lekarna. Rlh. Sušnik, lete aroa. Dr. O. Piccoli. lekarna. Deielna lekarni- Mr. Ph. And. Bohinc, lekarna pri kroni. Mr. Ph. Jot. čiimnr, lekarna. Ant Kane, dro-gerfja. B. Cvančar«, drogerija „Adrija".
Daniel Pire, lekarna Idrija. J. Bergraann, lekarna, Novo m e« t o. C Andrijančic, lekarna, Novo me*to. Jut Hu», lekarna prt Mar. P. Vipava. Mi aa Wacha, lekarna, Metlika. A. Robi ek, lekarna, Rfdovjjica. Hinko BriIH, lekarna, Litija. Karel Savnlk, lekarna pri .Sv Trojici*, Kranj. Pr.Baccarcich, lik- Poetpjna. Joa. Močnik, lekarna, Kamnik, E, Burdvctt, lekarna v Sk. Loki. Mg. Ph. B. Lavicka, lekarna, Trfić. Ph. Mr. E. Koželj, lekarna, Jeaenice. V. Arko, trgovce, Senožeče Joa. Rudolf, drog. Litija. J. Kandnlar, trg Mengei. Jo*. Aadk, le-kima v Ribsd. j R. Hoćevar, lak. na Vrhniki
Stampilije
vseh vrat sa
itd.
Anton Cerne
fra ver Ia tsaelo vatel) kavaakevik atamplUfi
Ljubljana, SUrl tn 21.
Gaaiki franko. 235
Blaž Jesenko
LJubljana, Stari trg 13
priporoča
klobuke
cilindre, čepice itd.
— najnovejše faaone--
po najnižji ceni.
Uustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto.
domaČega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4.
• v«
Pr. P. Zalet
Ljubljana, Stari trg 9.
Predno se obrnete dre%am, oglejte si mojo bogato zalogo pravih, najfirsr^ih švicarskih ur iz zlata in srebra, ure za dame z diamanti in briljanti, zapestnice, uhane, vratne verižice, poročne in druge prstane, krasne nastavke iz kina srebra, namizna orodja itd.
Zahtevajte cenik,
pošljem ga zastonj!
Vsa popravila izvršujem v svoji Iastn. ::      delavnici točno in solidno. :.
Teodor JCorn
(poprej Henrik Kom)
psbimit streli in ktepar, vpeljalec strelovodov, ter instalater vodovodov
Ljubljana. PolianUa cesta si. I.
Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim skril jem z
isM-mnliii Mm (Bnit) julnf Hftclik
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-; cementno In strešno opeko*
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni Izvršitvi.
IBm h ktVijska «m totiUjat hsUl
Poprave točno ia ceno. Proračuni brezplačno in polt prosto.
Trgovina z orožjem ii c.kr. zaloga smodnika Lechner & Jungl, Gradec, Sporgasse 1.
^jgtSgSgM Mast priporoča po tvorniških cenah kot JjjjMp*^^ najboljše hranilno orodje avtom, žepne
J^Kt^f pištole,  točno  zastreljene sistemov
iWw „Browning\  Steyr«,   „Mauser- in
gv ,Bayard' samokresi najbogatejše iz-
bire Že od K 5*50 naprej, floberti in karabinarice, dvocevne lovske puške od 36 K naprej. Patrone, patronske stročnice itd. itd.
Cenovnik gratis In franka 4658 Cenovnlk gratis in franko.
Ostanke blo
obleko, hlače, saletot, damako obleko, plašč, suknjo itd.
Eksport tvornice snknega blaga 133
Sari Hasper, Innsbrnck šf. 57.
ki so se mi v množicah nakopičili, oddajam, da se jih čimpreje izne-:: :: bim, daleč pod ceno! :: :: Zadosti za popolno moško
Zahtevajte vzorce oatankov
moškega in dam-skega blaga pošt. prosto.
Pred rabo
dobe deklice in žene vsake starosti, ako rabijo moje najnovejše mazilo alt vodo za prsi, rabi se samo na zunaj, edino resnično učinkujoče sredstvo, zajamčeno ne-Cena K 3, 5 in 8. Zraven spadajoče milo 60 vin.
dobe lepe, polne telesne oblike z mojo redilno moko »Kathe«, zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih pisem Cena kartonu K 2-20 po povzetju. Od 4 kartonov naprej pošt. prosto. — Pošiljatve poste re-stante samo Če se pošlje denar naprej. — Razpošilja ga
Katne Menzel, Dunaj, poštni urad 59, poštni predat 5.
s
Po rabi.
Loterija v korist
99
46
pomožnega društva za bolne na pljučih.
6075 dobitkov 80 000K
Glavni dobitek 30.000 kron vrednosti.
Prvi trije glavni dobitki se po odbitku dobitkanne izplačajo tudi v
Predzadnji ffl^F"   gr***ov*ni. Predzadnji
taeclcBam     Žrebanje nepreklicno 23. januarja 1913. €«^d.«^K* JmT"   ^r^č^c^ £>o 1 kron o ""^BH
se ĆObi?ajo po mb nenjalaicab, trafikah, loterijat ter pri loterijski opravi, DubJ, i. An der Htibea it 1.
I Združeni čevljarji
v LJubljani, Wolfova ulica št. 14
Odlikovani aa mednarodni rai-u   atavl na Duna]n leta 1900.
priporočajo svojo bogata zalogo otioval za poletna sezije.
Vse vrste moških, damskih in otroških čevljev
lastnega in tujega izdelka.
Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd.
vedno v največji izberi.
Specialisti za nrave noreke in lovske čevlje.
Izdelujejo se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila.
Postrežba točna, cene solidne. — Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenike.
C. kr. avstrijske <jg£ država® železnica.
Izvleček iz voznega reda.
— Veljaven od 1. maja 1912. —=
Postaja; Ljubljana fntni kolodvor. Odhod.
6*52 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Št. Vid ob Glini, Dunaj.
7*32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, ŠL Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
9*09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Ber-linj [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.]
11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj.
1*31 popoldne. Osebni vlak na Grosu-
§lje, Kočevje. Trebnje St. Janž, Rudolfovo, tražo - Toplice, 3-32 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franz g sfeste, Celovec. 6a3£ zvcoois Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line Dunaj. 7*42 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje,
Kočevje, Trebnje, St Janž. Rudolfovo. lO-go po noel. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste. Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin.
Prihod.
7< 23 zjutraj* Osebni vlak is Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo ne. brzovlak iz Ber-
lina, Draždan, Prage, Unca, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta. Beljaka), Tržiča, Kranja.
8- 59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega,
9- 51 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda. Inomosta, Beljaka.
11-14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja.
3-00 popoldne. Osebni Iz Straže-Toplic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
4*20 popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice; Trbiža, Jesenic, Linca. Celovca, Solnograda, Franzenfeste. Beljaka, Tržiča, Kranja.
7*00 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linca. Celovca, Kolna, Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka).
8- J5 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja.
9- 13 po no&l. Osebni vlak 12 Straže-To-pHc, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega. Kočeyja, Grosupljega.
11»33 po noči. Osebni vlak iz Trsta, Oo-nce,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postala; L|asqsjia 61*. kolodvor. Odhod na Kamnik: 7-27. 11*80, 3-12,
¥•«, (11-og ob nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika: 8*42. 11-00, 2*41,
S-1S, (10-30 ob nedeljah in praznikih).
Ckr. itržavno«železnilko ravnateljstvo v Trsta.
■tttauSiBBzaBa
^886
SX
3Y
Darila.
Družba  sv. Cirila  in Metoda v
t jiibiiani imela je meseca decembra 1912 sledeče prispevke in sicer:
I, Prispevki iz nabiralnikov.
M. Marinček, Tržič 6 K; podružnica Planina (štajersko) 55 K; m. podr. Ormož i. s. Gornzi 4 K 04 v, klet. gost. 82 v, Žemljic 1 K 10 v, skupaj 5 K 96 v; F. Oset, Trbovlje i. s. Poček 1 K 04 v, Mol ml. 1 K 05 v, Vodenik 20 v, Mahkovec 90 v, Dež-man 9 K 66 v. Trbovc 1 K 56 v, Pin-terič 84 v, Veber 36 v, Sušnik 66 v, Ftorentinf 76 v, Soda 3 K 50 v, Po-čivavnik 8 K 64 v, Izlaker 3 K 43 v, (loropevšek 2 K 79 v, Tunovič 36 v, Pust 45 v, Vulker 2 K, Miiler 1 K 30 vin., Ocepek 5 K, Treo 70 v, Prelo-gar 53 v, Serbec 54 v, skupaj 46 K 07 v; dr. J. Šlebinger, tu 3 K; gost. M. Cešnik, Knežak 28 K; M. Suša, Pivača 8 K; podr. Ribnica na Pohorju 4 K 45 v; trnovsko župnišče, tu 11 K; neimenovana pisarna, tu 54 K 38 v: F. Šorn, Sv. Lovrenc 2 K 20 v; dr. E. Dereani, Gorica 13 K 72 + 20 kron; podružnica Sodražica i. s. Faj-diga 25 K, Mikolič 1 K 20 v, Krže 9 Kron 50 v, Drobnič 2 K 60 v, ,Čampa
1 K 40 v, Šega 3 K, Bartol 1 K 40 v, skupaj 44 K 10 v: A. Krševan, Gradišče 6 K 40 v: podr. Škofljica i. s. Lenče 4 K 42 v, Ogorelec 13 K. skupaj 17 K 42 v; Jos. Remič, Nova Štifta 2 K; L Pilgram, Volfsberg 3 K 20 v; F. Svetec, Litija 6 K; Jos. Dežela, Idrija 29 K 54 v: podr. Mengeš i. s. Jenčič 3 K 80 v, Trojanšek 3 K 23 v. Gregorc 3 K, skupaj 10 K 03 v; M. Domicelj. Rakek 15 K: nabiralniki v Ljubljani: F. Khani 1 K 05 v: Kovač
2 K 20 v: Pirnat 76 v; »Austriia« 32 v: Šeme-Valter 4 K 68 v: pri fai-moštru 64 v: pri Levu 24 v; »Novi svet« 1 K 80 v: pri Figovcu 27 v; Avg. Zaje 3 K 07 v, hotel Štrukelj 54 v; Aucr 24 v; Krapež 74 v: Zabu-kovec 4 K 12 v; Stenic (na Bregu) 2 K 07 v; Debevee 52 v: Tenente 2 K 04 v; Mrak 5 K 20 v: Boite 84 v; pod Lipo 34 v: Novak 72 v; Belič ,VS v: Bevc 4> v; J. Dolenec 76 v; Pobrič 2 K 90 v: Marjan 2 K 24 v; P. Mrak 42 v; Cešark 35 v: Pihler °^ v; Zlatorog ° K 47 v: Podkraišek 81 v; Meden 2 K; Maček 90 v; Pod Skalen 1 K 94 v; trg. Zaje 40 v; kav. Leon 27 v: Zupan 23 v; Beli Kranjec
1 K 58 v; gost. Leon 44 v; Škuli 57 v;
cič 1 K 45 v: Srakar 1 K 10 v, Češnovar 2 K 20 v; Prhavc 20 v; pri Jurju 1 K 80 v; Šeme 1 K 40 v; Cinkole 2 K 05 v: Zlata kaplja 68 v; Nagode 10 v; Sokol 20 v: pri Kolovratu 9 K 20 v;   Tavčar 64 v: Živec
53 v: Trpine   1 K 17 v;   pri Sodčku
2 K 53 v: Jamnik 3 K 72 v: Zlata riba 1 K 07 v: Križ 8 K 89 v; kav. Austrija 2 K 05 v; trafika Kane 10 v; pri Faimoštru 2 K 85 v: Narodni dom
2 K 96 v: dr. J. Kunej, Št. Peter 8 K: dr. J. Hrašovee. Celje 3 K; podr. Vel. Lašče i. s. Podboj 6 K 70 v. Hočevar M. 6 K 40 v. Pucelj 6 K 30 v. Somrak
6 K, Mramor 4 K 50 v, Kavčič 4 K, Srpan 3 K 26 v, Dolšak 2 K, Hočevar. Lenekova 1 K 60 v, Hočevar na Kolodvoru 1 K 24 v. Gruden 1 K, Hočevar, Paderjeva 80 v, skupaj 43 K 80 v; podr. v Cerknem i. s. J. Stravs 20 K, P .furman 5 K. J. Plemelj 5 K. \. Tavs 7 K 14 v, V. Stravs 2 K, skupaj 39 K 14 v; podr. Kozje i. s. Naj-/ar 15 K 01 v, Sotosek 79 v, Guček
7 K 07 v, Družbovič 5 K 01 v. skupaj 27 K 88 v;   gost. Gregi,   Bučka 2 K
54 v; podr. pri Sv. Jakobu v Trstu i. s. D. k. d. 269 K 12 v, Jadran 88 K ^2 v, Kosič 34 K 50 v. Strane 28 K 74 v. Babic 7 K 48 v. Čehovin 1 K 74 v. skupaj 430 K 40 v; po odbitku že poslanih 219 K 41 v. torei 210 K 00 v; podr. Sv. Križ-Vržaj 4 K 80 v: nodr. Prosek-Kontovelj 16 K 30 v; M. Muha. Lokev 9 K 50 v; gospodarsko društvo v Verdelici 11 K; m. podružnica Št. Juri ob juž. žel. i. s. Keisel 5 K 02 v, Vrečko 1 K 75 v, Breznik  3 K 46 v,  restavracija 2 K
38 v, Nendl 9 K 57 v, skupaj 23 K 08 vin.; A. Hren, Muta 7 K 86 v; m. nodr. Idrija i. s. Gruden 1 K 03 v, pl. Premerstem 12 K 60 v. Crni Orel 3 K 10 v,  Božiček 6 K 44 v,  Kobal 5 K
39 v, Lipušček 3 K 13 V, Kavčič 4 K 50 v, Vidmar 2 K 58 v, Mikuž 5 K 20 v. skupaj 43 K 97 v; podr. Št. Ru-peri i. s. J. Frelih 16 K 12 v. Zupan-
3 K 29 v, L Vidmar 2 K 17 v, J. skarja 2 K 22 v, I. Bule 1 K 33 v, M. Kolenec 1 K 81 v, A. Škarja 1 K 21 v, A. Zaje 93 v in 72 v, skupaj 29 K 80 vin.: podr. Braslovče 35 K 50 v; nodr. Gorenjska   dolina i. s. Razor
3 K 34 v, Mangart 6 K 17 v. Pošta 34 v. skupaj 9 K 85 v; m. podr. Maribor i. s. Nar. dom 35 K, Meden 4 K, dr. [?ozina 3 K, Vrtnik 5 K. Kranjc v Št. Jurju 11 K, skupaj 58 K; F. Maj-ze!j. Bela cerkev 32 K; gost. Ruski car, Jezica 20 K; nabiralniki v Šiški: Pri Kankertu 1 K 38 v; Stepic
13 K 10 v: pri Raci 13 K 30 v; Čitalnica 2 K 70 v; pri Ančniku 2 K 40 v; nri  Conžku 2 K 20 v;  pri Keršiču
14 K; pri Breskvarju 1 K 20 v; podr. Lonjer i. s. konz. društvo 9 K 40 v,
Ferljuga 2 K, Kljuder 5 K 52 v, Zupan 2 K 78 v, skupaj 19 K 70 v; B. Rus, Grosuplje 16 K 50 v; gost. Trobej, Gornjigrad 60 K; podr. Trebnje L s. gpringer 102 K 59 v, Pavlin 9 K 30 v, Znideršič 12 K 39 v, skupaj 124 K 28 vin.; Jos. Komljanec, Ptuj i. s. Čitalnica 7 K 33 v, Mahorič 2 K 61 v, Zupančič 89 v, Muršec 67 v, Lenart 20 v, skupaj 11 K 70 v; ž. podr. Trbovlje i. s. Dimnik 17 K 70 v, drugi 2 K 98 v, skupaj 20 K 68 v; M. Hmelj, Radeče 7 K 50 v; podr. Planina pri Rakeku i. s. J. Gartner 17 K; L. Kotar 3 K 84 v, M. Siherl 9 K 22 v, Kiauta 4 K, A. Lavrič 7 K, Grobner 6 K, Petkovšek 2 K 51 v, Kovšca 33 v, Bernik 2 K, skupaj 51 K 90 v; gost. Mikuž, Sv. Lucija 10 K 60 v, podr. Zuženberk i. s. F. Pehani 8 K 56 v, J. Pehani 5 K 32 v, Kline 4 K 55 v, Jerše 2 K 40 v, skupaj 20 K 83 v; podr. Miren i. s. M. Faganel 4 K 90 v, A. Faganel 2 K 38 v, J. Beltram 1 K 20 v, Tomšič 4 K 10 v, skupaj 12 K 58 v; gost. Kovač, Za-tična 1 K 50 v; Iv. Koklič, Rudolf ovo
27 K; omizje pri Belem volku, tu 200 K: gost. Jalen, Rateče 7 K 20 v; m. podr. Kranj i. s. Benedik 1 K 50 v, kav. Jager 3 K 50 v, kav. Geiger 9 K 40 v, kav. Narodna 15 K, skupaj 29 K 40 v.
II. Prispevki podružnic.
Ljubljana, srednje mestna ženska 258 K; Mengeš 80 K 40 v -!- 74 kron 09 v = 154 K 49 v; Škofljica 402 K 40 v; Železniki 55 K 77 v; Novo mesto moška 117 K 20 v; Kostanjevica 69 K 40 v; Zagorje 130 K; Senožeče 100 K; Spodnja Šiška, moška 142 K 98 v; Št. Jernej 48 K; Loški potok 40 K; Velike Lašče 10 K; Matenja vas 512 K 78 v; Črnomelj ženska 104 K; Črnomelj moška 75 K; Št. Rupert 82 K 94 v; Raka 45 K; Bučka 21 K; Grosuplje 5S K; Vreme
36 K 60 v; Tržič 50 K: Gorenjska dolina 54 K 4- 20 K = 74 K: Ljubljana šentjakobsko - trnovska ženska 235 kron; Ljubljana, šentjakobska - trnovska moška 744 K; Borovnica 46 kron 33 v; Ljubljana, šentpeterska ženska 230 K; Novo mesto ženska
25 K; Trebnje 155 K 22 v: Planina 80 K: Idrija ženska 294 K 49 v; Žužemberk 4 K: Ljubljana prva moška 400 K; Ribnica ženska 82 K; skupaj 4SS3 K 60 v.
Štajersko: Konjice 50 K -r 15 K 60 v = 65 K 60 v: Št. Peter 53 kron; Šmartin ob Paki 6 K 93 v; Ribnica na Pohorju 2 K; Št. Pavel 11 K 69 v; Gradec, akadem. 117 K; Gradec izvenakad. 25 K; Trbovlje moška 90 K: Slovenji gradeč ženska
26 K; Slovenji gradeč moška 95 K; Št. Lenart 53 K 15 v; Maribor ženska
28 K; Maribor moška 198 K; Gradec ženska 80 K; Limbuš 50 K: Dobovo
37 K; Šmarje moška 70 K: Šmarje ženska 90 K; Kozje 83 K: Vuzenica 25 K: Ptuj ženska 113 K + 100 K == 213 K; Središče 420 K 46 v; Sv. Križ, Vržaj 20 K: Podčetrtek 46 K 80 v; Planina 36 K 40 v + 49 K = 85 K 40 v; Gornji grad 56 K: Vransko 15 kron: Braslovče 12 K 90 v; Sevnica 150 K; Polenšak 8 K: Ptuj moška 26 kron; Polzela 30 K 10 v; Ljutomer moška 48 K 10 v; Ptujska gora 54 K: Dramlje 20 K; Hrastnik, Do! 126 K 60 v; Gornji grad moška 123 K 72 v; skupaj 2662 K 45 v.
Koroška: Beljak 2 K 02 v; Celovec 57 K; Blače - Loče 47 K; Boro vi je 30 K: skupaj 136 K 02 v.
Primorsko: Čepovan 55 K 87 v: Tomaj 90 K 69 v: Kozina 100 kron; Trst, pri sv. Jakobu 320 K; Krmin 36 K 40 v: Rocol 350 K; Gorica ženska 132 K: Lokavec 62 K 94 vin.: Bazovica 100 K 80 v; Sv. Lucija 170 K: Prosek 100 K; Lonjer 82 K; Staniei 97 K 81 v: Kobarid 68 K: Miren 79 K 80 v; Klane 103 K; skupaj 1949 K 31 v.
III. Zbirke časopisov:
»Slov. Narod«, tu 203 K 36 v "+ 270 K 12 v, skupaj 473 K 48 v.
IV. Prispevki od družbenega blaga.
Maks Zaloker, tu, od družbenih drož 55 K: J. Perdan, tu, od družbenih vžigalic 1900 K: J. Pilnaček, Kral. Gradec, od toaletnega mila in sveč 300 K; A. E. Skaberne, tu, od družb, platna 200 K; Češka akcijska pivovarna, Budjevice 50 K 30 v; Ivan Bonač, tu od svinčnikov 10 K; skupaj 2515 K 30 v.
V. Zbirke Slovencev v Ameriki:
L. Pire, Cleveland 150 K + 175 kron = 325 K; M. Pogorelec, Čikago 100 K; skupaj 425 K. VI.   Prispevki za obrambni sklad: Sokol v Ribnici 50 K; F. Papst, Gorica 5 K; c. kr. geometri na Kranjskem 25 K; L. Cvetnič, tu 5 K; F. Berlec, Kandija 5 K:   Janko vitez Bleiweis - Trsteniški, tu 5 K; slov. omizje v Gradcu 12 K; slov. železničarji v Mariboru 1000 K; dr. F. Eržen, Gorica 40 K; Fr. Marinič, Sv. . Bolfank 40 K; Iv. Strelec, M. Andraž 50 K; dr. Jos. LavrenčiČ, tu,, mesto fantovščine za »izobr. klub* 100 K; i omizje samcev pri »Zlati kaplji«, tu t 4 K; Iv. Maselj, tu 20 K; občni zbor
podružnice, Celovec 23 K; podr. Konjice 5 K + 3 K + 10 K = 18 K; A. Gnus, Dol 40 K; dr. Iv. Fermevc, Ptu) 40 K; Marija Pfeifer, Trst 200 kron; neimenovan, tu 200 K; podr. Kobarid 200 K; volilo župana Gregor Pikelna v Postojni 200 K; skupaj 2282 K.
VII. Razni prispevki:
J. Pecikar, Devin 50 v; A. Vodnik, tu 20 K; dr. F. Miiler, Celovec 5 kron; F. Robič, Lembah na godova-nju Andreja 15 K; rodbina MoČnik-drs Karba, Kamnik, mesto venca t prof. Orožna 20 K; J. Pekolj, Sp. Šiška 5 K; II. avtomatični večer v gostilni Kocmur 20 K; neimenovana, tu 10 K; otroška veselica v Črnomlju 3 K; neimenovan, Rečica ob Paki 5 K; J. Meršek, Litija, nabral 12 K; dr. F. Kos, Gorica 20 K; dr. Val. Kri-sper, tu povodom smrti očeta 1000 kron; Malči Ogrizek in C. Konšek, Trojane na godovanju F. Konšeka, nabrale 4 K 20 v; županstvo Slavina 20 K; mestna občina Novo mesto 100 K; neimenovan na Koroškem 10 kron; županstvo II. Bistrica 50 K; R. Gorčeva V. Loka za praznike 10 kron 60 v; dr. J. Rosina, Maribor, mesto venca t prof. J. Koprivnika 15 kron; Vvdrova tovarna, Praga 100 kron; A. Mladič, Šmarje, mesto venca t g. Pikla 10 K; A. Hudovernik, tu nabral nar. davka 18 K; trnovski Mohorjani. tu 3 K 94 v; M. Bartolova Sv. Ivan 10 K; J. Alfierovič, Zader, mesto telegrama 2 K 20 v; A. Kadi-vec, tu 4 K: M. Ogrizek, Trojane, v veseli družbi v Št. Gotardu pri Cok-Ijatiju, nabrala 3 K: učit. gosp. zadruga v Celju nabrala 18 K 20 v; dr. J. Munda, tu 10 K; J. Ambrož, Radovljica 3 K; županstvo v Vrtojbi 30 kron; A. Bartel, tu novoletno darilo 20 K: županstvo Bovec 10 K; Iv. Vrinšek, Rečica 83 v: posojilnica Sv. Primož 20 K: volilo f Marije Veršec i/, Ptuja 175 K 65 v; občina Globasni-ca 10 K: VI. b. dekliškega liceja, tu, mesto venca f ge. Kleinmaver 7 K: neimenovan, tu 8 K; županst. Ajdovščina 50 K; M. Kogej. Zagorje na Krasu, nabrala v gostilni Fatur 7 K; Iv. Čapek, tu 10 K._
Preizkušeno, dobro domače zdravilo, ki je že prestalo preizkušnjo časa ter se že nad 50 let rabi v vedno večji meri je slovito praško domače mazilo iz lekarne B. Frag-nerja. c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Nje izborni antiseptični, hladeči in bolečine tolažeči učinek je dela za nenadomestljivo ter neutrp-ljivo obvezilno sredstvo pri vseh vrst ranitvah. Praško domaČe mazilo se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah ter je imajo zaradi tega v zalogi po domačih lekarnicah mnogih tovarn za stroje, špirit, po sladkorni-cah, steklarnicah, fužinah itd. Ne smelo bi ga manjkati pri nobeni hiši. XIb.
A. KUNST
LJubljana Židovska ulica štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode in otroke fe vedno na icbero.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40
Sprejmeta se
v • v
96
Veri
Že trpežna i hrani tok
22
Proti
zidu m gnuu
izborno delale dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno ln odstranile neprijetno sapo Is ust
1 steklenica s navodilom 1 krono. Deželna lekarna Milana Lensieka
v Ljubljani, Sešitem cesta fttov. 1
poleg Friac Jožefovega jubilejnega mosta.
V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člaai bolniških blagajn juž. železnice, c.\t. tobacae tovarne in okr. bol. blagajae v Ljubljani.
Meluslne-ustna ln zobna voda.
Sunja, HrvaŠko, 22. februarja 190& Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vase Izborno delujoče antiseptične mehurine-nstns sobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zoboboi, utrja dlesno ia od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar
pri c kr. dež. sod. zapriseženi strokovnjak in koncesijonirani oglaševalec in trgovec glasovirjev
v Ljubljani, Poljanska c. 13.
Glasovirie, pla nine in harmonije iz prvovrstnih dvornih in komornih tvrdk imam v lastni zalogi, bogato izbiro po solidnih cenah. Jamčim pismeno deset let! Tudi stare glasovirje imam vedno v zalogi. Uglaševanje vseh sistemov glasovirjev in harmonijev ter vsa popravila izvršujem precizno in ceno. Stare glasovirje ugodno zamenjam! — Svarim pred nakupom event. falzifilcafov in navidezno cenega pofelna. ter nudim vsakomur oir'edati si mojo prvovrstno zalogo V Glasbeni Matici uglašuje izključno le G. F. Jurasek.
iz boljše hiše
v trgovino z meš. blagom v Celju.
Znanje nemščine ustmeno in pismeno potrebno.
Naslov pove upravniŠtvo »SI. Naroda«.
Kupim že malo rabljeno
registrirno 106
ne preveč veliko z napravo za izdajo listkov za odjemalce. — Tozadevne ponudbe z navedbo cene ter navedbo, koliko časa je blagajna že v rabi, je vposlati na upravništvo »SI Naroda«.
Modna trgovina
P. Magdić v Ljubljani
Zastonj
dobi vsak 1 ploš čo in  200 igel, ako naenkrat na-roči 6 plošč. ::
: zastonj :
dobi vsakdo 1 album m 200 igel, ako naenkrat naroČi 10 plošč.
Gramofoni že od 21 K naprej
Avtomati že od 80 K naprej
tudi na prav primerne mesečne obroke.
Posebno ugodni nakup za gg. gostilničarje. Vsa popravila gramofonov izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Glavni zastopnik največjih tvornic, kakor znamke Angel Zonophon, Favorite, Odeon, Jumbo idr.
Preprodajalci dobijo popust
Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
Fr. P. Zajec
ana9 Si aH trg S.
' za damski oddelek ; reflektira se samo na prvovrstno moč. Pismene ponudbe ::     s fotografijo je poslati takoj.
i se tli mil
z boljšo izobrazbo za damski oddelek.
FRANC KOS
Ljubljana, Sodna ulica št. 3«
Sperijelna mehanična
pietilnaindDstrlia m trgovina
za površne is spodse jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rukavice, posebne obleke zoper trganje ple-tilni materijal i. t. i
nadrobno in debelo
Šivalni stroji od 70 K naprej s fHF"   pletilni stroj ~*B§f
patent »VVederman« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno; ker se ne poslužujem agentur so cene veliko nižje. — Stare nogavice se ceno podpletujejo. 232
::   Podpirajte domačo industrijo. ::
3©5ip ^tapiea
jermenar in sedlar v Ljubljani! Slomškova ulica št 6.
Priporoča svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
krasno opremljenih; v zalogi je dalje
12 različnih sani
lahkih, po zelo nizki ceni.
finih
ročnih del
IONI JAGER
¥ LJubljani, Židovska ulioa štev. 5.
najiineie kakovosti po 5, 7,9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage in mrežice — barva za lase in brado „Neril" po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade in druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli
brivec in lasnicar
Ljubljana, Pod Trančo št 1,
(vogal Mestnega in Starega trga).
Izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase
Predtiskarija
I Tamburiranje
Montiranje
Ranit ve
vseh vrti na] m skrbno varujejo rosnega cncčLE6ca]a,
ker te 8 tem lahko naj manj 5a ranitev rasvije do prav hodih, težko celjivih ran. Ž« 40 let se |pi»Jfc» domačo MMS> obnaia kot omečnjoče obvezilno sredstvo, ki vleče is rane. Varuje rane, lajša vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaraščen je in sacelilev.
Hat"  Po poŠti m pofiiija ntk dan.
Cel lonček 7o heL Kdor polije po poŠti naprej 3 K 16 h dobi 4, kdor 7 K pa 10 lončkov poštnine prosto na vsako postajo Avstro-
Ograke. Poaor sa isa« iadelka, izdelovalca, cene ia varstveno snantno. Prfetao urno po TO h*
e lavna saloga
B. FRAGNER, dlLdvoniidobaviteUl.
lekarna pri „Graem Orla". Prem, Kali strast i*«al Kemdove nL tL 203.
Zaiog* p» vitk uKornoA Astro* Ogrske. V Ljnbljsaii lekarne Jos. Mayr, *?. Q, Jos. CimaJAr.
Plisiranje
54^1
82
»Ilkozar
sllkazar
i mehanično izmenjavo slik MfBf   gaaao ia fftftaadft.  "VB Zraven
S© velepikantnth fotografskih posnetkov zastonj? Slike se spričo posebna ostrih okularjev vidijo posabno lepo in Javka plastično in tO panoramo i   »enanleno premeno alik zaradi pikanterije radi
kupujejo. Kompletna panorama s 50 fotografijami »amo kron 5-30, —
Edina prodaja po povzetju: 4744
M« Svraaoda, Dunaj, flf,, Hieasgasse 13*23.
Važno za vsakega Slovenca, ki hoče razumeti pojave v političnem življenju t
„0 najvažnejših političnih io sotijali sfrankab in sinila! ali
JHaf    kratek uvod v praktično politiko".
AqrQČU* ta
IX
ss m%itnice
SDrefcma
Piarodaa tiskarna
in
Blaradna knjigarna
Spbal Ljudevit Fnrlani. Izdal in založil Veko slav ipiadler, urednik v Celin, pri
katerem se knjiga dobiva. Cena izvodu 2 C SO v, po poŠti 2 K 70 vin. 135
Izd elova telj votof
Franc Visjan
Ljubljana, Kolodvorska ulica 25
priporoča svojo bogato zalogo
42       novih in te rabljenih
sar vozov, -w
Okrajno zastopstvo za Ljubljano
največje vzajemne živijenske zavarovalnice 138
(služba spojena s pokojnino) se odda« Akvizicije zmožni rjospodie naj ponudbe z navedbo referenc pošljejo pod „FleiS3 and Erfolff 1515 F 323*1 na anončno ekspedicijo Jos. A. Kieareich, Gradec, Sackstrasse štev, 4.
Št. 26/V. u.
144
Mladeniči, ki so rojeni leta 1894. so stopili s 1. jan 1913 v Črnovojiio dolžnost.
Zaradi zabeležbe se je vsem leta 1894 v Ljubljani rojenim mladeničem ne glede na pristojnost, in pa zunaj Ljubljane rojenim, v Ljubljano pristojnim mladeničem
do 15e januarja fa I.
zglasiti v mestnem vojaškem urada v „Mestnem domuu I nadstropje.
Izkazila o domovinstvu (domovnico, deavsko ali poselsko knjižico) je prinesti s seboj.
Bolne, odsotne in zadržane mladeniče morejo zglasiti sorodniki
Mestni   magistrat ljubljanski,
dne 2. januarja 1913.
Zupan: dr. Ivan Tavčar 1. r.
V. Par m ol
ki se je igrala prvič 24. t. m. v slovenskem deželnem gledališču in ki je žela tako buren aplavz, da se je morala  ponoviti, je ravnokar  izšla v založbi
arodne knjigarne.
Dobi se jo v vseh knjigarnah tu in na slovanskem jugu.
Opravilna Številka 6598/12 12.
136
Dražbeni oMicS
Po zahtevanju hranilnice in posojilnice na Laškem zastopane po dr, J. BenkoviČu, odvetniku v Celju bo
dne 31. januarja 1913. ob 9. dopoldne
pri spodaf oznam.nJ.9l sodni! i, v izb! štev. 4.
dražba zemljišča
vl. št. 199. d. o. Laško, hiša št. 7. na Laškem.
daje.
Nepremičnini ki je prodati na dražbi, je doiočena vrednost na 9500 K, Najmanjši ponudek znaša 6333 K 34 b pod tem zneskom se ne pro-
Dražbene pogoje in s tem odobrene listine, ki se tičejo nepremičnin (zem1 j iško-knjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj cznamenjeni sod-dniji, v izbi št. 4. med opravilnimi urami.
Pravice, katere bi ae pripuščale dražbe je ogasiti pri sodnijl najpozneje v dražbenem obroka pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljaviti glede nepremičnine same.
O nadaijnib dogodkih draibenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo »edaj na nepremičnini pravice aH bremena ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z oabitkom pri sodni ji, kadar niti ne stanujejo v okolišu »podaj oznmmenjcne sodnije, niti ne imenujejo tej v sodnem kraja stanujo-Čega pooblaščenca za vročbe.
Daljni stroški zahtevajoče upnice določije se na 39 K 58 v.
C kr. okrajna sodnija Laško, oddelek H.
one 18. decembra 1912.
flalieda zaloga navadni!) ti u\M\m
otroških vozičkov
ta navadne do na|fiae|še
M. Pakid
▼ Ljubljani.
Reznanim nirctoilioin si bo ia s povzetjem.
m
Josip Rojina
U  krojač prve vrste
se nihaja sedaj v lastni hiši
Ffffi Ha testa i
konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne Izvršitve.
Tvornima zaloga nalflnejšib angl. ] in franc. specijalitet blaga.
: Zavod za uniformiranie.:
ft
m u
umetniške,*,
in
pokrajinske
se dobe vedno v veliki izbiri v
..narodni Knjigarni"
Prešernova ulica 7.
^CTCTTIHiHllIlllimillllll
72
hočete imeti?
Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično ribje ol|e iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1*80.
Zoper kašelj, zaslize-nosf 1b prehlafenSe
je v tem času za otroke najboljše preizkušen in mnogostransko priporočen trpotCev sok. — 1 steklenica 1 krono.
Zaloga vseh tu   in inozemskih specialitet ter preizkušenih domačih zdravil. Izborna toaletna sredstva „Adafl.
Vedno mil gumijeve Ipecialltste.
Oddajajo ae tudi zdravila ia dlan« vseh bolniških blagajn.
Raiiošilja se 2 krat na dan na ?ie strani.
».....MlliHiHllini
I
Pharm. Mag«
Josip cižinu?
mm pri »latim orlu
IJaMJaaa, imrUi*r trg it. S. n.....'-i.......mini
Narodna knjigarna v Ljubljani
priporoča sledečo knjige:
Alefi il Raiora. tgSfL&S* Poljudna pravna knjižnica:
Povest. Spisat Ivan Cankar. Cena broS. 1 K 50 v., vez. 2 K 60 vin., s poŠto 20 vin. več.
Ana Karenina^vg^i:
stoj. Cena broš. 6 K 40 vin., vez. 8 K 40 vin., s poŠto 30 v več.
Bela kr santema. Utr.cenS
broš. t K 50 v, vez. 2 K 60 v, s poŠto 20 vin. več
Hali   roiolri Povesti. Spisal E. Gang. ĐCII   rO Jd Al. Cena broš. 2 K 50 vin., vez 3 K, s pošto 20 vin. več.
Dati   sTtit* Roman iz Kristusovih časov. ĐVU  nUl   spisal   L. VValtace. Cena vez. 4 K 50 v, s pošto 30 v več.
Brodkovski odvetnik. £r„.
Češki spisal V. Beneš-Sumavsky. Cena broš. 1 K 50 v., vez. 2 K 50 v., s pošto 20 vin. več.
Cez trnje do sreče, "s
F. Senčar Cena broš 1 K 20 vin., vez-
2 K 20 vin., s pošto 20 v več.
Dvajset let pozneje (Nvaadnajr
•    Treh mušketirjev.) Cena broš. 6 K, vez. 8 K, s pošto 20 v več.
ftnana  Tudi t  Spisal Ivan Cankar
UTUSP5*  UliiMl   Cena broš. 2 K, vez.
3 K 20 v, s pošto 20 v več.
Greh in smeh.
liene kratkočas-nice. Zbral Tinček Hudriktin. Cena 1 K, s pošto 10 v več.
Grof IKonte Christo. Rs°p?saa?
A. Dumas. Cena broš. 8 K. vez. 12 K, s pošto 20 v več.
Hiša Marije Pomočnice.
Spisal ivan Cankar. Cena broš. 2 K, vez. 3 K 50 vin., s pošto 20 v več.
Hlapec Jernej in njegova
ni«') vi ni Spisal Ivan Cankar. Cena pidVlLd. broš 1 K 40 v,vez. 2 K, s DOšto 20 v več.
Izlet v Carigrad. ScS
80 v, s pošto 90 v.
Kako pišejo ženske 2ar
soisal M. Prevost. Cena 4 K, s pošto 20 vin, več.
Knjiga za lahkomiselne
lin iti Spisal Ivan Cankar Cena broš 1} 11*11 2 K 0 vin., vez. 3 K 50 vin. s pošto 20 v več.
Krali   IvTatia?  Zgodovinski roman. Skl dlj   JUH!)«££. spisal Fran Remec. Cena broš. 2 K, vez. 3 K, s pošto 20 v več
Libera nos a malo. S
roman. Spisal Vladimir Vesel. Cena broš.
1 K 40 v, vez. 2 K 20 v, s pošto 20 v.
Ljuhe*en in junaštva strahopetnega praporščaka.
Zgodovinska povest. Cena broš. 80 vin., vez. 1 K 60 v. s pošto 20 v več.
Ljnbezen Končanove .*.
1Tlai*a Zgodovinski roman. Spisal XV.ldlC. pr. Remec. Cena broš. 1 K 50 v, vez. 2 K 50 v, s pošto 20 v več.
Mali ljudje Cena broš. 3 K, vez.
4 K, s pošto 20 v več.
TvToli   Iftfftfl  Roman za mladino in od-
111 d 11   1U1U  rasie. Angleški spisal F. H. 3urnett. Cena broš. 1 K 60 v, vez.
2 K 60 v, s pošto 20 v več.
Moli   vita V  Zgodovinski   roman H. JIldl&   V11C6- Sienkievvicza. Cena broš. 7 K, vez. 9 K 50 vin., s pošto 20 v več.
M*itf  Roman. Ruski spisal Maksim Gorki. Ili d U  cena broš. 4 K, vez. 5 K, s pošto 20 vin. več.
Mina.Socija,en
broš.
roman iz ljubljanskega življenja. Spisal A. P. Rušič. Cena ! K 20 v, vez. 2 K, s poŠto 20 v več.
Mil Vi akfttifli Spisal Fr. Milčinski. Cena JUUnOuOrCl* broš. 2 K 50 v, vez. 3 K 50 vin., s pošto 20 v več.
Najhujši sovražniki Mio
Murnik. Cena 60 vin., s pošto 70 vin.
Narodni   kataster Ko-
t«n čir d Spisal Ante Beg. Cena 60 v, lUO&C* s poŠto 70 v
UnXn  trn«  Spisal A. Novačan. Cena IVdSa   Vab. broš. 3 K, vez. 4 K 50 v, s pošto 20 v več.
ltlitii Spisal Ivan Cankar. Cena broš. ili U d- 2 K, vez. 3 K 50 vin, s pošto
20 vin. več. nii   »niti  Spisal  Ivan  Cankar. Cena UII   2011 3 K, s pošto 20 v več.
Oliver TvrtstMSff^
broš. 5 K, vez. 6 K 20 v, s pošto 30 v več.
0 dostojnosti. SSttftTfct.
80 vin.
Opatov praporščak. ZVS
roman. Spisal Fr. Remec. Cena broš. 1 K 80 v, vez. 2 K 70 v, S pošto 20 v več.
Osnovni nauki o narodnem gospodarstvu, ffi It
rln. Cena 3 K, s pošto 3 K 20 v.
POl litra VlpafOa. Hićena broS. 1 K 80 v, vez. t K 60 v, s poŠto 20 v več.
Dnin m Zgodovinski roman iz nemško-rUlUlll francoske vojne. Spisal E. Zola
Cena broš. 5 K 60 v, vez. 6 K 80 vin.,
s pošto 30 vin več.
Ponižani in razžaljeni
Roman. Ruski spisal P. M. Dostojevski. Cena broš. 3 K, vez. 4 K 20 v, s pošto 20 V vet
rodevinski roman H. Sienkie-
SaIaa Zgodovinski roman H. rUlUp. w?caa. Cena broš, 6 K 40 v, vez. 8 K 40 v, t poŠto 20 V Več.
o dovoljevanja poti za silo Predpisi o železniških fn rnd-
ob
I. zvezek: Zakon
k --40*
II. in III. zvezek
■iških knjigah K —*80
IV. in V. zvezek:   Pristojbinske olajšave konverziji v knjižnih terjatev K — 80.
VI,—X. zvezek: Predpisi o razredbi in uredbi ter o zložni zemljišč K 2'—.
XI. in XII. zvezek: Predpisi zoper okvaro poljščine za Kranjsko. Koroško, Goriško, Istro, Trst in Štajerske K - .80.
XIII. in XIV. zvezek: Predpisi o notarskih pristojbinah in zapovedanih notarskih spisih K -.80.
XV zvezek: Županstvom izročena opravila sodišč   K --40 XVI. zvezek: Pristojbine o zapuščinah K —*80.
Povesti dr Iv. Tavčarja.
Pet knjig Cena broš. 13 K 50 vin., vez. 16 K 50 vin., s pošto 20 v več.
Prava ia neprava ljube-
vati Povest. Spisal Blaž Pohlin Cena AC11* broš. 1 K 60 v, vez. 2 K 50 vin., s pošto 20 v več.
Prešernov album. Mc«E
2 K 40 v, s pošto 2 K 60 vin.
(Iliri   T/arlfC? Zgodovinski roman H t^UU   ValllO : Sienkievvicza. Cena vez 5 K 50 vin., s pošto 30 v več.
Rodbina Folaneškib. z&
roman H. Sienkievvicza. Cena broš. 10 K, vez. 13 K, s pošto 20 v več.
Urlali  cm ah Rusk': spisal Leonid
IlUGUl DlIlCIl Andrejev,preložil Vladimir Levstik. Cena broš. 1 K 40 vin., vez. 2 K 40 vin., s pošto 20 v Yeč.
Skušnjave Tomaža Krme žlj a veka.
zvezka. Cena broš. 2 K 40 v, vez. 3 K 20 v, s pošto 20 v več.
Slike in revolucije. jj£5
M. Arcibašev. Cena broš. 1 K 60 v, vez. 2 K 50 v, s poŠto 20 v več.
Slovensko gledališče. ssPar
A. Trstenjak. Cena 2 K, s pošto 20 v več.
Slovensko-nemška meja na Koroškem.
1 K 40 v, vez 2 K 40 v, s pošto 20 v več.
Cnnfialivavti Spisal V. KnafliČ. Cena OUblJdll&£lU, 4 k, s pošto 30 v več.
kitava   r1avir»9   Povest. Spisal J. •Jl<*ld   tlCVlbd. Oblak. Cena broš.
60 v, vez. 1 K 60 v, s pošto 20 v več.
Strahovale! dveh kron.
Zgodovinski roman v dveh delih. Spisal Fr. Lipič. Cena broš. 2 K, vez. 4 K, s pošto 40 v več.
Štiri ruske slike.
60 v, s pošto 20 v več.
Trije mušketirji. SSSTSg.,
A. Dumas. Cena broš. 5 K, vez. 6 K 80 v, s pošto 20 v več.
fTrlnfrifta  Povest ?z 18 stoletja. Spisal UUUflbd. L P. Tomič. Cena 1 K 60 v. s pošto 20 v več.
Uho in sluh. ™K 'g»EST
dr. Jos. Rakež. Cena 20 v, s pošto 30 v.
fTnrlin a Povest Fianco*^ •~s*4l Andre UUUJlla* Thevvuet. Cen-' 90 v.s pošto 1 K.
Ustoličenje koroških voj-
TTurl Spisal Ante Beg. Cena 30 vin.. VUU' s pošto 40 v.
VaŠka krOIlika. fenlske preteklosti. Spisal Ivan Lah. Cena broš. 1 K 70 v, vez. 2 K 70 v, s pošto 20 v več.
Spisal Ivan Cankar. Cena broš. 3 K 60 v, vez. 4 K 60 v, s pošto 20 vin. več.
Izbrani spisi Frana Erjavca, uredil dr. G. Sajovic. Cena 1 K 20 v, vez. 1 K 70 v, s poŠto 20 v več.
Vinjete.
20 vin. v
V naravi.
1 K 20 v. ve
V študentovskih nlicah.
Volja
Spisal Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 v, vez. 2 K 50 v, s poŠto 20 v več.
^7711^0 Spisallvan Cankar. ***Ub. Cena broš. 2 K, vez. 3 K, s pošto 20 v več.
7a  Iritiram  Spisal Iv. Cankar. Cena iia  a>116C111. broš. 3 K, vez. 4 K 50 v, s pošto 20 v več.
V a fthl i Ti fl a   Povest Hrvatski spisal F. AdUMlfUUd. Becič. Cena broš lK80v, vez. 2 K 60 v, s pošto 20 v več.
Zadnji rodovine Benalja.
Roman iz kranjske preteklosti. Spisa Fr. Remec Cena broš. t K 50 vin., vez 2 K 50. v, s pošto 20 v več.
Zbirka citatov in aforiz-
Tri ti TT Uredii Slavko Klepec. Cena broš. l*lw v. 2 K 50 v, vez. 3 K 30 v, e pošto 20 v več.
Z ognjem in mečem.^f
roman H. Sienkievvicza. Cena 4 K 50 v, s pošto 30 v več.
Zbrani spisi Josipa Jur-
f£i£a 11 zvezkov. Cena vsakemu biva. zvezku broš. 1 K 20 v, vez. 2 K s poŠto 20 v več.
Zbrani spisi Janka Kers*
trika Pet kn'H- Ceila br°š. 25 k,
JllAtt. vez. 30 K, s pošto 20 v več.
Zbrani spisi Frana Lev-
^tika Pet kn^- Ccna broš. 21 K. O &lB>a. vez 27 K, s pošto 20 v več.
Zgodbe is doline šentflor-
ianška. Spisal ivan Cankar. Cena 20 v več 2 K* Ve2*3 ^ S pOSt°
Zločin in kasen. 8^P^
Dostojevski. Cena br«S 10 K 50 v. ve* 13 K, 8 poŠto 20 v vet.
TF
Y-*
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne dražbe v Trbovljafc
priporoča svoj primano izvrsten PoiHrtansl-oetiaent v vedno enakomerni, vte od
avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote dalee nadkrtlSoiočt dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno«
Priporočil« in izpričevala 2307
raznih  uradov  in naj si ovi te j ših   tvrdk   so   na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9.
Vile, stanovanjske hiše stavbne parcele v mestu kot v
okolici se pod j ako ugodnimi pogoji prodajo.
Posredovalnica za nakup in prodajo:
Valentin Accetto
Kolodvorska ulica štev- 8.
1011 ID
hi
fr.
LimiimilaiiU M LII (MM.
Zaloga spolnih ter jedilnih sol
v različnih najnovejših slogih.
Vsakovrstno drago
pohištvo.
Priznano solidno blago ter najnižje cene.
Zalogu otomonov Uuenoo, žfmnlc
različne kakovosti:
zajamčeno  trpežni izdelki.
Velika izbira3408
otroških vozičkov
vsaMi sil ogledal I
Za tiste, ki trpijo na želodcu.
LUON, 5. februarja 1897.
Imela sem pregret želodec, piše gospa Borppard, trgovka s svinjskim mesom v Lijonu Potem ko sem použila, me je sililo k bljuvanju in takrat sem čutila vroče stiskanje v prsih. Čutila sem v želodcu delovanje žolča. Umazan jezik, usta sem imela suha, bolela me je glava in tudi teka nisem imela. Poskusila sem magnezijo, grenčice, rabarboro, toda nič mi ni pomagalo
Nekega dne mi moj soprog ukaže, vzeti oglje .Belloc" v prahu, katerega je kupil pri lekarnarju — Vzela sem za dve navadni žlici po vsaki hrani Takoj po prvem poskusu sem čutila olajšanje bolečin. Dva drJ pozneje sem bila dobra. Vzpehavanje in drugi nerodni znaki so se odstranili. V prav kratkem času sem dobila tek ter začela z veseljem jesti. V osmih dneh sem pridobila izgubljeno zdravje in od tist :ga časa sem popolnoma zdrava. FANNY MARTIN soproga BOMPARD.
V resnici zadostuje, da se uživa o^he Belloc po vsakem kosilu po 2—3 žlice, da se v nekoliko dneh ozdravijo želodčne bolezni, da, celo zestarele bolezni in take, ki se zoperstavljajo vsakemu drugemu zdravilu.
Oglje Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, daje tek, pospešuje prebavo in odstranjuje telesno zaprtje, oglje Belloc  je ne-lospa BOMPARD.    prekosljivo sredstvo proii težavam v želodcu po jedi, proti migreni, ki je posledica slabega prebavljanja, proti gorečici, proti vzpehavanju, kakor tudi proti \:cm Živčnim boleznim želodca in čreves.
Najpriprostejše sredstvo vživati oglje Belloc   v prašku je, da se v kupici na čisti ali poslajeni vodi pomeša in naenkrat ali v presledkih spije.
Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne mort, v kakršnikoli množini ga rabimo Dobiva sc no vseh lekarnah.
Poskušali so oglje Belloc ponarejati, ali so te ponaredbe brez učinka in ne »zdravijo nič, ker so pač slabo pripravljene.
Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da ;e na vsaki steklenici ime Belloc in naslov laboratorija: Maison L. Frere 19, rue Jacob, Pariš.
Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek požirati, naj vzamejo raje pastsTJe Bel'oc. 2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne bolečine, zavzeti zadostujejo popolnoma, in imajo isti gotov učinek. Pastilje vsebujejo čisto oglje Belloc Zadostuje v usta jih dati. in s slinami, ki jih raztopi, požreti. 1989
Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. Piccoli, lekarna Sušnik, lekarna U. pl. Trnkoczjr A. Bohinc lekarna Ph. Mr. Jos. Ćižmaf.
I ^1 «g
Fr. Sevčtb mm 1.1
puškar
priporoča svojo veliko Zalogo raznovrstnih 63
pušk in samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, šolskih in čeških strogo
preizkušenih pilčk, za katere jamčim ia dober strel. Posebno pripo rosam lahke troeevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brez-
dirnn: smodnik  — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
po najnižjih cenah. "^Ml
Popravila in naroebe se Izvršujejo točno in zanesljivo.
Cenovnlkl na zahtevani* zastonj In poštnin« prosto«
Perje
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
EMIL KRAJEC
preje F. Hiti Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Fr.P
Ljubljana ,
Zajec
trg 9.
Kot prvi edini slovenski oblastveno konce sion. optik in strokovnjak priporoča svo
optični zavod
kakor vsakovrstna očala tn ščlpalnike, toplomere, zrakomere, hygrometre, daljnogleda vsek vrat, kakor „Zelss, Busch, Boen" Itd., ter vso v to stroko spadajoče predmete. Vsa popravila Izvršujem točno in soUdno v svoji s električnim obratom urejeni delavnici.
Zaktevajte cenik, pošljem ga zastonj.
Ustanovljeno 1845.
varno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
_ Apretura sukna. B
"J0S.REICH"
B Poljanski nasip - Ozka ulica It 4. Sprejemališče
Selenburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
Ljubljana,
Dunajsko cesto 13
Izborna zalega
namiznih in nastropnih
svetilk
najnovejše vrste
«o nizkih cenah
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov
lo«l notRblclii, vseli dtl koles (bidkisv)
kakor tudi
umetaipj opi po Daju! neaL
Popravila pušk, samokresov in biciklov točno in solidno.
Cenovnik zastonj ia poštnine prosto.
Kadar hočete kupiti dobro blago, obrnite se na tvrdko
Katinka IVidmaver
„pri SOLNCU" za vodo,
ki ima v zalogi dobre in trpežne čevlje za dame, gospode in otroke. Izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krita, nogavice, rokavicr, vsakovrstno perilo itd. — Postrežba točna. — Cene najnižje. Prosim prepričajte se! 3440      Prosim, prepričajte sel
Jedilno In namizno orodja*
Samo ena sama kakovo**
najboljša.
Dunaj I.
Opernring 5 Heinricbshol.
Po vssh ■satih preprodajalci.
e.
F. L. Popper čevlji
•g za gospode in gospe so nogam
fg najbolj priiežni, lični in najboljše
naj kakovosti.   Naprodaj  samo pri
" JULIJI STOR, Ljubljana
^ Prešernova ulica št. 5.
^    Goysserski čevlji za turiste, faigijeničnl čevlji za otroke in Lawn-tennis-čevlji.
*♦♦.......«
s
>
o
s
-s
XX
g
XXXXXX|
XX XX XX XX
Najnižje cene.
xxxxxx ixx lxx
Ljubljana. Turjaški trg štev. 7.
237
za spalne In jedilne sobe, salone In gosposke sobe. Preproge, zastor]!, modrocl na vzmsl ilmnatl modrocl, otroiU vozički Ud.
00
o e
8
ca
-o*
m
_ ^sKSCMIsHiiKi
xxxxxx
Na]soIldne]še blage. ""^Bsjf;
xxxxx:
XXKXX!
9 Ameriko
z modernimi velikimi brzopamiki iz
Ljiljane In lntwerpen v Rew-Tork
je proga
ed Star Line deča zvezda
Na naših parnikih rini and, Sroonland vaderland, Zeeland, Lapland in Samland.
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, zborna hrana, vjjudna postrežba in spalnice po ■o vem urejene v kaj i te za 2,4 in 6 oseb, za vsakega »otnika emlnentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni
Odkod Iz ljubijtne vsak torek popolOse
Naši parni ki vozijo tudi na mesec po večkratl oez Kanado v Severno Ameriko in je tal
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York
Pojasnila dajt vladao potrjen zastopnik
Franc Dolenc!
mm i
" 1
'NewYork
v Ljubljani, __
Keledvorsfca ulica ^ stev. 3S,
od južnega kolodvora na desno poleg prs&iloiosa
11
1706
3T
34
Izboljšajte promet v svofil gostilni
2150
z. izvrstnim, oenim
plzenjskim pivo
:: iz Češke delniške pivovarne v Čeških Budejevicah. ::
Največja čisto slovanska pivovarna, ar Zaloga v Ljubljani s V. H. Rohrtnann. -pi Zaloge v Zagrebu, Trstu, Puiju, Zadru itd.
Poskusite to
pivo v slovanskem grandhotelu „Balkan** v Trstu, Via della Caser-
raa in v slovanskem
hotelu „Lacronia" v Gradežu.
m
!WiawWfrVWIv1lfr^^
"XXX. tiz.icf.czt vJartČene peči)
i
/Do bctžjni nastavi se usaAemu *vxxnani70
SSiumph lavama
ŠtetiiInihozf inpeči*j*.t\z.We£s
C--...- Scacenje Rastriy.sfeo.
IMIttll
11111111 n, n n ril ■■! 11111 ni - - r...............t -*'
Najboljši češki nakupni vir! I
Po^ro in ceiio DOJteljho perje
puljenja, snežoobelega K S' K 10:—, prsni puh K 12'—,
1 kg novega sivega, puljenegu posteljnega  perja   K   2*—, boljšega K 2*40, polbelega  K 280, belega K 4-—, boljšega K 6, gosposkega —, puh, siv K 6"—, 7'—, 8*—, puh, bel carski puh K 14'— od 5 kilogramov naprej franko.
Zgotovljene postelje %gtt^SS&
pernica okoli 180 X 120 cm vel. z dvema zglavnikoma okoli 80 X 60 cm vel., zadosti novim, sivim, stanovitnim perjem K 16—, napol puh K 20*—, puh K 24—, pernica sa-
^ Cirila pre-, za-
vojnina zastonj, od K 10"— naprej franko ' 4063
JOŽEF BLAHUT, Dešenice št. 38 (Sumava).
Neugajajoče se zamenja ali denar nazaj. Zahtevajte natančen ilustrovani cenik gratis in franko.
Ustanovljeno leta 1900.
Odlikovana:
London 1905.
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih
•    • I,
Milil
z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno
s: Cene brez konkurence.
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2—60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere.
Ljubljana« Mestni trg 11-12.
Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I« nadstr,
FR. IGLIC
EL6KTR0T6H Đ6LII1SKA DRUŽBA
PREJE
KOLESEN IN DR.
PRAGA-VYSOCANY
Dinamo stroji bi električni motorji, n Naprave za električno razsvetljavo In prevajanje električne sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji, s: Tnr-bogeneratorjl, električne železnice in lokomotive, žerjavi ln dvigala. Obloč-nice in žarnice vseh vrst Vodne turbine vseb sestavov (Francls, Pelton). ss Točna, cena in bltra popravila vseb elektrlčnib strojev dragih tvrdk* s Vse potrebe za instaliranje, n a a n ::
Telefon številka 15i
BRATA
EBERL
243
inicaa
Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Unionf<.
Delavnica:
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
a
krojač
40
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
priporoča svojo
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopio in plaSčev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Pekarija. slaščičarna in kavarna
Stari trg štev. 21.
FiliaSe:
Slavni trg št 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
g. Cadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve mannT. trgovine priporoča
klobuke
lepite, razno moško perilo, kravate, ovratnike itd. iti
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
L. MIKUJCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber dežnikov in solnonikov.
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
3[
Dvorni tokaiec"
V c. in kr. dvorni kleti se prodajo nastopne vrste tokaiskega vina v V2 litrskih steklenicah od 6 steklenic naprej in sicer od steklenic :
Vrste 1 tolojsko (Bratemvein) ,    2    „ samorodno
4
,    5    » iztok • * 6
■ dve
a K 2'20 Vrste 7 iztok       a K 13-20
a K 3-30 ,    8 esenca   a K 1750
a K 440 ,9 .       a K 22'—
a K 550 „    10 „       a K 55 —
a K 8*80 ,    11 muškatelec a K 33—
a K 11— ,    12 brandy    a K 3-30
Naročila se izvršujejo samo potom pismenih prijav pri c« in kr. dvorni kleti. Osebni promat v cesarski dvorni kleti je izključen. Dopošlje špediter po povzetju vseh stroškov.
3C
3IŠ1E
3E
!! Blagovolite pisati po vzorce !!
Velika prodala
po znatao znižanih cenah!!
Barhenti — Flanele — Zimsko, plesno blago.
Preproge, zastori, garniture, namizne in kavine garniture, brisače, žepne rute. Oprave za neveste. Havlič-kove tkanine. — Ostanki sukna in modnega blaga.
Dobro znani izvozni zavod, ustanovljen 1.1887
V. j. Mm Id oral Kopališče Podiraj (teško)
Obdržite najboljše! Vzorci franko F \
30 m ostankov 18 K. 40 m ostankov 24 K. j Božična tkanina kos 23 m K 1550 in 17*50. ■ 1 preproga za na steno s sliko 5 K 60 v.|«
B3
Idrija - Logatec, kolodvor.
Idrija - Logatec, kolodvor.
Odhod iz Idrije:
ob 6'— zjutraj . 12*— opoldan ,   330 popoldan
Prihod v Logatec: j Odhod iz Logatca: | Prihod v Idrijo:
ob 7*50 zjutraj .   1*40 popoldan ,   5'10 popoldan
ob 8'30 zjutraj ,   2-30 popoldan ,   6-30 zvečer
ob 10'20 zjutraj •   4-— popoldan »   815 zvečer
Cene z avtomobilnlm umni busom:
4649
Cene s kombiniranim avtomobilom:
Idrija-Logatec    ali nasprotno Idrija -Godovič „ Godovič - Hotedršica . Hotedršica - Logatec —
!. razred ra osebo
K 3 — , 1-50 . 1-50 . 150
II. razred za osebo
K 2— . 1-.
Idrija - Logatec    ali nasprotno Idrija-Godovič „ Godovič - Hotedršica * Hotedršica - Logatec
L razred za osebo
K 3 — . 1-50 , 1-50 - 1*50
II. razred za osebo K 2-—
. 1-
.
. 1-
Označena vožnfa se vrši vsak delavniki omnibus vozi vsak dan opoldan, eb nedeljah in praznikih vozi le opoldan omnibus.
f  Točnost se po možnosti vzdržuje, vendar pa ne prevzamem nobene odgovornosti za morebitno zamudo.
Valentin Lapajne v Idriji.
■
najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko s parol Jeveronerolkega LIoyda"
iz
34U
Bremna
v
NewYork
s cesarskimi brzoparniki „KAISER WILHELM", „KRONPRINZ WILHCLM<ff „KAISER VILHELM d. 6R0SSE".
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni.
Natančen, zanesljiv pouk ln veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite
v LJubljani edino le pri
b im i
nasproti občeznani gostilni »pri starem Tišlerjn".
Odhod is Hubijane le vsak torek, ftetrtek in soboto. — Vsa M poiasnila, ki se tikalo potovanja, točno in brezplačne. — Postrežba poštena, realna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor   Colorada Meksiko, Kalifornijo Arizoaa, Utah, Wioming. Nevada, Oregon in Wisbingtoii nudi naša 4ruštvo posebn ugodno in izredno ceno cez Salvesten. Odhod na tej prood iz Bremna
enkrat mesečna
se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostal« dele sveta kakor Brazilijo, Kubo, Baenos-Aires, Colombo, Singapore v Avstralijo ttd.
o
Ni
59
61
66
3S+U
65
73
23
Stran 15.
Ali ste oženjeni?
Potem zahtevajte nove vzorce 3 za 1 K, 6 za 1 K 80 h, 12 za K 340. Ilustrovan cenovnik z zdravniškimi nasveti gratis in franko (zaprto 30 h)   — I. Singer, hlgianicna manufaktura. Dunaj I., Wieaingerstr. 8 F.
na Dunajski cesti v Ljubljani pred delavskimi hišami in na Glincah takoj ob mestni meji na Tržaški cesti,
vse z najlepšo lego so po izberi za .__-        — primerne cene -----
na
Več se poizve pri lastniku Jos. Tritrač, na Glincah 37. 2416
V Ameriko in Kanado
CUNARD LINE.
Pannonia iz Trsta dne 30. januarja 1913. liltonia iz Trsta dne 7. januarja 1913.
h se ustavi v Mestni, Palermu, Neaplju
Iz Liverpola t
LosiUlia dne 4. in 25. januarja, 15. febr. 1913. *auretinii 11. januarja. 1. in 22. iebruarja 19!3.
, Pojasnila, vozne karte: -
Dunaj!., Karntnerring 4, Trst, Via Ghega 8, pri   vseh   agenturah  v   deželnih glavnih tih, vseh potovalnih pisarnah, pri tvrdki omas Cook d sin, pri vseh Llovdovih ?genturah in agentih Dalmatie.   lil. razred, ena: Trst-New York 170 K. otroci pod 12 ?t K 85— ve: :0 K pristojbine od osebe.
Zajamčen a spe h
ali denar nazaj.
Zdravniški izkaz
o izvrstnem učinku.
r umi*, lepe pni
dobite ob rabi med.
dr. ji, Rixa kreme za prsi
oblastveno preiskano, gar. neškodljivo za vsako starost, zanesli!v uspeh. Rabi
<e zunanje. Poizkusna pušica K 3, velika pušica, zaciostna za uspeh K 8'--H.izpoŠiijanje strogo diskretno. 35
los dr. A. Rix, iahratcrij. Dunaj DL Berggasse !7 E
Zaloge v Ljubljani i Lekarna pri „Z!a-tm jelenu*, drogeriji Kane in .Adrija*.
Gramofonske plošče
Triglsv-RekerO in Mil
/ najnovejšimi slovenskimi posnetki
so izšle in se dobe v
:: ateljeju za gramofone ::
i
Sodna ulica št. 5.
Umili zaloga nodlinik aitoBitev in gramofonov.
Ccnj. gg. gostilnčarjem posojujem godbene av lomite brez vsakega plačila in dajem še od nabranega denarja odstotke. — Kdor rabi tedaj avtomat, naj se zglasi — tudi pismeno Ako imate gramofon, pišite po seznam naj-::   novejših plošč. ::
Braseil in Bnenee JUrea 3 grand pri*.
Devin - Buckau.
Podružnica s
Dunaj III, Am Heumarkt 21.
■  .   ■ '".Ji-
uroHenorne
4289       h   krmilom   is   Dl*GZ  V C ti V11^3.
Originalni Wo!fov gradbeni način......10-0000 PS.
Obratni stroji največje popolnosti in hranljivosti
r Za industrijo in poljedelstvo.
00 kron!!
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin »mazilo Ria* ne odstrani v 3 dneh brez bolečin Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev itd. — Cena lončka z jamstvenim pismom 1 K. —
Remenjr, Rosice (Kasta)!. postni predal 12/64 Ogrsko.
4206
V celem izdelanih nad 750.000 PS.
Glavno zastopstvo za južne dežele:
V. JANACH in DRUG, Trst.
Vprašanja na Teodorja Kos*na, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izdejujejo strelovodi kleparska in krovska dela iz različnega bla?a
Gospodinje! . Pozor!!
Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite splošno znane svetovne znamke
LAIMSCHEI
mm
m
RGAR3NE
1
jjUNIKUIVl!'* ni rastlinska margarina.
SGHIMJSfta« se izdeluje iz najvr:stejše go->'""ai%°™ veje obistne tolšče z visoko pasterizirano smetano, ima torej največjo rc-dilno vrednost in jc resnično zdrav.
IIMIBf IIMff n' rneten, nego najčišči x.v it mu^a     naravni izdelek.
M 01   cenejši od na-
*rV  jo vadnega presnega
SAMO BLAIMSCHEINOV
je   resnično  edino in jj w ic i n v pravo nadomestilo za
presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano.
UN1KUM"
Izdelovanje
5j
|e za
BLAIMSCHEINA „UNIKUM"
je varovano s stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku.
masla in zajamčeno mnogo izdatnejši nego to.
Cenjena gospodinja!
'<   Ne dajte se torej begati od drugib oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za :-:
pečenje
5^%
"las
samo
pna«.nje   kuhanje ^ BLAIMSCHEINA „UNIKUM" MARGARINO
Dobiva se povsod. — Poizkušnje gratis in franko.
Združene tvornice za margarino in presno maslo, Dunaj XIV.
Dooaaaaoaaoaa
mm
Jfcaslo, malisno šiuno, suhe gobe, vinski kamen
jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in oljnate sode, ter močnate solne in otrobne vreče kupi vsako množino
veletrgovina ANTON KOLENC,
Celje, draška cesta 22. 3095
Pozor!
Pozor!
(PMrffl)
Naznanjam vsem odjemalcem za Drože, da sem preselil svojo znano tovarno v lastno hišo na Krakovski nasip št. 26 ter jo uredil na vodno silo s turbino, zato mi je mogoče, poslreči brez konkurence po nizkih cenah in z najboljšim, blagom. — Opozarjam pa, da moje materčine drože so za 503 „ boljše od vsakih špiritnih drož. Spiritne so mehke in vsebujejo vodo, zato jih nudi konkurenca po 80 vin. Pričakujem cenjenih naročil in beležim s spoštovanjem
Maks® Zaloker
tovarnar drož ^ v korist družbi sv. Cirila in JKetoBa.
Vinko jfajdič
uli ii i Kranju
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano nai, boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 65 V Liubifani, Cerknici, Trnovem, Pcđgradu, Trstu, Pnlfu, Beki, Zadra, Spli etu, Ercegnovem, Sotoni Sv. Luciji ob Soči, Beljaku, Celovcu« InozEostn, Ealcasu in Tridentn
Brzojavi:   Valjčni mlin, Kranj.
najpreizkušenejše, najzaneslivejše in —    najcenejše =
zi fesforovo kislo gnojilo n
za vse vrste zemlje dalje 44
»moniickovg, kalijeve in solSIrove superfosfats
dobavljajo vse tvornice umetnih gnojil kupčevalci kmetijske zadr. in društva.
Samo saperfosfat
v ceni ni poskočil!!
Centralna pisarna društva avstr. superfosfat. tvornic
Praga, P*ikopyl7.
Brzojavke: Prometna banka Ljubljana. Telefon štev. 41.
Stanje denarnih vlog na hran. knjižice 30. avg. 1912
K 70,147.763-
Teieion biov* •**« ^w —
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Centrala u Duaaju - Ustanovljen 18«. - 29 mM*.   VOHil 1« «*. HM tttH (l MS JffltaBMi taft W*       i««-m-m b"
i      „™   _ lM.toM^t«fi. Wor«!h nn»rfalnv samoshrambe (safes za ognjevarno shranjevanje vrednostnih pa
Preskrbovanie vseh bankovnih transakcij, n. pr.; Prevzemanje denarnih vlog  na hranilne
gfr^l^r^^^^^g -PShranjtvanieP.n uJravljaV /depotO vrednostnih
capirjev in posojila nanje.
3onov in izžrebanie vrednostnih papirjev. — kupovanje m piuua;a..r — novcev. - NaTemoda SS predalov samosh?an,be (safes) zV^&^lSl.'uSS.n h v^nostSfh pirjev, 1'siin, dragotin tet pod lastnim lak^pom stranke  - BrezplaJna \e™>>a'™*™™ vrednoshđh papirjev - Promese za vsa žrebanja. bpUAU. ta Mkulla » Ameriko ta I« amariM.
U.tm.na in pl.m.n. poja.Mlia In n«...tt o ...h . b.nd.o .ti-ok. »p.a.j.žlh trm,
54994^13
Stran 16.
SLOVENSKI* vRO'B.
b stev.
Priporočamo našim ::  gospodinjam n
KOLINSKO CIKORIJO
mm
Iz edine slovenske tovarne v Ljubljani
Ci3
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica K 8,000.000.
Stritarjeva ulica štev. 2.
Rezervni fond 800.000 kron.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju ln agencija v Gradežu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekočI račun J£ ter Jih obrestuje od dne vloge po čistih T
3! O'   Kupnje in prodaja srečke in vrednostne papirje
4 O
vseh vrst po dnevnem kurzu.
152 "
KI
dela mokre kleri.vlažna ntjaji stanovanja .■iT zajam ceno* suha*
| lljJ^REFERtNCE, AVSTR fViTENl' ž===SSŠ2r ZAŠTON.ŠT.SoFROSPEKTI
Avstr.ceresitna družba zex0un3jx!X.EiscnbahnstrasseNi6i.rel.22288. |
SamO 5 dni! z brzoparniki francoske družbe.
votla3 u Havre v New York.
Veljavne vozne liste (šifkarte) za vse razrede dobiš edino Dri 3439
ED. ŠMARDA
oblastveno p trjena potovalna pisarna v
LJubljani Dunajsko cesta 18
v hiši Kmetske posojilnice, nasproti gostilne pri „Figovcn".
Vozne listke iz Amerike v staro domovino po najnižji ceni. Izdaja vozne listke po vseh železnicah za prirejanje zabavnih in romarskih vlakov. Vsa pojasnila istotam brezplačno.
Ljudevit Borovnlk
puškar v Borovljah (Fer-
lach) na Koroškem.
se priporoča v izdelovanje vsakovrstni* posek za tovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predeluje stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro vivršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-zalnici in od mene preizkušene. — llustro-39 vanl oonlkt zastonj.
Najbolje za zoba
PA
T
MU CSaEaLiK
vseh dežela izposluje inženir 94 BtUJS* oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju Vl.y Mariahllferstrasse št. 37.
kaže najjasneje ta-le pripis, ki ga je prejel
i zastop lile mi" v lili:
Slavni generalni zastop!
V privitka pošiljam vse tri pravilno podpisane pobotnice, potrjujoč prejem zavarovalnine svojega pokojnega aoproga dr. Janka Vilfana v Radovljici.
Ne morem si kaj, da ne bi pri tej priliki izrazila svoie naj-iskrenejše zahvale in priznanje za nad VSO točno UkvitiaCifO in
neverjetno hitrino izplačilom zavarovalnine.
Moj soprog je bil zavarovan Še pri drugem zavodu, toda ugotoviti moram, da točnost tega zavoda daleko ne dosega banke „Siavije".
V Radovljici, dne 26. decembra 1912.
128 Jela Vilfan mp.
Prešernova ulica štev. 7    v Ljubljani    Prešernova ulica štev. 7
združena s
ovino s papirjem
O
I
priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato zalogo kancelijskega, .-.   komptoarskega, risarskega, slikarskega in šolskega blaga
|j*V* najboljše kakovosti in po najnižjih cenah. -^Bi
Papir
kancelijski, konceptni, ministrski in trgovski; kariran in gladek; rastriran z eno in z dvema kolonama; papir za pisalni stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma\ barvasti papir in papir za zavijanje.
Trgovske knjige
vseh vrst od najpreprostejših do najfinejših vsake velikosti
Mape
za shranjevanje trgovskih pisem.
Zavitki
vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli. Sprejemajo se tudi naročila na zavitke s tiskano firmo
Šolski zvezki
■
vseh vrst, domačega izdelka in iz drugih tovarn. Trgovci dobe poseben popust
Pisalne in risalne potrebščine
peresa, držala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne priprave, črtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve.
Tinte
najpreprostejše in najfinejše, črne, vijolčaste in barvaste.
Šolske mape
iz platna in iz usnja ter jermena za knjige.
Mape za zvezke.
Kasete
8 pisemskim papirjem avstrijskega in inozemskega izvora v vseh velikostih, ** dame in za gospode, za navadno rabo in tudi sa darila«
Albumi
m m slike, razglednice in poezije.
Črnilniki in uteži
za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah
Razglednice
umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih naročilih izreden popast
Jtoro&na knjigama sprejema tudi naročila na
pisalne stroje
■ ■■■■■ vseh sistemov
po tovarniških cenah; dalje naročita na
vsakovrstne tiskovine
namreč zavitke, vizfltnlee, oznanila, fakture, trguvs^v  iisma itd. itd
QU