Telefon št. 119.
Foštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1*25 Bin,
St. 66.	V	Ljubljani,	ponedeljek	22.	marca	1926.	Leto	I.
POLITIČEN DNEVNIK
Izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo
Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20 — Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22 — Din za inozemstvo mesečno 32'— Din.
Rialih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. De belo tiskana beseda stane 1'— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1‘— Din. V oglasnem delu stane penina enostolpna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popust.
Delavske žene za svoje pravice.
Velik uspeh ženskega dneva v Sloveniji.
Včerajšnji, ženski shodi v Sloveniji so izredno dobro uspeli. Delavsko- žene so v velikem številu prišle na javne ženske shode, ki jih je organizirala naša zveza delavskih žen in deklet v vseli delavskih centrih. Kako so se shodi vršili v posameznih krajih hotno še poročali. Za danes konštatiramo razveseljivo dejstvo, da so se tudi delavske žene zaeeh- krepko zanimati za svoje pravici- in da so že pri svojih prvih nastopih v našem javnem življenju pokazale dobro obetajočo mero odločnosti, prevdarnosti in socijali-sticne zavesti.
Na vseh včerajšnjih shodih v Sloveni ji. je bila soglasno sprejeta nask‘d.nja
Resolucija.
I.
»Dol a v« k e žene, zbrane na javnem zen.', -etn shodu zahtevamo ponovno,
(a hi- tudi ženam priznajo vsaj iste pravice, ki se priznavajo že moškim državljanom. Zahtevamo splošno, enako in tajil o volilno pravico za javne zastope (občine, oblastva, parlament itd.). Poživljamo zakonodajalce, da uveljavijo po vzgledu vseli modernih in naprednih držav v vsej naši pravni in politični praksi načelo popotne enakopravnosti v .socijaluem, civilnem in političnem oziru.
Družabni, duševni in enkonomski tribut žene ne zaostaja v ničemer za tributom moških duševnih in fizičnih delavcev. Življenje in delo žene je v marsikaterem pogledu še vse težje in tudi pomembnejše za razvoj države ill družbe, nego delo in življenje moških članov človeške družbe. Zahtevamo, da se prizna proletarijatu, kot glavni produkcijski sili, vse njegove socijalne in politične pravice, zahtevamo pa obenem, da se iste pravice priznavajo proletarskim ženam kot polnopravnim in polnovrednim članicam ene in iste človeške družine. Opozarjamo nadalje, da sc mora v izdatnejši meri pomagati ženskim organizacijam pri njihovem socijalno-humauitarnem delu, zlasti v pogledu zaščite dece, ki se pri in a s trajno zanemarja, vzlic mednarodnim ugovorom in mednarodnim obvezam v pogledu izvedbe .socijahio-politione zakonodaje in »postavitve socijalno-zaščit-nih inštitucij v posameznih državah. Država mora v obilnejši meri prispevati za zaščito dece, ki je danes skoro popolnoma prepuščena sama sebi, na njeno nepopisno trpljenje in žalost teina ogromno moralno in fizično škodo nove generacije. Država so mora tudi v večji meri pobrigati, da bodo pri-
"'! kapi taoistična podjetja skrbela
zgicu 10 dečjih domov in za prehrano samiseln prepuggcne deee njihovih delavcev oziroma delavk, ter za zaščito zaposlenih matersdojilj, kakor to
predpisujem zakoni in lnednarodnp
obveznosti. V s led malomarnosti poklicanih čini tel jev se to prepotreno humanitarno delo popolnoma zanemarja.
Zahtevamo, da se ne izkorišča slabotna delavska deca za težka dela, ter da se jo iz javnih sredstev vzdržuje tako dolgo, da postane del a zmožna. V • o svrho naj se ustanove poklicne posvetovalnice za mladino, ki zapušča šolo in se podaja v samostojno oskrbo. V očigb-d socijalni bedi in iz te izvirajoče popolne onemoglosti delavske žene zahtevamo omiljenje paragrafov 144 148 avstr. kaz. znk. za izredne slučaje ter izdatno in redno podporo sta-
izvajanje osemurnega delovnika.
SKLEPI MEDNARODNE DELOVNE KONFERENCE V LONDONU.
rišem številnih otrok. V zvezi s tem, zahtevamo popolno enakopravnost zakonske in nezakonske dece, ter enako zaščito zakonskih in nezakonskih mater.
Da se pride v o,kom grozno se razširjajoči nenravnosti, zahtevamo, da se uzakoni načelo enake odgovornosti in zdravstvene kontrole obeh spolov za pregreške in posledice prostitucije, kakor tudi najstrožje kazensko zasledovanje zvodništva. Zahtevamo pa zlasti, da se posveča največja vsestranska in vsakojaka pozornost zatiranju trgovine z dekleti, ki je zlasti izredno huda in velika v naši državi. Zahtevamo tudi takojšnjo uzakonitev zakonskega načrta o pobijanju alkoholizma, te najhujše rakrane našega ljudstva.
Ker tajna diplomacija še vedno ogroža svetovni mir in se znova izdajajo ogromne vsote za oboroževanje, dvigamo kot žene in matere najener-gičnejši protest zoper vsakršno vojno!
Za uspešno pobijanje draginje zahtevamo, da se prizna popolno enakopravnost delavskih konzumnih in produktivnih zadrug napram srbskim zem-Ijoradničkim zadrugam, namreč, da se tudi naše delavske konzumne in produktivne zadruge oprosti davkov, kakor se to prakticira s srbskimi zemljo-radničkimi zadrugami.
Dalje zahtevamo takojšnjo uzakonitev .starostnega zavarovanja vsega delavstva ženskega in moškega spola, torej tudi gospodinjskih pomočnic (služkinj), kakor tudi, da se prizna pokojnina vsem onemoglim vdovam, vobče tudi, če so dale svoj tribut kot matere in gospodinje.
Da se .omogoči najširšim .slojem ljudstva človeka dostojno življenje, terjamo od finančne oblasti, da odprn-. vi nadvse krivični davek na ročni delo ter, da določi dohodninskega davka prost eksistenčni minimum, ki naj odgovarja vsakokratnim cenam življen-.skih potrebščin in številu družinskih nepreskrbljenih članov.
Dokler ne dosežemo pravico potom volitev poslati svoje zastopnice v vse javne zastope, zahtevamo, da se pritegne v občinske, socijalno-politične odseke, šolske svete noeporečne, izkušene žene kot uradnice nravstvene policije,- zastopnice delavskih žena, ki jih imenujejo združene delavske organizacije.
To terjamo od vladajoče družbe in državne zakonodaje, sveste si, da smo k temu upravičene že zato, ker vršimo svoje materinske in državljanske dolžnost i.
II.
Vse delavske žene poživljamo, da združijo vse svoje moči, da si zgradijo močno organizacijo.
Pozdravljamo vse razredno zavedne proletarke, kakor tudi vse bojevnice za žensko enakopravnost in alove-čanstvo.
Prožimo sestrsko roko sodružicam, včlanjenim v socijalistični ženski in-ternacijonali ter se izrekamo solidarne ž njimi v vseh njihvih težnjah.
Izrekamo se tudi solidarne z razredno zavednimi sodrugi v boju proti tiraniji in izkoriščanju kapitalizma za svobodo in pravico proletarijata. Poživljamo istočasno vse zavedne sodru-8'e, da nam pomagajo v težkem boju ža naša osnovna prava ter pri obujanju nezavednih .delavskih žena k samozavesti.
Živela ženska delavska organizacija!
Živela socijalistična ženska inter-naci jonala!
2i\ol razredno zavedni internaci-jonalni proletarijat!«
London, 22. marca. Na londonski mednarodni konferenci ministrov dela so bili napravljeni kakor objavlja ministrstvo dela, v svrho razlage vašimrtonskega dogovora o osemurnem delovniku naslednji sklepi:
Clen 1. vašingtonske konvencije o osemurnem delovniku se nanaša na industrijska podjetja, ne glede na to, koliko oseb zaposlujejo. Izvzeti so samo oni obrati, v katerih delajo le člani iste rodbine. Prava poštna, telgratska in telefonska služba ni podrejena določbam dogovora, nasprotno pa je podrejeno vzdrževanje in popravljanje teh naprav.
V členu 2. se določa, da obsegajo delovne ure čas, v katerem so zaposleni na razpolago delodajalcu. V delovni čas niso všteti odmori, med katerimi šo zaposlenci na razpolago delodajalcu. Glede odškodnine za nadure se je sklenilo, da so v členu 6. najnižje doklade 25 odstotkov obvezne. K členu 5. dogovora se je sklenilo, da smejo veljati določbe tega člena tudi za stavbeno obrt. K členu 6. se je sklenilo, da se nanaša pojem „v bistvu pri začasnem delu" le na vratarje in čuvaje tvornic, gasilce in podobne delavce, ki dejansko s produkcijo nimajo ničesar opraviti, ker je njih delo prekinjeno z dolgimi odmori, med katerimi ne delajo telesno in vzdržema ne pazijo.
KITAJSKA VLADA ODSTOPILA.
Peking, 22. marca. Pekinška vlada je nenadoma odstopila, ker je predsedniku vlade brzojavno očital .general Fengyusiang, da ne zna vzdržati reda brez prelivanja človeški' kivi. — Torej, celo Kitajci poznajo parlamentarni značaj!
PRED ZAKLJUČKOM MATTE-OTTIJEVEGA PROCESA.
Ohieti, 22. marca. Proces proti morilcem Matteotija se nadaljuje približno tako, kakor so fašisti želeli. Z v .strahovan jem prič in sodnega dvora in z drugim in jim ljubim metodam skušajo likvidirati ■svoj -zločin in vzbuditi v javnosti vtis, da je vse prav in v redu. Kot zadnja priča je Ibil zaslišan socijalistični poslanec Passinelli, ki je izpovedal mnenje svojih tovarišev o umoru. Umor je bil naročen od zgoraj in krvoločni Dumini slepo orožje naročevalcev. 'Sodni dvor isi je nato ogledal avtomobil, s katerim je bil Matteotti odveden. Precejšnje razburjenje vzbuja med fašisti zadržanje predsednika .sodne-
O največjem dopustnem številu nadur
naj v zmislu člena 6 b sklepa državna zakonodaja. Oseminštirideseturni teden se pa sme razdeliti na pet dni v enem tednu ali na enajst dni v dveh tednih. Glede železniških obratov je bilo sklenjeno, da se pri teh ureja delovni čas potom dogovorov. Če bi člena 5. in 6. ne ustrezala potrebam železnic, je potrebno število nadur dovoljeno, V slučajih, v katerih zakonodaja države dopušča, da se sme delati več kakor oseminštirideset ur v tednu, da se nadomesti čas, ki se je izgubil z dopusti, se morajo te nadure vštevati v najvišje število dopustnih nadur, ki so navedene v členu 6. konvencije. K členu 14. se je sklenilo, da je vsaka vlada obvezana, v svrho izvedbe dogovora sprejeti člen I. v svojo zakonodajo. Dalje je bilo sklenjeno proti pridržku Velike Britanije, da se smejo porabljati določbe točke
14.,	ki ureja obustavitev oseminštirideseturnega tedna, le v slučaju krize, ki gospodarstvo tako ogrožajo, da spravljajo v eksistenčno nevarnost cel narod, ne pa ob krizah, ki zadenejo le posamezne panoge industrije.
Nemško, angleško in francosko besedilo teh sklepov je avtentično.
Sklepi konference se predlože vladam udeleženih držav in mednarodnemu delovnemu uradu.
ga dvora, bi so ne pušča vstraho-vati in s (svojimi opazkami spravlja obtožence in njihove branitelje v neprijeten polža j. Novinarji so •mu včeraj z ozirom na (njegov god demonstrativno podarili mali srebrni zvonec.
KRATI AN U VENDARLE ODSTOPIL.
Bukarešta, 22. marca. Poljedelski minister Constatinescu je izjavil v zbornici, da bo 27. t. m. ru-murtska zbornica razpuščena ter v doglednem času tudi vlada podala demisijo. To izjavo je potrdil tudi Bratianu, ki je dostavil, da bo vlada prepustila državne posle liberalcem.
ITALIJA IN BALKAN.
Rim, 21. marca. »Corriere detla Sera« poroča, da o razdelitvi Avstrije zaenkrat, ne more biti govora. Dejansko pa se pojavljajo v balkanskih državah simpatije do Italije. Italija ima interes varovati svoje jadranske interese ter ustvariti ob Donavi in na Balkanu 'tak položaj, ki bo jamčil «a izvrševanje mirovnih pogodb.
Nova vlada brez Radiča in Pašiča.
Belgrad, 22. marca. Včeraj ni bilo posebnih zunanjih političnih dogodkov. Vendar se za kulisami pletejo hude intrige in pripravljajo dalekosežne izpremombe. Radie zahteva, da se Pasic trdno obveže, da ga ne bo vrgel iz vlade, čim ibo proračun sprejet. Le v slučaju takega sigurnega jamstva je pripravljen glasovati za proračun. Precejšen dol radikalov je proti Pašiču. Nekateri mplivni politični krogi delajo, da bi se »bacilo« iz vlade i Radiča i Pasica, ter vipostavilo
vlado novih, manj konmpromiti-ranih elementov. Maksimovič je zopet v ospredju in je bil včeraj 'sprejet na dvoru. Kaj in kako je poročal kralju ni znano niti nam niti — Pašiču, ki bi najbrže še bolj kot mi to rad vedel. V ostalem pa začenja bolj im bolj prevladovati v raznih političnih krogih mnenje, da je te komedije dosti, ker je padel ugled vlade in avtoritet države vled teh neprestanih intrig in ko-rupeij na najnižjo nižino.
Ninčič sklepa prijateljstvo s Francijo.
Pariz, 22. marca. Ninčič se je mudil še včeraj v Parizu ter je obravnaval z Briandom načrt o prijateljski zvezi med Francijo in Jugoslavije). Načrt pogodbe se naslanja na dalijansko-jugoslovanski dogovor ter na pogajanja s Francijo, ki so se vr-
šila že pred ženevsko konferenco Zveze narodov. Blok, ki ga snujejo te države ima očividno namen, zmanjšati vpliv evropskim centralnim državam v orientu ter zagotoviti vpliv Italije in Francije na Balkanu, v Jadranskem morju in v prednji Aziji.
Stran 2.
,D H L A V S K A F O LI T I K A".
štev. h6.
Gospod Kremžar, odgovorite!
Da so ise naše meščanske stranke pridružile delavski akciji proti Trboveljski družbi bolj Lz demagoških a.gi-taenih namenov, in pa zato, da zakrijejo svoje nečedne zveze s Trboveljsko družbo, smo slutiili že otd prvega začetka. Postopanje klerikalnih poslancev ob priliki trboveljske razprave v parlamentu pa nas je uverilo, da ni šlo tem strankam pri tej akciji samo za demagogijo in agitacijo, nego tudi za očitno grdo izsiljevanje. Mislili so si, če Trboveljska dražba »štipendira« že toliko ljudi, pa uaj štipendira še nas, da bomo imeli od vsega še mi kako korist. Rudarji pa naj propadajo in ž njimi vred njihove itak obsovra-žene organizacije. Molčali smo do da-bels o tem sramotnem poglavju naše politične zgodovine, sedaj nam je pa doisti. Razkrinkati bomo početje klerikalnih poslancev' in drugih, razkrinkali vse, ki zob a jo iz dobro založenih jasli trboveljske družbe, razkrinkali gospodarstvo TPl) in njene zveze z raznimi visoko stoječimi osebami, povedali koliko jo te zveze stanejo. Na zatožno klop. bomo postavili klerikalne poslance, trboveljsko prem. dražbo in njene »štipendiste'. Začnimo.
Minister za šume in rudnike je govoril o trboveljski aferi šele na kraju svojega ekspozeja, kakor da bi šlo za manj važno vprašanje. Tej njegovi taktiki so se pridružili tudi klerikalni poslanci. Kremžar je pohlevno premleval znane številke in podatke, namenoma pa zamolčal vse, kar bi utegnilo napraviti iz trboveljskega škandala veliki javni škandal, kakor jih je bilo malo celo v naši državi, ki je na škandalih tako bogata! In vendar, gospod Kremžar ve za vse te načelne manipulacije, ve natančno, koliko prejemajo posamezni »štipendisti,« razpolaga z natančnimi številkami in podatki in imeni. Zakaj ni tega povedali v nar. skupščini! Zakaj ni razgalil trboveljske prem. družbe in njene eksponente! Zakaj ni pritisnil k tlom vlade, o kateri pravijo klerikalci — in tudi mi —, da je iza slovenski narod usodna! Zali a j ? P o v ed a 1 i b o m o mi za k a j.
Gospod Kremžar, odgovorite nam za danes na naslednja vprašanja:
SLUČAJ VOJTA.
Slučaj V oj ta vam je znan, točno, natančno vam je poznan. Vojta je bil član one slavne vladne komisije, ki je prišla v Slovenijo, da preišče trboveljsko zadevo. Kako je preiskala in kakšno povračilo je predložila vladi verno vsi, ve tudi Kremžar. Vojta je bil član te komisije. Zastopal je v njej ministrstvo saobračaja. Gospod Kremžar, slučaj Vojta vam je znan, o njem veste natančno vse, zakaj niste povedali vse kar veste, v parlamentu? Zakaj?
SLUČAJ MIKA ILIČ.
Tudi slučaj Mike Iliča, vam je znan. Pa še kako dobro! Zakaj niste o njem govorili v parlamentu in predložili številke in dokaze, ki so v vaših rokah? Odgovorite, gospod Kremžar!
1.035.000,—
Nadalje: Vam gospod Kremžar je prav tako dobro znano kakor nam, da je izdala trboveljska družba za razne svoje »štipendiste« (saj veste, kaj pomeni v žargonu trbovelj. družbe »štipendist« in kakšna so njihova imena in njihovi visoki položaji) celih 1.035.000 dinarjev. Zakaj niste gospod Kremžar povedali to v parlamentu? Saj razpolagate z dokazi, kakor mi!
KAUFFMANN ET CO.
Vi veste, gospod poslanec Kremžar, da prodaja trboveljska prem. družba državnim železnicam premog po 33 D, njenemu otroku tvrdki Kaut'1'mann et Co. pa po 29 Din, tako da ta družba zasluži skoro pri vseh vrstah premoga (razveu pri vrsti »zdrob II, pri kateri ne zasluži) skoro 7 Din pri kvintalu! Znano vam je, da je tvrdka Kauffmann iilijalka trbovelj., in ne zasluži ogromne dobičke samo kot trboveljska, nego tudi kot Kauffmann et Co. To veste vi, to vedo člani slavne vladne komisije, to ve tudi vlada, zakaj se, je torej vse to zatušalo in naše uboge rudarje in našo izčrpano Slovenijo izdalo!
Odgovorite, gospod Kremžar. Sicer bomo povedali mji, kakšni čudeži se gode.
Delavci, spoznajte jih!
Slovenska javnost, zasleduj to početje, kmalu bomo za hrupni škandal bogatejši.
Vse ostale jugoslovanske liste prosimo, da ponatisnejo te današnje in nadaljne naše navedbe.
Rudarji Trboveljske družbe na branik za svoje pravice!
Z dnem 6. marca se je razglasila Trboveljska prem. družba pod patro-nanco ministeri jalne komisije nov
mezdni sistem, ki ma .stopiti v veljavo z 1. aprilom in v katerem se znižujejo že itak premajhne plače delavstva še za povprečno 12%, a poleg tega ima še delavstvo izgubo 'A. delovnih dni, kar pomeni da izgubi delavstvo 40% od vseh dosedanjih prejemkov. Delavska ogorčenost je pri kipela do vrhunca in osofeito še iz razloga, ker ,ie delavstvo vse korake podvzelo potom Svojih zaupnikov pred Trboveljsko družbo in pristojnimi oblasti, da jim v čisti luči dokaže uevzdržnost zahtev Trboveljske družbe. Ko vse to ni nič pomagalo, je to v svoji eksistenci tako težko ogroženo delavstvo potom svojiih zastopnikov zavedlo, da pride tozadevna vladna komisija, katera naj na licu mesta ugotovi bedno stanje delavstva. A v globoko razočaranje je tudi tukaj moralo delavstvo sprevideti,
da je ta minister!jalua komisija prišla le zato semkaj, da opraviči družbo v njenem naravnost nesramnem postopanju napram svojemu delavstvu. In nobeno čudo ni, če se je potem ogorčenost rudarjev stopnjevala kakor razburkano va lovje v času najhujših vetrov: Na podlagi teh dejstev se je čutilo vodstvo Zveze rudarjev Jugoslavije primorano, da je ponovno sklicalo protestne shode v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku, Rajhenburgu in Kočevju, na katerih se je delavstvu obrazložil dejanski stan njih položaja. Udeležba in ogorčenost rudarjev na teh shodih •je pričala, da rudarji pod nobenim pogojem ne sprejmejo diktata Trboveljske družbe. Sprejela se je tudi tozadevna resolucija, v kateri delavstvo ne, zahteva nič drugega, kakor pošteno eksistenco za svoje težko delo. Na merodajnih činiteljih je sedaj, ali bodo uvideli da tisti, ki že danes umirajo takorekoč od lakote, ne morejo več tako in še pod slabšimi pogoji živeti. Ali bodo uvideli, da je to kulturen škandal najigrše vrste, da pusti država, ki se naziva še za demokratično in ima v svoji ustavi zapisano »Delovna moč je pod zaščito države«, umirati svoje državljane na cesti o.d lakote in neovirano dopustiti, da inozemski kapital kuje iz teli ubogih nedolžnih žrtev vedno ogromnejše dobičke?
Da, gospodje, črni trpini revirjev Trb. prem. dražbe vas s svojimi izmučenimi telesi in žuljaviini rokami opozarjajo, da hočejo kruha za svoje delo in nič drugega. To je vam, gospodje, opomin, preden se začnete igrati z ognjem, da se premislite. Zakaj človek je človek in kot tak ima pravico do življenja, in če -se mu ista zabra-njuje, si jo pa izvojuje.
Ljubljana In gerento vanje.
Ljubljana je posebej blagoslovljeno mesto in posebno političen blagoslov je stalen delež Ljubljane. Sicer je mnogo govora o politični nezrelosti Ljubljane, tudi je dosti govorice o za-krknjenosti in konservativnosti Ljub-
ljančanov, ali eno je gotovo, da so Ljubljančani ponosni na svoje pravice in zlasti še na svoje dolžnosti, katere natančno beležijo v svoje anale; kajti Ljubljančan ljubi kroniko in v kronikah prebije vse svoje življenje., V kroniko je zapisal tudi zadnje občinske volitve in je zapisal delo in početje triumvirata, kroniko zaprl in jo s primerno pentljo zavezal; kajti to so spomini, ki jih je treba čuvati, čuval jih jih bo tudi Turk in Likozar in celo dr. Puc. Saj so spomini tudi nekaj vredni. Ampak spomini Ljubljančanov so in bodo dokaj različni od spominov Turka, Puca in Likozarja; kajti Ljubljančan je gledal drugače, ker pač drugače gleda in misli oni, ki jemlje, kot oni, ki daje; in na to je trimnvirat pozabil. Včasih je bil Ljubljančan silno ponosen na svoje avtonomno mesto in
občinski možje so vživali vso čast, ki jo more kdo zavžiti v Ljubljani, ker so bili Ljubljančani pač ponosni, da so jih sami izvolili, da so glasniki njihovega mnenja in klicanji njihovih teženj. V tem je Ljubljančan zrastel, in čudno ga je dimilo, ko se je občinski svet izprevrgel in na prestol avtonomnega mesta se vsedel triumvirat kot nepoklican, vsiljen gost. Ljubljančan ima rad volitve, Ljubljančan se rad zabava po sejali, drugače pa prav prijateljsko rad žuli cviček celo z .najhujšim nasprotnikom. Ampak triumvirat mu pa le ni bil všeč, čeprav mu osebno ni prizadejal posebnih krivic; pogilaviten izvir antipatij je bil pač ta, da triumvirat ni bil izvoljen, pa kljub temu koval nove davke in k real meščanske svoboščine. In pravijo, da .je Ljubljana izgubila precej svojega blagbslova, čeprav je dobila nekaj več sijaja. Za sijaj pa Ljubljančanu ni, ljubi kočijo, ljubi iskre konje, vse drugo mu je odveč. In je triumvirat zagrešil velik greh, tako velik greh, da še volitev ne bo dočakal. Absolutorij dobi, ne ve se pa še, ali z zaupnico ali nezaupnico, o tem bo presodil neslednji triumfi vat, ki bo kritično presodil položaj in po volitvah željnemu Ljubljančanu orisal vse nedostatke prejšnjega triumvirata, jih zabelil z obljubami in mastnimi projekti in programi. Ljubljančan bo celo godljo poslušal, skimaval in čakal volitev, ker mu ni dosti za rezervne ministre in v poko jene velike župane. In baje naslednji triumvirat volitev ni kaj vesel, ker se boji žalostne peripetije in tragičnega konca.
ženski shod v Ljubljani.
Včerajšnji ženski shod v Ljubljani je popolnoma uspel. Dvorana je bila do kraja zasedena, zanimanje in navdušenje naših žena prav veliko in svečano. Shod je otvo-rila in vodila sodružica Rakovčeva, poročale so sodružice Cečova in Ajdiškova. Vse tri govornice so lepo in skladno povdarjale zahteve delavskih žen v političnem, soci-jahiem in moralnem pogledu. Z velikim odobravanjem so bife pozdravljene zahteve govornic, da naj se prizna tudi ženam volilna pravica in zastopstvo v vseh javnih instancah ter da se socijalno politično delo izpopolni z uvedbo zaščite proletarskih mater in proletarske dece, ki je danes popolnoma zapuščena in nepreskrbljena. Odobravanje so tudi izzvale besede govornic, proti oboroževanju in novim vojnim nevarnostim.
Govoril je tudi na kratko Peterkovič, ki je priporočal — generaliziranje akcije.
Predložena resolucija je bila soglasno sprejeta. Resolucijo objavljamo na prvi strani. Enako lepi in uspeli ženski shodi so se vršili tudi v Trbovljah, Mariboru in drugod.
Naše delavske žene so z včerajšnjimi shodi pokazale, da razumejo svojo nalogo in da jim socijalistična ideja ni tuja. Prvi delavski ženski dan se je vršil na lep in mnogo obetajoči način.
Miroslav Krleža:
GOLGOTA.
28
Drama v petih dejanjih.
Prevci FERDO DELAK.
KRISTIJAN: To je neumno od tebe! Čemu se bojiš? Če je kaka komplikacija, ga damo jutri pregledati specijalistu! Ta naš doktor tako nič ne razume! Tako! Da! K specijalistu bomo šli, pa bo vse dobro! A ti si, praviš, trudna! Komaj se držiš na nogah! Pojdi! Lezi in se odpočij, a jaz bom tu še malo posedel! Mnogo krvi imam v glavi! In tako itak ne bi mogel zaspati!
ZENA: Pa Vendar! Bolje bi bilo, če ležeš! Tudi ti bi lega ne znal, kakor jaz!
KRISTIJAN; Kaj bi ne znal! Rekel sem ti, da jaz ne bi mogel zaspali! Jaz bom tu malo posedel, a do tedaj bo prišel zdravnik, in ti za eno ali dve minuti zaspiš! lo je že nekaj! Samo lezi! Jaz že vem vse kar je treba! Vsakih petnajst minut . . .
ŽENA: Štirideset, ne petnajst! Vsakih štirideset, od tega tri! Na, dala sem mu malo prej, kol si prišel! Ob tričetrt! Sedaj zopet čez štirideset minul — pazi, prosim le — pazi KRISTIJAN: Rom, Rom! Samo pojdi brez skrbi!
Zdravo! Lahko noč!
(Zenu popravi otroku ležišče in gre nalo v ozadje: leže na eno zakonskih postelj. Premor. Kristijan je sedel nemo pri otroški postelji in popravljal vzgalvje, da bi ne padla. Nato je šel do mize in se tam napil vode. Slekel si je površnik in ovrat-
nik; i zgleda da mu je vroče. Nato je še! k oknu. Zunaj jašejo mimo konjeniške patrulje. Premor.) KRISTIJAN: Rekel sem, da se ni dobro igrati z ognjem! A nihče ni hotel verjeti! Da, da! A sedaj sem dobil popolno zadoščenje! Popolno zadoščenje! Rekel sem: gospoda moja, arzenal je bolj trd, kakor vaše glave! Arzenal je bolj trd je bolj trd kakor vaše glave, moja spoštovana gospoda! In ali sem teinu kriv jaz, da je arzenal bolj trd?
(Vrnil se je nazaj I; otroški postelji in se tam usedel. Premor. Kristijan je enako intenzivno omamljen od misli kakor od vina. Zdi se. da zunaj galopirajo kavalkade; (lijejo se v daljam trobente, ki trobijo na juriš, godba in ljudski zbori, krik mase, zoenk razlitega stekla in daljno grmenje topov. Vse to bije v Kristijanovih možganih do silnih demenzij. \stane, v lej čudni omami, ko se zazdi ljudem tako, kakor da je človeško telo mnogo premajhno za vse to, kar je v nas.)
Danes je bil diven dan! Za ta dan se je izplačalo rodili se in živeti! Niti najmanjšega drobca mesa ni v meni, ki ne bi sedaj čutil tega dne! Malo prej je bilo še vse tako zapleteno in nejasno in ni se vedelo kaj bo! A danes je vse zmaga! Absolutna zmaga! Sedaj ni več ničesar, kar bi mi ne dalo gori! Sedaj stojim sam, in milijoni so moji, in mase so moje, in zastavo držim v svoji roki, in vse je svobodno — tako zelo svobodno! Vendar sem se rodil pod srečno zvezdo! Da! Pod srečno zvezdo! Prebil sem gore!
In sedaj stojim in se ne dam več! Ne dam
se več nazaj —
( krhanje na okno. Kristijan se strese, a gie m n. (.uje se odpiranje vrat in po premoru vstopita polglasno r (izgovarjajoča Kristijan m doktor. Doktor ima staro bradato masko Boga. kakršen visi na cerkvenih slikah. On je Deus e.r muchina. Črnih rokavic si ne sleče. Brez besed sede na otroško posteljo, prekusira otroka in ga pregleda. Premor. Molk. Zdravnik je končal in zopet pokril otroka.)
DOKTOR: N-da!
KRISII.IAN: Ali je kakšna komplikacija, gospod doktor?
DOKI 011: Ne! Ni! Ni nikake komplikacije! (Premor.) A vendar bo mali brez vsake komplikacije umrl. (Kristijan sc strese. Glas mu odpove.) Da! A čemu se čudite, prosim vas? Ta mali deček bo umrl! On mora umreti, naravna stvar! Ne bo doživel niti jutra!
KRISTIJAN:	Kako? To mi ni jasno, gospod
doktor! Ni nobene komplikacije, m vi pravile, da mali ne bo niti do juti a Jaz lega ne razumem!
DOKTOR: Marsikaj je v življenju, dragi moj, česar človek na prvi pogled nikakor ne more razumeli! In vendar je vse tako enostavno! Tako strašno enostavno! In če bi vi, dragi moj, ne bili res tako neverjetno plitek in površen , bi ne vprašali niti besede.! Stvar bi vam bila popolnoma jasna!
Štev. 6(3.
.DELAVSKA POLHI K A”
Stran 2.
Križem sveta.
JAPONSKA PO 2500 LETIH, japonska letos praznuje 2568. obletnico od kar ji načeluje sedanja vladarska hiša, ,ki je najstarejša na svetu. To priliko so šovinistične organizacije porabile za »patrijo-tično“ militaristično propagando. Skoro vse dosedanje demonstracje so imele značaj mržnje proti „zapadni civilizaciji" in proti belopoltnim vsiljivcem. Najbolj vročekrvni patrijotje skušajo to priliko porabiti za obuditev starodavnega japonskega patrijo-tizma,. katerega opevajo za največjo japonsko svetinjo.
V neki proklamaciji pravi ena patrijo-tična skupina med drugim: ..Brutalnosti in sovraštva,, ki so se zrcalila med raznimi deželami v svetovni vojni, so med japonskim ljudstvom uničila rešpekt do zapadne civilizacije. Ruski komunizem, italijanski !a-šzem n angleška ter ameriška demokr.ics.a so stvari, katere bazirajo na gotovih po suetkih iz raznih časov in dežel. Dajo nam lahko koristne sugestije, nikoli pa nam ne morejo služiti za vzglede, ki bi bili vredni j.u>snetnanja.“
Proklamaeija pravi nadalje, da se mora japonsko ljudstvo naučit kot država stati na svojih nogah, kajti imitacije vodijo v hiranje. Vstajenje in prerojenje Japonske mota biti delo japonskega ljudstva, zaključuje apel.
Japonska se je razvila gospodarsko in •Politično v to kar je, potem, ko je pričela Posnemati evropski zapad. Dvigala se je in hotela je da jo svet smatra za enakovredno ^ež-elo. Japonci ne bodo nikoli odpustili 'Ginjenim državam, ker so jih s svojim '-'' ■onem, 2a (Z|;ijučeuje orijentaltev od nase ječanja porinile med nezaželjene in inferiorne narode. Japonski ponos je užaljen,
toda Japonci
zavedajo, da danes ne mo-
rejo Zedinjenim državam ničesarv Ampak če pride priložnost...
Japonska tudi v drugih ozirih posnema „zapadno civilizacijo". Njen kapitalizem je zelo slabo ..civiliziran". Izkorišča patrijo-tične in nepatrijotične Japonce še boli kakor evropski ali ameriški svoje delavce. Prepoveduje unije in ker jih ni mogel' več zabra-njevati, jih ovira. Naspotuje politični akciji delavstva in mu odreka volilno pravico. Vsaka delavska agitacija mu je »boljševi-zem' in v vsaki delavski demonstraciji vidi ..nevarnost” za Japonsko. V tem oziru bo Japonska ostala, kot je, vzlic patrijotičnini apelom, da se povrne v starodavni patrijo-tizem. Dežele se ne povračajo v prošlost. Japonska bodočnosti pa bo Japonska delavskega ljudstva s civilizacijo bratstva in kooperacije. Takrat najbrž ne bo več praznovala obletnic ustanovitve najstarejše dinastije na svetu ...
V dvajsetih dneh okrog sveta. Edivard E. Evans, kapitalist in š.por-tLt iz Detroita in kapitan L im bo n Melis, avanturist in avijatik iz Amerike, sta naredila .načrt za potovanje okrog sveta v dvajsetih dneh. Načrt izvedeta prihodnje poletje. Oba se zdaj mudita v Moskvi, kjer upata aranžirati varno pot preko Rusije in Sibirije. Potovala bosta po zraku,' železni-01 in s parnikoth. Načrt se glasi, da začneta v Ne\vyorku in prideta v Seattle z aeroplan.om v 38 Lirah. Pot čez t aeifik bo trajala osem dni, iz Toki ja l JUl'livo^oka ‘24 lir, do Moskve šti-Nevv"1' **° Londojia 1511 ur in nazaj v ru t ti*'1 •	^>0	tiMii računu bo
i i i l,a'la 21 daj j,p osem ur, toda dni. Največje „,l-l !-( m (ni 'm'’'	',osin	potovala z
i h .,V,*r>v«^ok« do Moskye, m,utM ^	zauiudo;	ee se jim
pa .poo-ee, premostiti t.„	z	p,
taloni, bosla za upaj ,d„i	dobičku
Prot levol ucijska postava. Senat države Mississippi j,, sprejel predlog za izključitev pouka o evoluciji iz jam ni h šol z 21) proti Hi glasovom. Nižja zbornica je Že prejela predlog, ki zdaj l>( stane zakon, ker ga guverner goto', vo podpiše. Zakon določa 11)0 do 500 do-'a-rjev kazni in odslovitev učitelja, ki *’> Pre.lomil zakon.
Srne delajo škodo po sadnih vrto-vil>- Do meje mesta Ne\vyorka ko ,se briklatile lačne tolpe srn. V državni ■‘‘hm s ki rezervi Rockland in \Ve.stehe-^'r žive velike črede srn. Te črede so ‘'A •• J zapustile sume in so pričele de-‘di škodo po sadnih vrtovih. Farmarji Zl1 d'* vajo, da se jim dovoli strelja nje ''H. .Črede štejejo po dvajset glav in UlJ(,.i(> \cčinonia ponoči. Po sadnih Js,l,)-()Vi 1' ‘zdjeduijo mlade veje in srkajo ’■ dokler drevo ne usahne. Streljati
srne je dovoljeno le par ljudem. In ti niso kos tem čredam srn. Veliko farmarjev je videlo na svoje oči, kako so srne poškodovale drevje in trte, a morali so držati roke križem, ker jim ni dovoljeno jih streljati.
25-letnica mednarodnega strokovnega gibanja. 21. avgusta 1901. se je vršila prva konferenca zastopnikov raznih strookvnih central v Kopen-hagnu, kjer so se posvetovali kako naj se združijo vse strokovne organizacije v eno skupno strokovno inter-naeijonalo. Sklenilo se je, da se naj vsako leto snidejo tajniki raznih strokovnih državnih central na konference, Sklicujejo naj se tam, kjer se vršijo strokovni kongresi posameznih držav. Pred omenjeno konferenco so se vršili poskusi za združitev v 1. 1888. v Parizu, na katerem je bito 116 (zastopnikov, v letu 1896. v Londonu, ali pri nobenih prešnjih kongresih ni bilo pravega uspeha. Torej pravilni obstoj strokovne internacijonale datira šele od 21. avgusta 1901. Letos, 21. avgusta se bo obhajala 25-letnica, ki se bo izvršila od strani Amsterdamske imter-naeijonale, ki naj pospeši strokovno gibanje.
Budimpešta n ski baron Ghillanyi kot hipotekarski goljuf. Bred kratkim se je pojavil v prostorih budimpeštan-ske hranilnice bivši sodnik baron Josip Gliillanyi. Hotel je dvigniti hipoteko, glasečo se za 120 milijonov. Hipoteka je bila na ime njegove tašče, katera ima v bližini Budimpešte velikansko posestvo. Uradnik v hranilnici je zahteval od barona potrdilo njegove tašče. Baron je zapustil hranilnico. Kmalu se pa vrne s potrebnim potrdilom. Uradnik mu je nakazal zahtevami vsoto. G izplačilu .je bila tudi obveščena baronova tašča. Uro pozneje pride v hranilnico tašča in izpove, da ni dala baronu nobenega potrdila, da dvigne denar. Barona zasleduje policija.
*
Previden vajenec: »Stojte gospod mojster, če mi že prvi dan porujete vse lase, kaj boste pa potem počeli vsa tri leta!
Dnevne novice,
Kultura.
Drama.
Ponedeljek, 22. marca: Wai'renove. Ped A. Torek, 23. marca: Zaprto.
Obrt gospe
Opera.
Ponedeljek, 22. marca: Zaprto.
Torek, 23. marca: Manon. Gostovanje
gospe Ade Poljakove. Izven.
, Ako ni drugače označeno, se prieno predstave v drami ob 20» v operi pa ob pol 29.
George Bernard Sharv:	Pygmalion.
Shavv jo svojevrsten poet, zlasti dramatik, v njem je zgoščen ves gnev proti obstoječi družbi, proti maskiranju obrazov povprečnih ljudi, proti domišljiji namišljenih veličin in je v celoti prijatelj teptanih »nepomembnih" pocestnjakov. Angleška javnost in angleška kritika, v bistvu temelječa na raci-jonalizmu in konservatizmu, Sliawa ne more še danes doumeti, še danes ga zavrača in mu odreka mesto v literaturi, katero so mu postavili Nemci, ki so prvi začeli uprizarjati njegove komedije in ga uvrstili med klasične dramatike. Slovenci smo videli na odru že precej njegovih del in lahko rečemo, da nam je Shavv dal zadostno bogastvo svojih revolucijonaruih j^jsli,ki, so v marsičem sorodne s poji.pnvu.ujpm umetnostnega gledanja Wildvja. -Sobptiui premijera jPvgmaliona je glasen svednk Shavvovega gledanja in vrednočenja človeške družbe. P.vgmalion je komedija svoje vrste, vsa se suče okrog pocestne cvetličarke in natrpanega profesorja fonetika, ki se šele koncern komedije izprevržc v človeka, dasi je Prej ves čas znal zatirati v sebi človeka, m njegovi* elementarne strasti. Shavv je vse svyje simpatije nametal na cvetličarko •p io prikazal kot naturno bitje, naravno v govoru in naravno v ponašanju. Kot tako zinila prikazati ga. Nablocka, ki je mogoče edina zmožna doumeti take vloge.
mu sorjd je fuugiral g. Rogoz, ki se je to pot povzpel do višine, ki bi jo mogli zavij miti vecjijii glediščem. Ga. Medvedova je bila res pfava angleška mati. Režijo je vodil gosp. Pugelj in ,-cči moramo, da mu je uspela, to pa zato, ker je obvladal Sliavva in ga doumel. Najbolj napeta in hkrati najbolj elementarna je bila zadnja scena, moj-sterski zmislek »nedefiniranega" komika Sliavva.	p.
Etična pomlad v Ljubljani. Vidovičev pokret v Sarajevu je našel odmeva tudi v Ljubljani in tudi ljubljanska javnost, čeprav majhna, se je okrenih navznoter in se zavzela za klic: bodi človek. V tem klicu je obseženo vse delo Vidoviča, vse stremljenje k prerojeuju človeka v soeijalno etičnem osmerju, in k preesnovi človeštva, ki je zagazilo v etična protislovja. V Ljubljani se je začel Vidovičev pokret med akademiki, ki so seveda v pokret pritegnili tudi ostalo, še idealno javnost. Včerajšnje prvo zborovanje etične pomladi na univerzi je bilo sicer skromno obiskano, bilo je pa prisrčno in res bratovsko. Akademik Bajuk je otvoril zborovanje in v izčrpnem govoru tudi orisal temeljno hotenje Vidoviča in njegovo življenje, neprestano delo za sočloveka. Gdčna Juvanova je recitirala Zupančičevo epistulo, g. Jan pa Prebujenje. Oba sta doumela Zupančiča do potankosti. Navzoč je bil tudi prosvetni šef dr. Lončar, dr. Ozvald se je pa radi bolezni opravičil. Upajmo, da etična pomlad ne ostane samo pri začetku, pač pa da se močno razmahne in razširi na plemenita misleča srca.
111.	Občni zbor O. R. S. J. v Zagrebu.
Po sklepu plenarne seje se vrši 4. in 5. aprila III. redni občni zbor „Občeg radnič-kog saveza Jugoslavije. Dnevni red je sledeči: 1. Konstituiranje kongresa: 2. a) poročilo izvršilnega odbora savezne uprave o delovanju saveza. b) Poročilo blagajniškega poslovanja, c) Poročilo nadzorovalnega odbora. 3. Sprememba pravil (referent S. Ko-tur). 4. Naša tarifna iti štrajkovna politika (referent Haramitta). 5- Delavski individualni tisk (referent Š. Gojšina). 6. Organizacija in agitacija (referent S. Baker). 7. Eventu-alije. Podružnice bodo še pravočasno obveščene.
Vandalizem v tivolskih nasadih. Zlobne roke ljubljanskih ponočnjakov ne morejo mirovati. V noči od četrtka na petek in s petka na soboto, so v Gutmanovem drevoredu pod Tivolijem, izruvale neznane surovine 8 klopi. Če se bodo vandalstva tako nadaljevala, potem je bolje ,da mestna občina sploh vsako delo ustavi. Kar na eni" strani z velikimi stroški napravi, ji po drugi strani take pijane živine pokvarijo. Žalostno je, da Ljubljana vse to pasivno gleda. V drugih mestih je občinstvo toliko pošteno in se organizira na skupen odpor proti takim podivjancem. V Ljubljani to zaman pričakujemo in ne pomislimo, da je to denar ljubljanskih davkoplačevalcev, katerega se razmetava s tem, da se take javne naprave , poškodujejo in te poškodbe tolerirajo. Čas bi že bil, da se tudi Ljubljana po vzgledu drugih mest upre takemu brezumnemu počenjanju in nekaj stori, ker oblasti so prešibke, da bi zatrle to organizirano ponočno divjaštvo.
Ubogi vajenci. Pred leti se je naša javnost precej zanimala za vprašanje vajencev. Zadnja leta je pa to zanimanje ponehalo, in neprijetne posledice se že zopet kažejo vsepovsod. Ne gre v .stvari le zato, da se regulira število vajencev po posameznih poklicnih kategorijah, ne gre le za njihovo primerno strokovno izobrazbo, gre tudi za zaščito naših vajencev, ki so že popolnoma prepuščeni svoji žalostni usodi. Ni čudno, če torej zopet slišimo o neverjetnih slučajih pretepanja in mučenja ubogih vajencev, če se ponavljajo znani, in le s težavo nekaj zatrti slučaji surovega ,ravnanja :z dečki, ki -se pri tem ali onem mojstru uče tega ali onega poklica. Zadnje čase smo zopet slišali, da se ravna po tej strani predobro znani sodarski mojster Repič s Trnovega po svoji, od tolikih vajencev že preveč preizkušeni metodi srditega pretepanja. Že prej je nekega ubogega dečka tako in tolikokrat natepel, da mu je .moral ubežati. zadnjic je pa vajenca, ki je s Tomačevega doma, ponovno udaril in sicer ga je tokrat s tako silo udaril v usta. da je dečko dolgo krvavel. Rana je Lila nevarna, deček pa tako obupan, da je hotel kar skočiti v vodo. Ko je kojjtčno pribežal domov je prašil stn-riše. da ga naj nikar ne silijo nazaj k onemu (brezsrčnemu mojstru, ker si sicer vzame življenje. Deček je šel končno tudi na obrtno sodišče. Da se je Repič zavedal svojega surovega ravnanja priča dejstvo, da je priletela na Tomačevo k starišem omenjenega vajenca tudi žena Repičeva, ki je priznala, da je bila vsled nečloveškega ravnanja, njenega moža z vajencem, ves čas v strahu, da je morda obupani
in prestrašeni deček, ki ga je Repič tolikokrat natepel, res skočil v vodo. Repičevo ravnanje z vajenci je predobro znano, in mi bi mogli navesti še druge drastične slučaje. Tudi Repičev oče, ki je prej vodil obrt ni ravnal boljše. Poznamo stare, ki nam še danes pripovedujejo, kakšne žrtve so bile. Je torej pri Repiču kar udomačeno tako postopanje z vajenci. Vprašamo, ali ni dolžnost inšpekcije dela, da si uradno ogleda razmere pri tern mojstru in poseže energično vmes, in ali ni dolžnost sodišča, da pouči Repiča, kako mora ravnati z ljndmi. Na stvar se še povrnemo.
Udeležencem VI. Ljubljanskega velesejma ,od 26. junija do 5. julija je dovoljen 50 odstotni popust od normalnih voznih cen na vseh progah drž. železnic za vse brze, osebne in mešane vlake razven luksuznega vlaka S. O. E. za potovanje v Ljubljano od 20. VI. do 5. VII. in za povratek od 26. VI. do 10. Vil. t. 1. Tudi za prevoz razstavnega blaga velja 50 odstotni pbpust v smislu žel. tar. II. del. V. XIII. Te ugodnosti veljajo le na podlagi sejemske legitimacije, ki se bo prodajala v vseli večjih denarnih zavodih in trgovskih korporacijah po Ditt 30.
Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo dne 23., 24. in 25. marca 1926 zaprta.
Požar. Včeraj okrog 3. ure popoldne so se v palači Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti vnele saje in s plamenom se je zgoščen dim jel valiti iznad strehe. Gasilci so pravočasno udušili ogenj, bila pa je nevarnost, da se ogenj razširi na podstrešje.
Pri tatvini je bil spoden hlapec T. K. Brez zaslužka je in neznanec ga je naprosil, naj dobi samokolnico in odpelje z dvorišča Sever dve vreči. Hlapec je nasedel, naložil vreči, spodil ga je pa domači hlapec. Pustil je samokolnico in vreči, ter pobegnil proti Tivoli. Tu so ga končno le v jeli.
Raje v smrt, nego bi si pustil amputirati roko. V Lističi v Hercegovini se je gostilničar Gjuro Bivanda zbodi! v roko. Roka mu je začela zatekati in končno je moral v bolnico, kjer so mu povedali, da je slučaj zastrupljenja krvi in da bo treba roko odrezati. Tega pa ni dovolil, še! je domov in kmalu umrl.
Sanitetne oblasti v Belgradu čistijo. Preiskale so te dni vse ubikacije, ki so bile sumljive, da skrivajo »usmiljene sestre". Lepo število so jih aretirali in sicer v takih hišah, ki bi si nihče ne nadejal.
V Belgradu razsaja organizirana družba vlomilcev. Iz trgovine Jovajenijeviča so odnesli raznega blaga za 20.000 Din in iz trgovine Maksimovič več blaga in 3000 Din gotovine.
Na belgrajski pošli je blagajnik poneveril 30 tisoč dinarjev.
da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato) 63-» vib
Sju£“
traja kakor štirje pari drugih? Kupite eden par, pa boste verovali, Nogavice brez žiga »ključ* so ponarejene.
I
»
Vedno nedosegljivo v kakovost! e slane
Schicht-ovo milo znamke ,Jelen".
Kajti ofč na svetu nas ne more napotiti, da poslebšomo naše najboljše, kakovost našega mila.
Mogoče bi nam bilo poceniti na?k Jelenovo milo i tem, da bi ne porabllalt »tako dobre" surovine. Ne storimo tega, kajti nam ni samo na tem, da proizvajamo .dobro milo", temveč nam je na tem da proizvajamo
najboljše milo!
Stran 4.
stcv. 6(i.
Študentova smola. Mlad študent se je v Belgradu seznanil z mlado gospo. Seznanila sta se v kinu in sestanek mu je naročila gospa na njenem domu, seveda, ko bo mož odsoten. Njena prijateljica je pa to povedala možu in mož je počakal študenta, ga nalomastil, da so ga peljali pozneje v bolnico. Študent je vložil' tožbo za poskus uboja, žena pa tožbo za ločitev zakona, češ, da mož ni izpolnjeval zakonskih dolžnosti, kot bi bilo treba in kot se spodobi za mlado ženo.
Tiskovni sklati.
Tiskovni sklad — petnajsti izkaz.
Na nabiralno polo štev. 8 je nabral s. Jab Vehovec, uradnik OUZD, Tržič od sledečih sodrugov: Vehovec Jakoib 11 Din, Strgar Rok 4 Din, Hribar Blaže 2 Din, Oblak Albin 2.50 Din, Štefan Križaj 1.50 Din, J. Košir 2 Din, Debevec Janez 2 Din, Kramar Janez 4 Din, H. Snoj 5 Din, Jerman Franc 5 Din, Hočevar J. 5 Din, Krystafeh Zvonimir 5 Din, Kryštafek Franc 5 Din, Hribar Angela 2 Din, Mežek Jakob 4 Din,skupaj 60 Din. Zadnji izkaz Din 1002.50, skupaj Din 1062.50.
Spor I
Uvedba profesijonalizma v Budimpešti. Doslej so vodilni budimpe-štanski: klubi izjavili, da -so amateuri, čeprav je bila javna tajnost, da prejemajo nekatere nogometne korifeje vodilnih klubov Budimpešte ogromne mesečne honorarje.
Se.daj so se Madžari zedinili v tem, da uvedejo po končani prvenstveni sezoni prof es i jo n a 1 ize m.
Istočasno so sklenili, da se imajo ukreniti koraki v svrho ublaženja davkov in taks pri tekmah amateur-skih klubov. Znižanje navedenih taks naj se skuša doseči tudi za profesijo-nalne klube.
Dolgo je trajalo, da je v tem oziru pricapljala Madžarska za Avstrijo in Čehoslovaško. Pričakuje se isto čim-preje od Italije in Španije.
Maribor.
Shod na Veliko noč. Delegati mednarodnega delavskega pokreta, ki se udeleže balkanske strokovne konference v Sofiji, pri rede na svojem potovanju skozi Jugoslavijo v vseh večjih krajih države shode socijalističuega in vsega razrednega proletarijata. Maribor obišče tajnik internacijouale privatnih nameščencev s. Schmidt iz Dunaja in se ob tej priliki vrši shod na velikonočno nedeljo ob 9. uri dopoldne v Gambrinovi dvorani. Vkljub praznikom, ki jih bo proletarijat slabo obhajal, mora biti ta shod dobro obiskan. Zaupniki so že pričeli z agitacijo!
Beneški trgovec na mariborskem odru. Narodno gledališče je v torek priredilo premijero znamenite Shakes-pearjcve drame Beneški trgovec«.
V DELAVSKE DOMOVE širite »Del. Politiko«!
Radičev revizor v Mariboru. Dva
sta prišla iz Belgrada revidirat prosvetni oddelek v Mariboru in klerikalci vedo celo povedati, da ni bilo vse v polnem redu. Kdo jih je neki vraga klical ravno sedaj, ko se nahaja celo ključ ženskega učiteljišča . nekje na deželi, so si mislili prizadeti in danes se že javno govori, da bodo s 1. aprilom izvršene spremembe na tej šoli. Nam se pa vendarle zdi, da so prišli preje žagat 'vel. župana nego pa premeščat šolske moči. Da vidimo!
»Mi se ne bojimo nobene brade!«
je nekoč samozavestno baje rekel prof. Kovačič svojim učencem in napravili so mu vsled tega preiskavo, ker so brade pri nas zelo redke in uživajo tedaj imuniteto, 'zlasti ker jo nosi tudi Pašič. Profesorski kolegij je sicer ponovno sklenil, da prof. Kovačiča zaradi »brade« ni kaznovati, vendar je bil tudi on zaslišan ob priliki Pasari-cevega in Košuticevega obiska v Mariboru. Kaj iz brade nastane, bomo šele \ ideli.
Tudi prof. Kendo so baje zaslišali v zadevi Grčar, s katero se je bavilo sodišče in jo za vselej rešilo. Mi nismo maščevalni in ne moremo soglašati s takim početjem komisije, če ,se je zaslišanje v tej zadevi res izvršilo. Mislili smo, da je v tem slučaju merodajna sodnija in ne želimo, da razun nje nastopa še kak sodnik. Če je pa vladna komisija že sama obupala nad ne-pristranostjo našega sodstva, potem nam ne bo nihče zameril, če mi *so-cijalisti zahtevamo, da se pusti sedaj prof. Kendo v miru.
Krepek že sedi. Te dni so zaprli bivšega občinskega svetnika in predsednika invalidov, klerikalnega agitatorja itd. radi nerednosti pri invalidski organizaciji. Gre za težke tisočake. Dolgo so čakali, sedaj so ga pa prijeli. Predvsem so ga odstavili kot predsednika, nato preiskovali in končno zaprli. Dokazano je tudi, da je bil sicer predsednik invalidov, da pa sam ni bil invalid! Klerikalci sami se ga sramujejo!
Zagorje ob Savi.
Gerentski svet v Zagorju ob Savi
je prevzel svoje posle dne 24. febr. t. 1. od dotakratnega župana. Mudilo se je tako, da je mr željo imenovanega ge-renta Dragotina Korbarja oddal posle prejšnji župan dva dni popreje, kot je zahtevalo to srezko poglavarstvo. To pa zato, ker je bilo nujno, da se skliče šolski svet obrtne šole na Toplicah. Ker pa je vsakokratni župan predsednik tega odbora, je seveda sedaj postal gerent predsednik. Na seji pa se je baje sklenilo, da so pregledali koliko imajo še radirk, držal, peresov in svinčnikov ter da se obrtniške vajence, ki menda podnevi premalo delajo pošlje zvečer tudi k telovadbi, namesto telovadbe pa morajo ti vajenci snažiti pogrinjala in druge telovadne stvari za druge telovadce. Celokupni gerent-ski svet pa ne ve kako naj prične s kakim delom. Gospod gerent poseča skbro vsak dan ravnatelja pisarne
■ Hi
i Konzumno društvo za Slovenijo
I Fegistrovana zadruga z omej. zav. v Ljubljani
■
sprejema
hranilne ologe
In Jih obrestuje po zelo ugodni obrestni meri.
Pojasnila daje ravnatetjstvo, Ljubljana Vil, Zadružni Dom.
Trb. prem. družbe. Ljudje sploh pripovedujejo, da hodi po nasvete kaj naj vendar počne v občini; delavci norčujejo, da je gereutsld svet tako daleč prišel, da bo občina smela le to storiti, kar bo Trboveljski družbi všeč. Vidi se že iz tega, ker je Trb. družba proti meščanski šoli, je torej ne bo, občina pa bo menda postala ekspozitura Trb. družbe. Ostali gerenti, ki sestoji jo iz tukajšnjih meščanskih strank, pa .so se zbali, da hodijo po občini, če na kaki ograji manjka kake late ali v kakšnem kanalu betonske cevi, da se .jih takoj nadomesti, ker jih zelo hudo boli, da je preveč denarja v občinski blagajni in ga je treba spraviti v promet. Upajmo, da bodo sedanji gerenti laže spraviti denar v promet, kakor ga je star občinski odbor prištedil. Druge nesreče še v gerentskem svetu sedaj ni bilo.
kom rudarjev Trboveljske družbe. 6. Izjavljamo delavski javnosti, kakor lastniku svinčenih rudnikov, da smo in bomo vodili odkrito razredno borbo za obrambo naših interesov potom naše razredne strokovne organizacije ZRJ. Da bomo pa znali v bodoče tudi preprečiti vsak demagoški nastop pa bodisi katerekoli politične stranke ali sekte Bernota ali Leskovšeka. Odgo-leži v javnosti. — S sodružnim pozdravom Unija slovenskih rudarjev, podružnica Mežice«.
PtHj.
Mežica.
Izjava. Podpisano vodstvo ZRJ v Mežici izjavlja na podlagi sklepa članstva z dne 14. marca 1926. z ozirom na članek v »Napreju« z dne 13. marca t. 1. štev. 11 pod naslovom: »Naša moč je v zavednosti«, sledeče;
1. Izjavljamo, da so bile zahteve vložene po ZRJ za 30% povišanje temeljnih plač od sklepe, večine delavstva svinčenih rudnikov Mežica in Črna.
2. Obsojamo delo II. rud. skupine, ki sc je dala za-vesti od strani političnih demagogov Beruotove skupine za vložitev separatnih zahtev. 3. Izjavljamo, da je bilo vse delo in postopanje sodi'. J. Arh-a, tajnika ZRJ v vseh ozirih naš soglasen sklep. 4. Ostro obsojamo demagoški nastop Leskovška, ki je blamiral naše delavstvo pred javnostjo in podjetjem s tem, da je prej svoje zahteve pred delavstvom in javnostjo zagovarjal, a pred podjetnikom pa je moral v pričo svojih zaupnikov sam preklicati. 5. Priznamo, da če se je doseglo 10% povišanje temeljnih plač, je to zasluga .zastopnika naše organizacije sodr. J. Arh-a, kateri je v kritičnem trenutku priskočil Leskovšku na pomoč s tem, da je številčno ugotovil, da so prejemki rudarjev .svinčenih rudnikov manjši napram prejem-
Cestarji so v ptujskem okraju prav veliki siromaki. Menda je to sedaj povsod. Toda ta specijaliteta se mora tudi malo osvetliti. V ptujskem okraju je okoli 100 cestarjev, ki jih plačuje deloma Gradbena direkcija v Ljubljani, deloma pa Okrajni zastopi. Dela imajo seveda več kot jim pristoja, skrbeti morajo večinoma sami za materija!, ker jim ga zastopi ne pripravijo. Ceste morajo biti lepe in v redu. Pred vojno so imeli povprečno za obdelovanje po 2 km, sedaj imajo po 4 do 5 km. Plača dnevno po 10 Din, pri 8 do 9-urnem delu. To je za samske. Poročeni sestarji pa imajo po 350 do 500 dinarjev na mesec, pri katerih pa je navadno vsa družina na cesti na delu. V Avstriji so imeli cestarji kot državni nameščenci zasigura.no pokojnino, sedaj je nimajo. Iz vseh teh razlogov se vrstijo odpovedi po vrsti. Naše cestarje se more primerjati z viničarji. Vsi so veliki siromaki, le majhna bajtica je njihova posest, drugo pa si morajo pristradati iz svojih »velikih« plač. Poleg tega jih pa imajo gospodje okrajni zastopniki lepo na »špagi«, še v Del. zbornico so volili zanje. V Ptuju in v Ormožu so morali glasovalne kuverte oddati v pisarnah gospodom »zastopnikom« v roke. Nekdaj so bili cestarji lepo organizirani, zato se jim je pa tudi boljše godilo. Danes nimajo nobene organizacije, ki bi se za njih potegovala. Zaupniki, so tisti, ki jih določi Okrajni zastop sam, Da brez organizacije nikjer nič ni, dokazuje ta primer dovoljno. Sami si pomagajte, bo že šlo naprej.
^ssi&SBsaBiias&fSfca&ra
Širite Oel. Politiko!
Mlinar
starejša moč, z daljšo prakso v moderno urejenih podjetjih išče primerne službe. Cenj. ponudbe pod ,,Pošten" na upravo lista.	138
Produkcija - krema za čevlje.
Zahteva jmo i n k upujmo vedno n povsod le ..Produkcijo kremo" za čevlje. 130
Makulaturni papir
se proda po 4'— Din za 1 kg. Več se poizve v upravi lista.
108
H3B£ rastna KM
I
HSifBHnBHnnaHMaERIMEg
I
Te dni je izšel Socialno politične knjižnice II. zvezek
KARL MARK.S
I I I R S R R R R R R H R R R R
QMHIBRiHMMI
■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■h
MONOGRAFIJA. Spisal: M.BEER.
Strani 116.
Cena Din 20’
Naroča se pri Zadružni založbi v Ljubljani, Aleksanrova cesta 5.
I
I
I
I
I
I
I
S
I
I
I
e
R
R
R
R
•sten in
Kdor želi kupiti prvo'
poceni
PREMOG
in sploh kurivo naj ga naroči pri
PRODUKCIJI
osrednji zadrugi za nakup In Prot,aJ°
r. z. z o. z.
S LIUBLDBIII, Tržaška cesta, Kolonija »Stan in Bom“.
Glavni « odgovorni aredoik: R.doH Golouh. - Izdaja koneorclj ..Delavske PoUtlke** (odgovoren .(osip Pastorek)
'■ckarno odgovoren Mihael Rožanec.
Ljubljani. Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. - Za