PoStnina ph&ra t gotovini. Leto XI., št. 13. Ljubljana, petek 17« januarja 1930. Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40 — Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 312Z 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te» lefon št 440 Celje: Koccnova ul 3 Telefon St 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa Upravpištvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer« nova ulica 4. — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13 — Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub« ijana št. 11.842: Praha čislo 78.180; Wien št 105.241. Anglija in pomorska razor ožit vena konferenca Angleška javnost pozdravlja predlog po znižanju števila velikih oklopnic — Ogromni izdatki za nove ladje London, 16. januarja. AA. Vladna izjava, da bo Anglija predlagala na pomorski razorožitveni konferenci podaljšanj uporabne dobe oklopnic in s tem razširila washingtOnsko pogodbo, je naletela v angleškem časopisju na splošno odobravanje. List »Daily Herald« pravi, da wa-shingtonska pogodba določa, da se d<~ leta 1936. ne smejo graditi nove oklop-nice. Gradnja novih oklopnic je dovoljena samo, če je kaka oklopnica že službovala 20 let. Na temelju te določbe bi morala Anglija zgraditi do leta 1936. 10 ogromnih oklopnic. ki sicer stanejo do 7 milijonov funtov, katerih bojna vrednost pa je zelo dvomljiva. V istem razdobju bi morala zgraditi Amerika 10 oklopnic; Francija. Italija ;r Japonska ne bi mnogo zaostajale. Če bo londonska konferenca spreejla angleške predloge, bi vsi ti ogromni izdatki odpadli. Konservativno časopisje naglaša, da so oklopnice postale prevelike in predrage. »Times« zahtevajo, naj se gradnja velikih oklopnic omeji. »Daily Tele-giraph« odobrava vladne predloge in meni, da je .vprašanje oklopnic eno najlažjih. kar jih ima rešiti pomorska raz-orožitvena konferenca. »Morningpost« naglasa, da bo Anglija veliko pridobila, če bo zmanjšan oborožitveni program washingtonske konference. »Telegraph« priporoča, naj se maksimalna tonaža oklopnic določi na 25.000 ton in velikost topništva na 12 palcev. »Manche-ster Guardian« meni da bi bilo zelo koristno zmanjšati obseg oklopnic. Pri tem pa naglaša. da je to vprašanje predvsem v interesu Anglije. Zedirujenih držav in Japonske, ker Francija in Italija nimata tako velikih vojnih ladij. Zato. zaključuje list, bi se morale razorožiti tudi druge vrste vojnih ladij. Bivši prvi lord admiralitete Bridge-mann in lord Lloyd sta imela govore na zborovanju mornariškega društva v Chelsea, kjer sta očitala Macdonaldu, da stavlja na kocko varnost angleškega imperija. Govornika dvomita o pozltlv nem rezultatu londonske konference. Newyork, 16. januarja. A A. Parnik »George Washington«. s katerim se vozi ameriška delegacija za pomorsko raz-orožitvemo konferenco v Anglijo, bo prispel jutri zjutraj v Plymouth. Macdonald o pomorski razorožitvi London. 16. januarja s. Pri sprejemu novinarjev v zunanjem uradu, ie predsednik Macdonald podal pregled o vprašanju razorožitve na morju. Izjavil je, da so v Angliji prepričani, da je velikim ladjam od-klenkalo. Ako pa se bodo še gradile kri' žarke, se bo zmanjšala njihova tonaža in število topov. Angleško-japonski razgovori London, 16. januarja g. Zdi se, da so angleško-japonska predpogajanja za londonsko konferenco do sedaj potekla nezadovoljivo. Tudi v Tokiju smatrjo, da so se pogajanja izjalovila. Zaradi tega je ja ponska delegacija dobila navodila, da se pred glavno konferenco ne pogaja več o križarkah in podmornicah. S svojo zahtevo skuša Japonska izvajati gotov pritisk v vprašanju podmornic. Ker zahteva Anglija nič več ko 15 velikih križark, Amerika pa skupno 21 velikih križark, bi bila Anglija z japonsko zahtevo po 14 velikih križarkah oškodovana. Izenačenje razlike tonaže Anglije in Amerike hočejo doseči s tem, da bi Amerika gradila večje križarke ko Anglija. Zaključek 58. zasedanja sveta DN, Proslava desetletnice otvoritve prvega zasedanja sveta Slavnostni govor predsednika Zaleskega Ženeva. 16. januarja, s. Današnja zaključna seja 58. zasedanja sveta Društva narodov je bila v glavnem le spominska svečanost ob priliki desetletnice otvoritve prvega zasedanja sveta. Predsednik sveta Zaleski je poudarjal politične, gospodarske in psihološke zasluge delovanja Društva narodov. k| je postal kljub vsem oviram eden glavnih stebrov vsega mirovnega gibanja v Evropi ter najboljše jamstvo za to. da se ne Ponovi znova katastrofa iz leta 1914 Obširno je očrtal delo sveta in njegove napore za izboljšanje položaja narodnih manjšin ter za uspešno izvedbo splošne razorožitve. Končno se je spomnil tudi vseh državnikov, ki so sodelovali pri delu za Društvo narodov in z velikim optimizmom sodelovali pri ustvarjanju jamstev za trajni mir ter izmirjenje med narodi in državami. Edini Član sveta, ki se je udeležil že prve seje in ki je tudi sedaj prisoten, Španki delegat Quinones de Leon je podčrtal važnost vstopa Nemčije v Društvo narodov pred tremi leti. Ta vstop je poseben znak doseženega napredka na polju za izvedbo mednarodnega sporazuma in mira. Pred zaključkom seje je predsednik sveta Zaleski prečital brzojavko nemškega državnega kancelar-ja dr. Franken-Mullerja. v katerem se ta zahvaljuje za toplo in presrčno manifestacijo sveta Društva narodov v t>o-čast prvega nemškega člana sveta dr. Stresemanna. Ženeva, 16. januarja. AA. Briand je danes ob 14.15 odpotoval iz Ženeve. Na odhod se pripravljajo tudi ostali državniki, ki so se udeležili zasedanja sveta Društva narodov. Borba sejmske opozicije s poljsko vlado Odklonjeni predlog za revizijo čl. 25. poljske ustave Posredovanje predsednika Bartla Varšava, 16. januarja, AA. d. Na včerajšnji seji Sejma je finančni minister Matuszewski odgovoril na interpelacijo nacionalistične stranke, ki jo je vložil narodni poslanec R.ibarski. Interpelacija predlaga rzpremembo čl. 26 poljske ustave. Ta člen postavlja zakonodajnemu telesu rok 5 mesecev za proučitev in odobritev proračuna. Ta rok teče od dneva, ko vlada predloži parlamentu načrt proračuna. Minister financ je podvrgel interpelacijo podrobni kritiki. Izpremembe. ki Vb predlaga poslanec Ribarski, bi podaljšale ta rok. S tem bi bili ogroženi redni proračuni in vlada bi bila prisiljena, da seže po izrednih budžetih. Na koncu ie minister financ izjavil, da vlada odklanja predlog nacijonalne stranke. Njegova izjava je izzvala burjo ogorčenja med opozicijonalnimii poslanci, ki so zelo borbeno razpoloženi. Splošno je opažati, da postaja opozicija v svoji borbi proti vladi zopet zelo živahna in da posega po merah, ki se jih je ooslu-ževala v borbi proti vladi Sviital-skega. Predsednik vlade dr. Bartel skuša pomiriti opozicijo ter vodi že dalje časa razgovore z njenimi voditelji, da bi pri- stali na sporazumno rešitev perečega vprašanja revizije poljske ustave. Vsi njegovi napori pa so bili doslej skoro brezuspešni, ker stoji opozicija na stališču, da mora zapustiti maršal Pilsud-ski povsem politično življenje ter se. odreči zakulisnemu vplivanju na razvo poljske notranje politike v svrho vzdrževanja prikrite diktature. Varšava, 16. januarja, s. Na današnji seji Sejma je socijalno - demokratska stranka predlagala izreči nezaupnico ministr za socijalno skrbstvo polkovniku Prystorjn. O tem predlogu se bo glasovalo na jutrišnji seji. PryetoI ee je zameril socrijalnim demokratom zaradi borbe proti njihovemu vplivu pri bolniških blagajnah. Novi poljski minister trgovine Varšava. 16. januarja. A A. »Pat< poroča: Predsednik republike ie imenoval za ministra trgovine Janto Polczinskega, bivšega senatorja in predsednika poljedelskega društva v poljskem delu Pomorjanske. Grško-egiptski odnošafl Atene, 16. jannarja. AA Koncem januarja ali v začetku februarja pojde minister zunanjih zadev Mihalakopuloe v Egipt, da uredi neke spore, ki ee tičejo grških trgovce*. NOVI BAN DUNAVSKE BANOVINE Ostavka bana Dake Popoviča — Za novega bana imenovan inšpektor predsedništva vlade Radoslav Dunjič — Nadaljnje važne spremembe Beograd. 16. januarja, AA. Daka Po-povič, ban dunavske banovine, je danes izročil predsedniku ministrskega sveta in ministru notranjih zadev g. generalu Petru Živkoviču prošnjo, da so mu odobri ostavka na čast bana. Prošnja se glasi: Gospod predsednik! V nekaterih vprašanjih dunavske banovine mi ni uspelo, da bi dosegel soglasje pristojnih činiteljev; zato Vas prosim, da izvolite sprejeti in upoštevati mojo ostavko na dolžnost bana. « Istočasno mi je čast zaprositi Vas. gospod predsednik, da izvolite pri tej priliki sprejeti moje zagotovilo, da bom tudi v svojem civilnem poklicu podpiral z vsemi svojimi silami vzvišena stremljenja Nj. Vel. kralja in Vaše mogočne kon- cepcije o konsolidaciji naše lepe domovine. V Beogradu, 16. ianuarja 1930. Daka Popovič, ban d!unavske banovine v ostavkL Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peter Živkovič je vzel ostavko bana Dake Popoviča na znanje. Beograd, 16. januarja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 16. t m. je bila sprejeta ostavka bana dunavske banovine g. Dake Popoviča. Istočasno je bH z ukazom Nj. VeL na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev postavljen za bana dunavske banovine g. Radoslav Dunjič inšpektor pri predsedništvu ministrskega sveta. Beograd, 16. januarja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili na predlog pred- sednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev postavljeni: za pomočnika bana varaarske banovine v 2a-I g. Dragomir TodOrovič, pomočnik moravskega bana iste skupine in kategorije; za pomočnika bana dunavske banovine v 2a-I g. Milan Nikolič, pomočnik bana vardarske banovine, iste skupine in kategorije; za pomočnika bana moravSke banovine v 2-1 g Milorad Jovanovič, generalni inšpektor ministrstva notranjih del iste skupine in iste kategorije. Beograd, 16. januarja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja sta bila na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev upokojena g. Vidoje Mi-šovič, pomočnik bana dunavske banovine, in Dušan Popovič, okrožni inšpektor v Somboru. Jugoslovensko ujedlnjenje in grška javnost Neutemeljeno vznemirjenje zaradi pojavov zbližanja med Jogostoveni in Bolgari Beograd. 16. Januarja. M. Kakor vedno, kadar se pojavijo v javnosti glasovi o zboljšanju odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo, se tudi sedaj razburja grški tisk zaradi poročil o znani manifestaciji dijaških organizacij južnih Slovanov v Pragi, pri katerih so aktivno sodelovali tudi bolgarski dijaki. Koncepciji grške politike namreč ne prija sporazum med Jugoslavijo in Bolgarijo. Ljubše bi ji bili nerešeni jugoslovenski odnošaji z Bolgarijo ali pa cek) neprija-teljski. Grki ne delajo tega v slabem namenu ali v sovražnosti proti naši državi, temveč v nekem nepojasnjenem strahu, da bi složne slovanske države na Balkanu vodile politiko proti grškim interesom. Ta strah določa njihovo zadržanje in njihove manifestacije proti vsakemu morebitnemu jugoslovensko-bolgarskemu sporazumu. Največji grški monarhistični list »I' Proia« (Jutro; poudarja v tolmačenju grškega razpoloženja glede na praške dogodke, da so o božiču vsi jugoslovenski dijaki skupno z bolgarskimi poslali s svojega skupnega zborovanja poziv Jugoslaviji in vsem JugosJovenom k skupnemu sodelovanju in zedinjeniu vseh Jugoslovenov od Jadrana do Črnega morja od Dunava do Egejskega morja iz česar je jasno razvidno. kaj se hoče doseči. Grški list poudarja, da ogroža ta ekspanzivnost grške interese. Italijanski listi o našem pomorskem prometu Vznemirjanje fašističnega tiska zaradi naraščanja ju-goslovenske trgovske mornarice in sušaškega prometa Trst, 16- Januarja. M. »Piccolo de Trte-ste«, ki je glavno glasMo tržaške fašistične stranke, ofojavfja vest >Agenzie di Roma«, da je bila iugoslovenska trgovinska bilanca v prvih enajstih mesecih lani aktivna »a 148 mHijonov dinarjev. Omenena rimska agencija poudarja, da se je lani jugoslovenski izvoz v Italijo povečal, dočhn je Italijanski uvoz v Jugoslavro znatno padel. »L* Ultime Notiziie«. večerna izdaja tržaškega >Picco1a<, pa poroča iz Splita, da je v ta-mošn!o luko došel parnik s 6000 tonami, ki bo predvsem služil za transport premoga iz Anglije v dalmatinska pristanišča. Parnik ie nabavil splitski industrijec Perič ter bo nosil ime »Sv Duiam« po zaščitniku Splita Reški Kst »Vedette d' Italia« beleži, da se med jugoslovensko Vlado hi bolgarskimi zastopniki vrše pogajanja zaradi izvajan;a pirotskih sporazumov. Isti list poroča, da bo med Jugoslavijo m Avstrijo še tekom tedna došlo do pogajanj gospodarskega in pravnega značaja. »Vedetta d' Italia« prinaša tndi statistične podatke o prometu v reški hiki- Po teh številkah je ugotovljeno znatno padanje uvoza in izvoza. List poudarja razliko napram prometu v sušaški luki in pravi da Reka nikdar ne bo mogSa prekositi Sušaka. Neprestano se man;ša uvoz fosfata In pirita kakor tudi lesa. Še hujše pa bo, ko bo pričela Jugoslavija izvažati svoj les v Španijo, ki pojde preko sušaške luke. Izenačenje učiteljev kmetijskih šol S posebnim zakonom so učne moči na kmetijskih šolah izenačene z onimi na srednjih šolah Beograd, 16. januarja, r. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra ~ za kmetijstvo in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o plačah, do-kladah in drugih prejemkih učiteljev srednjih strokovnih šol v resoru ministrstva za kmetijstvo. Zakon se glasi: § i. Direktor i i, profesorji, suplenti in strokovni kmetijski učitelji kmetijskih šol ter načelnik, oziroma inšpektor odseka za kmetijski pouk v ministrstvu za kmetijstvo, se izenačujejo glede na napredovanje, plače, stalne mesečne in 06tale doklade ter prejemke v aktivni službi in v pokoju z direktorji, profesorji, suplenti in strokovnimi učitelji srednjih šol, oziroma z načelniki in inšpektorji v ministrstvu prosvete istih kvalifikacij po zakonu o srednjih šolah od 31. avgusta 1929 P. št. 19.311. § 2. Prevedba na nove prejemke po tem zakonu ee izvrši po § 117. zakona o srednjih šolah od 31. avgusta 1929 P. št. 19.311 tako, da se za napredovanje računajo vsa službena leta v resoru ministrstva za kmetijstvo. § 3. Prejemki po tem zakonu pričenjajo teči od 1. oktobra 1929 iz državnega proračuna za uradnike, izplačilo njihovih povečanih prejemkov po tem zakonu pa se bo vršilo na račun prihrankov v proračunu ministrstva za kmetijstvo za leto 1929/30., ki se imajo izvesti takoj v naprej in po knjigah, čim stopi ta zakon v veljavo. V ta namen more minister za kmetijstvo izvršiti virmane v vseh partijah osebnih izdatkov tega proračuna. § 4. Vse dosedanje določbe o honoriranju rednih učiteljev prenehajo veljati. § 5. Ta zakon stopi v veljavo, čim ga kralj podpiše in ko se objavi v »Službenih Novinah«. Turistična propaganda beograjskega radija Beograd. 16.. januarja AA Radio, a. d. v Beogradu bo na pobudo ministrstva trgovine in industrije, odsek za turizem, uvedel novost. Odslej bo oddajal vsak petek informacijsko predavanje o turistiki. v katerem bodo poleg opisov posameznih kopališč in letovišč ter življenja v njih tudi splošna razmotrivanja o turistiki. Nadalje se bodo dajali nasveti in kratka navodila onim, ki se hočejo napotiti na zdravljenje ali na oddih. Prvo tako predavanje bo v petek 17. t m. ob 17.30. Šef carinskega odseka finančne direkcije v Ljubljani Beograd, 16. januarja. AA Z ukazom Nj. Vel. kralja ie postavljen Nikola Kostim, viSji finančni tajnik v 5/1.. za šefa odseka za carine pri finančni direkciji dravske banovine v Ljubljani. V Ljubljani še niso bili določeni šefi odsekov. Orli vstopajo v Sokola Beograd, 16. januarja. AA. Vrhovna uprava Sokola kraljevine Jugoslavije je prejela naslednjo brzojavko: »Ferdinan-dovac, 16. januarja. Člani bivše tukajšnje orlovske organizacije so sklenili ustanoviti društvo Sokola kraljevine Jugoslavije. Organizacijske priprave za društvo Sokola kraljevine Jugoslavije so bile poverjene dosedanjemu voditelju orlovskega društva g. Matiji Karlovač-kemu Poklonitvena deputacija hrvatskih seljakov Beograd, 16. januarja r. Dne 29. t tn. pride v Beograd 500 hrvatskih seljakov, ki bodo istega dne popoldne sprejeti od kralja v avdijenei. Prišlo jih bo 400 iz okolice Siska, Sunje in Trebarjeva nod vodstvom Ivana Radiča, nečaka pokojnega Stjepana Radiča. ostali pa iz Du-gega šela z zagrebškim pevskim društvom Lisinski. Vsi seljaki bodo prišli v narodnih nošah in ž njimi tudi mnogo žensk. Občina jim bo priredila skupno kosilo, po sprejemu na dvoru pa bo zvečer slavnostna predstava v gledališču. Istega dne bo priredilo pevsko društvo Lisinski v Beogradu svoj koncert. Beograjska Občina je izdala proglas na prebivalstvo, naj sprejme deoutacMo seKakov iz savske banovine z isto prisrčnostjo, s katero je doslej sprejelo vse poklonitvene deputacije. Novi nazivi carinarnic Beograd,, 16. januarja, r. Po odredb! finančnega ministra se bodo odslej glavne carinarnice I. reda v Beogradu, Dubrovniku, Zagreb«, L'ubijanj, Mariboru. Novem Sadu, Osieku, Sarajevu. Skoplju, Solunu, Splitu, Sušaku in Subotici imenovane »glavne carinarnice*. Glavne carinarnice v Baru, Beli Cerkvi, Bezdanu, Biogradu na morju, Bitolju, Vel. Gradištu. Vel- Kikindi, Virovitici, Vršcu, Dravogradu-Meži, Gjevgjeli.ii, Zemuniku na Jesenicah, v Koprivnici. Korčuli, Kotoribi, Kotoru, Makarski, Metkoviču, Ohridu, Pod-gorici, Priizrenu, Prahovu. Preku, na Rakeku, v Gor. Radgoni, Smederevu, Caribrodu, Hercegnovem, Šibeniku in Krku se bodo odslej imenovale »carinarnice I- reda«. Sporedne ciranarnice v Obrovcu, Pagu io Rabu dobe naslov carinarnice H. vrste. Uvoz naše pšenice v Bokariio Sofija, 16. jan. AA. Lani je dala letina na Bolgarskem naslednje rezultate: pšenica je bilo 902.000 ton, rži 196.000, ječmena 235 ttcoč ton, ovsa 160.000, koruze 216.000 in špinače 10.000 ton. Deficit bolgarske trgovinske bilance v lanskem letu izhaja zlasti odtod, ker je bila lani slaba žetev pšenice. Vrhu tega se 1e lani izvozilo manj tobaka, nego druga leta. Pšenice se uvaža na Bolgarsko v velikih količinah. Iz Jugoslavije je bilo uvoženih 4000 vagonov. Ta postavka ne da miru nekim bolgarskim listom, ki jo vedno znova naglašajo. Takozvani informacijski listi pri-občujejo od časa do časa beležke o tem, koliko pšenice se uvozi iz Jugoslavije na Bolgarsko. Uprizorjena je bila kampanja, ki je skušala pripraviti sofijsko Narodno banko do tega, da odpove kredit osebam, ki uvažajo pšenico iz Jugoslavije. Narodna banka kajpak ni mogla zadostiti tej zahtevi. Predavanje dr. Štangerja v Splitu Split 16. januarja n. Bivši narodni poslanec v rimskem parlamentu dr. Uliks Štan-ger bo imel 17. t m. v prostorih Narodne ženske zadruge predavanje o življenju našega naroda vi Primorju in v Istri, Ujeto pismo zagrebškega atentatorja Zanimiva priznanja enega glavnih sokrivcev - Najlepši demanti inozemskih izmišljotin Zagreb. 16. januarja, n. Nocojšnje >Novo-£ti< prinašajo faksimile pisma, ki ga je hotel iztEhoiapiti iz policijskega zapora dne 1. t- m. Mirko Hranilovič sokrivec na umoru detektiva Mata Trenskega. »Novosti« poročao o tem: Pismo je bilo vtisnjeno v milo, to pa skrito v telovniku, ki ga je Hranilovič poslal iz zapora svoji materi. Vestni stražar, ki ima po službeni dolžnosti preiskati vsako stvar, ki se pošlje iz zapora ali v zapor, je našel v obleki to pismo. Vsebina pisma najbof demantira vse trditve neprijateljskega inozemskega tiska, ki ie na dolgo in široko javljal, kako slabo postopa policra z aretiranci in zlasti s Hra-nilovičem. Hranilovič javlja svoji materi, da mu gre v zaporu dobro, da se je celo zdebelii in da ima tukaj vsaj mir. Dalje pravi, da ir.u je uspelo dobiti v zapor cigarete to cigaretni papir ter vžigalice. ZasH-ševan ni več in da bo menda že ta teden snel čitati tudi novine. Zaradi tega naj mu mati pripravi nekaj starih listov, ki so o njem pisali. Hranilovič čestita materi za novo leto ter se zanima za stanovan:e in neki denar. Priznava, da je vse ono. kar so aretiranci izpovedali pred policijo, resnično in da niso ničesar zatajili. Vzrok temu je ta, ker je aretirani Križnjak na poKcf'1 vse izpovedal. Nadalje sprašuje Hranilovič svoj o mater še o nekih drugih malenkostih. Ta faksarnile, končujeo »Novosti«, najbolj dokazuje, kako hudobno poroča neprijatelj-ski inozemski tisk o naših razmerah. Oster belgijski napad na Mussolinija Ka) ie s poskusenimi atentati na belgijsko kraljevsko dvojico - Nasprotstva med Mussolinijem in Umbertom Pariz, 16. januarja. M. »Chicago Tribune« pile: »V zvezi s poskušenimi atentati na belgijsko kraljevsko rodbino, je belgijski list »Le Soir« po preiskavi glavne bruseljske policije objavil zelo oster članek proti Mussoliniju. v katerem trdi. da je Mnssoli-ni sam insoiriral vso zaroto proti belgijski kraljevi družini, samo da bi dobil s tem razlog, da bi mu ne bik* treba izvesti amnestije političnih internirancev, ki jo ie želela Belgija. Ako bi bili neprijatelji Mussolinija izpuščeni na svobodo, bi to pomeni- lo padanie njegove moči in morebiti tudi konec njegove diktature. Poudarjamo, piše »Le Soir«, da je Mussolini izdal pred dvema mesecema navodilo fašističnem organizacijam v inozemstvu, naj s pomočjo svojih agentov - provokaterjev izvedejo to namišljeno zaroto. Mussolini je to predvsem želel zaradi tega, ker hoče prestolonaslednik Umberto. bodoči italijanski kralj, čeprav je pristaš fašističnih načel, postati sam šef italijanske vlade.« Komunistične demonstracije v Nemčiji Veliki komunistični nemiri ob priliki obletnice smrti Roze Luksem-burgove in Karla Liebknechta Berlin, 16. januarja AAd. Navzlic policijski prepovedi, da se ne smejo vršiti komunistične demonstracije, so komunisti na obletnico smrti Karla Liebknechta in Roze Luxenburgove priredili na več krajih demonstracije ter se razvrstili v povorke. Pri spopadih s komunisti je morala policija uporabiti orožje in je aretirala mnoge iz-grednike. Takoj v začetku je bil aretiran tudi neki komunistični poslanec. Iz Magdeburga in Wormsa poročajo takisto o komunističnih demonstracijah. Policija je morala aretirati več izgrednikov, med niimi enega komunističnega poslanca. Komunistični nemiri so se nadaljevali tudi ponoči ter je morala policija ponovno intervenirati v raznih delavskih okrajih, kjer so napadali komunistični demonstranti pasante ter ustavljali avtomobile. Posebno težki so bili spopadi v okraju Wedingen, kjer je policija uporabila ponovno orožje in aretirala večje število komunističnih razgrajačev. Komunistični listi prinašajo zelo borbene članke ter pozivajo nemški proletarijat, naj ne klone v borbi proti vladi socialističnih izdajalcev ter da naj ne pomišlja pri uporabljanju bojnih sredstev v borbi proti policiji, ki duši svobodni razmah proletarija-ta. Zaradi teh hujskajočih člankov je bilo več komunističnih listov zaplenjenih, kakor tudi veliko število letakov, v katerih so pozivali komunisti h krvavim demonstracijam na berlinskih ulicah. Klerikalni blok na češkoslovaškem Pobuda za ustanovitev bloka je prišla iz Rima — Razmerje med češkimi in slovaškimi klerikalci ter rimsko internacijonalo H. Praga, 16. januarja. Zgodovina tega »bloka« ali »ironte«, ki naravno vzbuua pozornost v čsl. političnem življenju, je, sodeč po dosedanji! razpravah v klerikalnih listih, močno zanimiva in poučna. Na videz je dal zanjo pobudo monsignor Hlinka. ki je prošli teden pozval s posebnim pismom tako zvane katoliške stranke na skupno zborovanje njihovih zastopnikov, ki naj bi se posvetovali o skupnem nastopu v parlamentu pri razpravah o vprašanjih, tičočih se katoličanstva. Prav za prav je misel izrekel prvi praški nadškof Kordač v božični številki lista »Cech«, ki je njegov glavni organ in ki zavzema često popolnoma samostojno stališče ne glede na glasilo češke klerikalne stranke »Lidove Listy«. Sedaj pa je ijaviil dir. Alfred Fuchs. klerikalni novinar, glavni zaupnik, najintimnejši svetovalec in stalni politični sodelavec nadškofa Kordača. da je nadškof napisal svoj božični članek na pobudo z višjega mesta. Pred prazniki so bila v Rimu nekaka posvetovanja cerkvenih dostojanstvenikov z vsega sveta. Med njimi je bil tudi češki industrijec Ruckl, ki ga je sv. oče lansko leto odlikoval s svojdm najvišjim zaupanjem, podeilivši mu naslov papeževega komornika. Papeški komoraik Ruckl je bil sprejet pred prazniki v avdšjenci pri sv. očetu in tu mu je Pij XI. izjavil, da smatra Vatikam na Češkoslovaškem za najvažnejši vprašanji skupni nastop katoliških Cehov in Slovakov ter delavski problem. Taka je geneza bloka, ki se ima stvorrti. in ideja se torej ni rodila v glavi mons. Hlinke, marveč je prišla iz Rima. Kakor izrecno zatrjujejo »Lidove Listy«, bo imed blok izrazito ofenzivni značaj. Komu bo veljala njegova napadalna sila, bo treba še počakati. Vsekakor je zanimivo, da je morala pobuda za skupen nastop klerikalcev priti iz Rima, kakor svarilo porednim otrokom. Sicer so se tudi doslej klerikalci brez ozira na narodnost združili vselej, kadar je šlo za interese Rima. vendar je to bilo le od slučaja do slučaja, ko je Rim izražal svojo nejevoljo nad postopanjem svojih zvestih. »Rimski internaoionaJi« so bili naši klerikalci vedno sumljivi in drugovrstne vrednosti. Ta inter-nacionala sestoji iz najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov, visokega in starega plems+va ter iz bogatašev, zato ni nikako čudo. da se naši klerikalci v tej visoki družbi niso mogli uveljaviti ali pa niso imeli dosti sposobnosti, da si pribore upoštevanje. Neki češki politik je dejal o vlogi naših .derikalcev na svetovnem foru da »smejo v rimski imternacionali te čistiti čevlje visokim gospodom in jim nositi kovčege«. Ti krogi jih smatrajo le za nižje sk>je, okužene s socializmom, pa naj si še toliko prizadevajo, da bi se pokazali v drugi luči. Zlasti gledajo no strani na slovaške klerikalce, ki si v volilnem boju medsebojno očitaio take reči, da je iz njih sklepati preej na poga> sko življenje, nego na krščansko življenje po naukih katekizma. Zato je razumljivo, da je morala priti pobuda od zgoraj, t. j. prav iz Rima. za zedinjenje čsl. katolikov. Še prid božičem so v Vatikanu sklenili opomniti Cehoslovake, ne morda, ker bi Ha usoda čsl. katolikov Rimu posebno na srcu, marveč edino s tega razloga, da se strnejo vse sle v delu za interese vatikanske politike in za načrte rim&ke internacionale. Sliono gibanje se da opaziti tudi v Avstriji in v Nemčiji, kajti vatikanska politika se pripravlja za odločilne korake proti vsem nasprotnikom, zlasti proti prostozidarjem in socialistom. Na koncentrično fronto bodo morali pristati ne samo čsl. klerikalci, marveč tudi klerikalci drugih narodov. Rim'jih bo pritegnil v službo svoje politike, ako treba tudi proti njihovim lastnim narodom In lastnim državam. Rojstni dan Masaryka — narodni praznik Praga, 16. Januarja g. Češki narodni socialisti so danes predložili v parlamentu novelo k zakonu o praznikih. Predlagajo, naj se proglasi 7. marec, rojstni dan predsednika Masaryka, za državna praznik. Šahovski turnir v San Remu Letošnja šahovska sezona se je otvorila z velikim mojstrskim turnirjem v San Remu, letovišču na italijanski rivieri. Turnir na katerem sodeluje tudi naš prvak dr. Vidmar, se je začel v sredo 15. t. m. in bo trajal do 5. februarja. Med 16 udeleženci je zbrana šahovska elita starega in novega sveta: svetovni prvak dr. A. Aljehin, E. D. Bogol iubov, A., Niemcovič, dr. M. Vidmar, A. Rubinstein, R- Spielmann, M. Kmoch, dr. S. Tartako\ver, G. Maroczv, K. Ahues, F. D. Yates. E. Colle, J. A'aiza (Mehika), R. Grau (Argentina), M. Monti-celli in M. Romi. Igralo se bo pet dni tedensko od 9. do 13. in od 15. do 19. Ostala dva dneva sta določena za nedokončane partije. Nagrade znašajo: 10.000. 6000, 4000. 3000, 2000 lir, a nenagraieni prejmejo za vsako dobljeno točko 100 lir. O poteku turnirja bomo poročali General Žekov postal zemljoradnik Sofija, 16. jamarja. AA. Bivši glasni poveljnik v svetovni vojni general Žekov je sk.lenH pristopita v Tomov« skupino zenrljoradmrške stranke. Potres v Kaliforniji Pariz, 16. Jan. A A. V okolici Los Ai>selesa so nocoj zpbel-ežiii dva lahna potresna sunka. Prvi je tTaJal 10 sekund, drugi 7 sekund. Škode m bito. Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja X. slovanski večer v soboto, 18. t. m. ob 20, url na Tabora Besedilo pravilnikov o poučevanju verouka in o izpitih na zasebnih srednjih šolah V zadnjih dveh številkah smo objavili vsebino pravilnikov, ki jih je izdal minister prosvete glede izvajanja odredb o verskem pouku in odredb o zasebnih šolah po novih zakonih o narodnih, srednjih in učiteljskih šolah. Agencija »Avala« objavlja sedaj celotno besedilo obeh pravilnikov. Ker so nove določbe važne za vso našo javnost, zlasti pa za osnovnošolsko in srednješolsko učiteljstvo ter za starše šolske mladine, objavljamo pravilnika doslov-no. Glasita se: Narodne šole § L Roditelji ali zakoniti skrbniki otrok izrekajo svojo željo, naj njihove otroke poučuje veronauk duhovnik ali učitelj do-tične veroizpovedi (§ 43 zakona o ljudskih šolah) ob priliki vpjsa otrok v 1. razred ljudske šole. Ta izjava velja za ves čas osemletnega šolanja teh otrok v ljudskih šolah in je ni moči v nobenem primeru iz-premeniti. Izjavo hrani šolski upravitelj v šolski upravi. § 2. Da se usposobijo za pouk veronau-ka v ljudskih šolah, morajo učiteljski kandidati polagati poseben izpit. Program tega izpita, kakor tudi sestavo izpraševalne komisije določi minister prosvete v sporazumu s pristojnimi vrhovnim verskim predstavništvom v kraljevini Jugoslaviji (za katoličane: predsedništvo škofovskih konferenc). V diplomo kandidata se bo vstavilo besedilo »Usposobljen za pouk vero-nauka v ljudskih šolah pred učenci . . . veroizpovedi« § 3. Učitelji, ki so usposobljeni za pouk veronauka v ljudskih šolah, ga ne smejo predavati brez posebnega dovoljenja pristojne cerkvene oblasti. § 4. Veroučitelji, ki imajo uradniško svojstvo, prejemajo Plačo od države. Ostalim veroučiteljem lahko dotična občina odobri primerno nagrada § 5. Enkrat v letu more predstavnik pristojnega verskega oblastva nadzirati pouk veronauka. Učitelje, ki poučujejo veronauk, kakor tudi ostale veroučitelje bo minister prosvete razrešil veroučiteljske dolžnosti, ako to zahteva pristojno versko oblastvo zato, ker je njihov pouk veronauka v nasprotju z učenjem cerkve. § 6. Učni načrt in program iz veronauka predpisuje minister prosvete v sporazumu z vrhovnim predstavništvom dotičns veroizpovedi v kraljevini Jugoslaviji (za katoličane: predsedništvo škofovskih konferenc). " § 7. Čisto učenska udruženja ne smejo biti na plemenski aH verski osnovi. Izven šole so učenci ljudskih šol lahko člani verskih udruženj svoje verske zajednice. § 8. Razen pri čisto šolskih svečanostih lahko učenci sodelujejo samo pri onih jav-' nih svečanostih in javnih nastopih, ki imajo splošno državno ali sološno nacionalno obeležje, ali pa so v ozki zvezi s šolo (§ 69 zakona o narodnih šolah.) Ta odredba se nanaša na verske svečanosti in verske obrede učencev. § 9. Minister prosvete bo nostrificiral diplome učiteljskih kandidatov privatnih učiteljskih šol na predlog odposlanca ministra prosvete, ki Je prisostvoval diplomskemu učiteljskemu izpitu na teh šolah. Kandidat s tako diplomo se lahko postavi za učite-* | lja državne narodne šole. § 10. Za stalnega učitelja veronauka se potrjuje začasni veroučitelj, ki je položil posebni veroučiteljski strokovni državni izpit § 11. Katere dneve naj učitelji vodijo otroke v šolo, bo določil ministesr prosvete v sporazumu s predstavniki vseh priznanih veroizpovedi v državi (za katoličane: predsedništvo škofovskih konferenc) in v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta. § 12. Potrdila po § 81. odst 3 ni potrebno zahtevati za posle cerkvenega pevca in organista. vendar se ti posli ne smejo vršiti v škodo redne nastavniške dolžnosti. § 13. Nadzorstvo nad delom in vedenjem veroučitelja, ki ga izvaja upravitelj šole po § 114 odst. 6 zakona o ljudskih šolah, je disciplinskega značaja. To nadzorstvo ne velja za versko učenje kot tako. § 14. Določbe § 156 in 157 zakona o ljudskih šolah ne veljajo za verska udruženja. § 15. Odredbe § 168 zakona o ljudskih šolah se bodo izvajale v sporazumu s pristojnim verskim oblastvom. Te določbe ne veliajo za verske svečanosti in verske obrede dijakov. Srednje in učiteljske šole § 1. Nižji in višji tečajni izpiti, kakor tudi dopolnilni izpiti se lahko polagajo tudi v privatni srednji šoli (§ 58 zakona o srednjih šolah) in se lahko priznajo s strani ministra prosvete, ako to predlaga odposlanec ministra prosvete. § 2. Čisto dijaška udruženja ne smejo biti na plemenski ali verski osnovi (§ 67 zakona o srednjih šolah in § 46 zakona o učiteljskih šolah). Izven šole so dijaki srednjih šol lahko člani verskih udruženj svoje verske zajednice. § 3. Suplenti veronauka položijo profesorski strokovni izpit za srednje šole (§ 73 zakona o srednjih šolah) po določbah, ki jih bo predpisal minister prosvete v sporazumu s pristojnim verskim oblastvom. § 4. Enkrat letno more predstavnik pristojnega verskega pblastva nadzirati pouk veronauka Nastavnike veronauka bo minister prosvete razrešil njihove veroučiteljske dolžnosti, ako to zahteva pristojno versko oblastvo zato, ker je njihov pouk veronauka v nasprotju z učenjem cerkve. Nastavniki veronauka se premeščajo in odpuščajo v sporazumu s pristojnim verskim oblastvom. § 5. Odredbe za izvrševanje verskih dolžnosti' -dijakov bo ^predpisal minister prosvete v sporazumu s pristojnim vferskim oblastvom. -v,. § 6. Učni načrt in program za pouk veronauka v srednjih in učiteljskih šolah predpiše minister prosvete v sporazumu s pristojnim verskim oblastvom. Udeležencem proslave »Jadrana" Koncertni program za X. Slovanski i večer Pri koncertnem spored« X. Slovanskega večera bodo sodelovali: operna pevka gdč. Vera Maidi-oeva, ka bo zaipela Lajovičevo »Mesečino« in Kričkovo »Krt in hrček«, dalje operna pevka gdč. Nu&a španova, ki bo zapela Grečanlnovo »V sanjah sladkih se ziblje ravan« io Novakove »Slovaške narodne«, ter operni pevec g. Pavel Grba. ki bo zapel arijo Nifekante iz Delibesove opere •iskane« io nekatere bosanske narodne pesmi. Vabila za X. Slovanski večer so bila že naeposlana tudS za kraje izven Ljubljane. Ker mogoče kak reflektant vabila ni prejel, in ie za pismene reklamacije prekasno, vabimo tem potom vse one, ki se žele udeležiti Slovanskega večera, v Ljubljano, kjer morejo reklamira ti vabila še v soboto v tajaBbvu »Jadrana«, Tomano-va utica 3. Tel. 2974. Akademske vstopnice za X. Slovanski večer se bodo »dajale izključno samo proti predložitvi akademske legitimacije. Odbor »Jadrana« opozarja zato akademike, ki se udeleže Slovanskega večera, da prinesejo legitimacije s seboj. Vstopnice ra Jadranaše pa se bodo izdajate samo v soboto do 18. ure v taijnKtv-u »Jadrana«. Vse gospode starešine, čtene »Slovenije«, »Adrije«, »Tabora« in »Jadrana« opozarja odbor »Jadrana«, da zanje in njihov* rodbine velja vabilo na proslavo 60-letnioe »Slovenije« m 10-letmice Jadirana ob enem za »Slovanski večer«. Opozarjamo vse gospode starešine, da se čim prej prijavijo za skvpno kosilo; to }e potrebno tudi za gospode h Ljubljane. Nove postne direkciie Beograd. 16. januarja p. Kakor doznava vaš dopisnik, se bo v najkrajšem času izvršila reorganizacija poštne uprave v državi. Zadeva je v načelu že dovršena. Obstojalo bo 10 poštnih direkcij. 1 v Beogra-gu, 9 pa na sedežih banovin. Na ta način bodo zavet dobila poštne direkcije mesta Split, Cetinje, Sarajevo, Niš m Beograd. Žrebanje drž. razredne loterije Beograd, 16. jan. p. Pri današnjem žrebanju I. razreda 19. kola drž. razredne loterije je zadela dobitek 200.000 Din srečka št. 37.560, 80.000 Din št. 27.599, 60.000 Din št. 10,931. 40.000 Din št 86298, 30.000 Din št 97.914 Din, 20.000 Din 854,, 10.000 Din št 53.337. Napredovanje dr. Baltiča Beograd, 16. januarja. AA. Z ukazom NJ. Vri. krajtja >je po slavil jem na predlog predsednika min. sveta za člana dTŽavnega sveta v 2a-I dr. ViJko BaStič, član državnega sveta v 2-1. Za arhivarja, diržavnega sveta v 3-1 je imenovan Jovan Laza-rervii arhivar giljamskega prvostopnega sodišča. Haaška konferenca Haag, 16. jan. s. Odbor za vzhodne reparacije se je danes sestal, da prouči položaj z ozirom na agrarno zakonodajo onih držav, ki pridejo v poštev. Madžarski delegati se šefe niso udeležili. V vsakem primeru razlastitve je važno, da dobi lastnik v vsaki državi odškodnino. Da se doseže enotna akcija in da se ustanovi skupen fond, je potrebno, da vsaka država sporoči konferenci, kako se na njenem teritoriju izvaja ta zakon in s katero vsoto bi se udeležila. Delegacije so brzojavno naprosile svoje vlade za navodila. Haag, 16. januarja, s. Pogajanja o mobilizacijskem vprašanju ee tudi na današnji dopoldanski seji šestih držav niso končala. Gotovo zbližanje je v tem, da 6e je od nemške strani ponudila koncesija, da Nemčija od 1. januarja 1930 do 1. aprila 1931 ne bo najela nobenega posojila v inozemstvu 6 pogojem, da se bodo v tem času dobila sredstva za potrebe nemških državnih železnic in državne poste. Da se razjasnijo tozadevna vprašanja, je bil generalni direktor nemških državnih železnic dr. Dorp-Muller pozvan v Haag, kamor bo dospel jutri dopoldne. Z ozirom na ta poziv se je prihodnja seja šestih držav, na kateri se bo nadaljevala razprava o mobilizacijskem vprašanju, določila na jutri popoldne. Haag, 16. januarja AA. Včeraj je bila plenarna seja odbora za vzhodne reparacije. na kateri se je pretresal bolgarski predlog za sporazum. Bolgarska predlaga letne obroke po 11 milijonov zlatih frankov in končno likvidacijo vseh sporov glede reparacij in medsebojnih reklamacij. V besedilu protokola je predvideno, da se imajo vsa vprašanja, ki so v zvezi z likvidacijo, smatrativžn likvidirane z dnem, ko stopi v veljavo Youngov načrt Burov pa je zahteval, naj se namestu tega postavi določla, da se likvidacija smatra za izvršeno z dnem podpisa sporazuma. Ker ni bilo sporazuma v tem vprašanju, je predsednik Loucheur prekinil sejo in sklical za snoči posebno sejo zainteresiranih delegatov, da bi doš'o do sporazuma. Loucheur je Imel ponoldne sestanek z bolgarskimi delegati, katere je hotel pregovoriti, da popuste. Njegova prizadevanja pa so se končala brez uspeha. Sofija. 16. januarja. Bolearska ministra Burov in Molov, ki sta v Haagu, ne pojde-ta v Ženevo, ampak se vrneta naravnost v Sofijo. Za varstvo prebivalstva proti vojni s plinom LJubljana, 16. januarja. Oblastni odbor Rdečega križa je za nocoj ob 18. SKiica! v mestno posvetovalnico sestanek odličnih predstavnikov m strokovnjakov glede razgovora o organizaciji komisije za varstvo civilnega prebivalstva proti kemijski vojni. Na sporedu sestarka je bilo predvsem predavanje inšpektorja Josipa VVestra, kateremu je sledila obširna diskusija. Sestanka so se v polnem številu udeležili vsi povabljenci in sicer sta mestno občino zastopala obč svetnika gg. Li-kozaT in Uri^as. mestni fizikat in rešilni oddelek g. dr. Rus, komando Dravske divizije sanitetni polkovnik g. dr. Justin, hansko upravo gg. dr. Mayer in inž. Zajec, dekanat tehnične fakultete vseuč profesor ^_______ ____ inž. Horvat, R*din-Ljifbliano g. in?. Osa- Na mesto ministra za domini j one in ko- I na- Aeroklub dr. Rape, Zbornico TOI. dr. lonije lorda Pastfielda (prej Sidney Web- | Pless, direkcijo »Jutra« ravnatelj Rasto Pu-ba), ki je prevzel to mesto zelo nerad, bo vstopil vodja rudarjev v Wallesu Vernor Hartshore, ki je sedaj član Simonove komisije za proučevanje indijskega ustavnega načrta. Rekonstrukcija angleške vlade London, 16. jan. s. »Daily Expres« javlja, da je pričakovati izpremembe v vladi. Zatvoritev barcelonske razstave Barcelona, 16. januarja, AA. Včeraj je bila v prisotnosti španskega kralja Alfonza XIII. svečano zaključena mednarodna razstava v Barceloni. Otvoritveni slovesnosti so prisostvovali predsednik španske vlade general Pri-mo de Rivera, odposlanci posameznih držav, med njimi poslanik jugosloven-ske kraljevine Dragomir Jankovic, šte-viilaii vojaški in civilni dostojanstveniki itd. Kralj Alfonz je pri tej priliki izroč:l diplome in nagrade, s katerimi so bili odlikovani posamezni razstavljalfcii. Zvečer je b?! svečan banket, ki mu je prisostvoval tudi kralj Alfonz. Miss Avstrija Delavski sindikati v Italiji MPan, 16. januarja AA. Med fašistično stranko in delavskimi sindikati je prišlo do pooolnega sodelovanja. V proslavo tega dejstva je bila v Milanu slavnost, na kateri je poslanec Begnotti, tajnik delavskih sindikatov, predstavil zveznemu tajniku fašistične stranke Cottiniiu predstavnike 200 tisoč fašističnih delavcev. Zvezni tajnik je poveličeval uspehe fašističnega sindikaliz-ma in ga predstavil kot okostje stranke. Zatem je pohvali! čvrsto disciplino in pozval delodajalce, naj gredo med delavski narod in se poglobe v njegove potrebe; Dunal, 16. januarja g. Pred razsodiščem umetnikov, slikarjev in drugih odličnih osebnosti, med njimi tudi francoskega poslanika Clausella je bila izvoljena lepotna kraljica Avstrije. Volitev Je padla na Inge-borg v. Griembergevo iz Knittelfelda na Štajerskem. Miss Avstrija je ljubezniva vitka blondinka, ki je danes izpolnila 18. leto. Oče izvoljenke ie bil svoječasni inženjer Siemens - Schuckertovih tvornic na Japonskem, kjer je njegova hčerka Ingeborg zagledala luč sveta. Mati izvoljenke je rodom iz Draždan. Avtomobil s 4000 konjskimi silami London. 16. januarja AA. V Wolvers-hamptonu bo kmalu zgrajen avto »Sun-beam«, ki razpolaga s 4000 konskimi silami in s katerim bo skušal Kaye Don potolči svetovni hitrostni rekord z motornimi vozili, ki ga je dosegel Henry Segrave meseca marca v Daytonu na Roridi. Avto mora biti gotov do IS. prihodnjega meseca m bo odposlan v Zedin ene države. Avto razpolaga z 2 moforjema, ki zavzemata skoraj ves prednji prostor, tako da je komaj prostora za voznika. Avto tehta dve toni in pol in je dolg 25 čevljev. Avto je opremljen z mnogimi napravami, da se zniža zračni odpor na najmanjšo mera stoslemšek, nadalje so prisostvovali za-stopn;ki Udruženja inženjenev in arhitektov, Tehnične srednje šole. Jadralske straže, kot strokovnjak inž. dr. Viktor Jeloč-nik, art. tehn. podpolkovnik v pokoju, ter zastopniki orpmizacii oblastnega in okrajnega odbora RK v Ljubljani. Sestanek je s kratkim pozdravnim nagovorom otvoril predsednik obl. odbora RK g. dr. Viljem Kreiči, nakar je povzel besedo podpredsednik tega odbora, g insp. Wester. V vseskoz zanimivem in z močnimi, silno prepričevalnimi argumenti je predavatelj v svojem, nad pol ure trajajočem referatu obeležil potrebo akcije Rdečega križa za zaščito civilnega prebivalstva v aerokemični voini. Ker je predavanje poučno za vso našo javnost, ga bomo v celoti objavili v eni rsi-ihr%dn številk. Pritrjevanje, ki 2a je bil deležen g. predavatelj, je svedočilo. da je referat zadovoljil vsestransko. V diskusijo, ki se je razvijala dosledno stvarno in resno, so pred vsem posedi z da';šimi izvajanii in nn-sveti g. sanitetni po-TVovnik dr. Justin, inž. dr. Jeločnik, inž. Turk, ravnatelj Pnsto-slemšek, vseuč. nrof. dr Horvat in zbornični tajnik dr Pless. V smislu nietfovega predloga je bilo sklenjeno, da se poleg navedenih oblasfrev in korporacii -povabita tudi inženierska komora in direkcija državnih železnic, nai im«>nuieta v komisiio stalne zastopnike, nakar bo komisija nričela z 0"-ganizac'i0 teoretičnega in praktičnega pouka o obramb? civilnega prebivalstva proti letalski in plinski vojni. Nagrajeni owiUtki za ekspozituro OUZD v Mariboru Unbl!ana, 16. januarja V palači OUZD se je danes vršila zaključna plenarna seja osemčlanske žirije za ocenitev projektov v svrho zeradbe poslopja za ekspozituro OUZD v Mariboru. Seia Je trajala pod vodstvom komisarja OUZD g. Mihe Kreka s kratkim opoldanskim -pre-stankom ves dan. Presedati in oceniti ie morala 27 projektov. Priznala je tri nagrade Po 15.000 Din osnutkom z naslednjimi značkami: 1.) »13 osi«, — arh. Saša Dev-Costaoera-ria. 2.) »Ekc^oritura M« — inž. Vlado Mu-šič 3.) »9 HP« — irrž. Horvat in Ptenič. Ziriia je nadalje sklenila, da se odkupijo «e trHe nenaPTajeni načrti. Seja je bila zaključena ob 18. Žrtve avtomobilov Newyork. 16. 'atiuarja s- Svet za Javno varnost v Zedmjenfh državah obiavlia. da !e leta 1929 zaradi avfcurofskli nezgod umrlo mič mani kot 20-500 oseb. Od teh je bila polovica pešcev. Naši kraji in ljudje Feliks Stare - 801etnik I Anton Gregorc - 601etnik Danes slavi osemdesetletnico svojega rojstva širom domovine dobro znani veljak g. Feliks Stare, graščak na Kolovcu in Industrijalec v Jaršah. Jubilant se je rodil 1. 1850. v Mengšu v stari veleugledni rodbini Staretovih. Bratje so mu še živeči 87-letni Anton, graščak v Mengšu, ter umrli monsignor Alojzij, okrajni sodnik Ferdinand in dr. Josip Stare, ki ga imajo starejši Ljubljančani še v najboljšem spominu kot vnetega narodnega delavca; sestra mu je bila Fani, mladostni ženski ideal (Radoslava) pisatelja Janeza Trdine-Mengšana. Feliks najmlajši izmed bratov, je šel okoli L 1870. v svet izpopolnjevat se v usnjarski stroki. V Gradcu si je pridobil prijatelja Steinerja, s katerim je v naslednjih letih prepotoval Nemčijo, Dansko, Rusijo in balkanske dežele v dobi, ko potovanje še ni bilo tako udobno kakor danes. Vrmivši se v domovino, je prevzel po očetu graščino Kolovec. Tu si je ustanovil prijeten dom in se poročil z Josipino Teršinar-jevo, hčerko veleposestnika z Vrha pri Skocjan una Dolenjskem. Z umnim gospodarstvom in veščim gozdarstvom si je pridobil velik ugled na daleč. L. 1895. je ustanovil v Jaršah veliko podjetje za lesno industrijo, ki še danes lepo uspeva in se razvija. Specialni izdelki te tvornice so zaboji in jermenice; bilo je to podjetje prvo te stroke v Sloveniji Sedaj ga vodi starejši sin inž. Vladimir. Feliks Stare se sicer ni aktivno udeleževal političnih borb prejšnjih let, vendar je stal odločno vedno v naprednih vrtsah. V dobi, ko so v kuriji kranjskih veleposestnikov prevladovali nemški graščaki, je bil Stare večkrat kandidat slovenskih vi-rilistov. Kot razborit in podjeten veščak je dal inicijativo za ustanovitev vodne zadruge na desnem bregu Bistrice ter je bil več let njn načelnik. V Narodni banki je fun-giral opetovano kot cenzor. Zlasti pa se je kot razsoden narodni gospodar uveljavil v Kmetski posojilnici ljubljanske okolice, kjer deluje že dolgo vrsto let C od 1917) kot upravni svetnik in od L 1926. (po smrti predsednika Ivana Kneza) kot njen podpredsednik. Sivolasi naš jubilant je popularna oseba med svojimi rojaki, priljubljen spričo svoje jovialnosti in priljudnosti. Telesno čil in duševno svež lahko z iskrenim zadovoljstvom motri vseh osem desetletij svojega življenja, ponosen na plodove svoje gospodarske delavnosti in podjetnosti: pravi tip slovenskega selfmademana. Mnogobrojnim čestitkarjem ob njegovi 80-letnici se pridružujemo tudi mi, želeč mu še dolgotrajnega, z zdravjem in zadovoljstvom oblagodarjenega življenskega večera Danes praznuje 60-letnico rojstva Anton Gregorc, višji železniški uradnik v pokoju v Ljubljani. G. Gregorca pozna vsak naroden človek vzhodnega dela Ljubljane. Saj je ni prireditve na Taboru, da bi on ne sodeloval v etri ali drugi funkciji. Istotako sodeluje pri vsaki prireditvi šentpeterske Ciril Metodove podružnice. Sploh je bil vedno pri vsaki narodni stvari, kjer je bilo treba pokazati nacionalno zavest brez ozira na desno in levo. Zaradi tega je g. Gregorc, ki je ob vsaki priliki odločno zastopal svoje narodno in napredno stališče, prišel z marsikom, ki je bil drugačnega mišljenja, navzkriž, ostal pa je neomajen in zvest stojim trdnim načelom. Železniška direkcija ga je poznala kot vestnega in zvestega, zato ga je za časa naše uprave na Koroškem poslala na najbolj eksponirane postaje, kjer je vršil neumorno silno odgovorno in naporno službo. Tudi sicer se je g. Gregorc vedno izkazal prvovrstnega uradnika. Svojo rodbino je vzgojil v izrazito narodnem in naprednem duhu v nesebične sokolske delavce. G. jubilantu k njegovi 60Ietnici najiskre-neje čestitamo in mu želimo, da bi užival š mnogo, mnogo let svoj zasluženi pokoj čilt in čvrst, kakor je danes. Koroški deželni zbor in Slovenci Ko jo rekel naTodni socijalist v svojem govoru v proračunski debati v deželnem zboru, da je načrt zakona o kulturni avtonomiji obležal v kakem odseku, so za-vpili nemški nacijonalci: kdo je kriv? Slovenci sami so krivi Dr. Angerer je napadel slovenskega poslanca Starca zaradi znanega njegovega članka v manjšinskem mesečniku »Kulturwehr«, trdeč, da piše v njem, da Slovenci niso vedeli za potek pogajanj o avtonomiji. Poslanec Stare je vzdrževal to, kar je res pisal, da namreč Slovenci niso vedeli za vložitev zakonskega predloga o kulturni avtonomiji. Vložniki so poslušali mnenje Nemcev v Jugoslaviji. Upoštevale so se njihove želje, ne pa želje Slovencev na Koroškem. Manjšinsko vprašanje pa se mora rešiti tudi v koroški deželi. (Dr. Angerer: Ali zahteve ne smejo biti nemogoče.) Smejo pa biti upravičene. Utrakvistične šole se morajo prepustiti manjšini, ker se tičejo manjšine. Poslanec Ivan Stare je župnik v Hodišah. V deželnem zboru je povedal na trditev dr. Angerja, da so po utrakvističnih šolah nemški otroci deležni slovenskega verouka, da poučuje verouk za slovenske otroke v slovenskem in za nemške otroke ▼ nemškem jeziku. Župnik Stare pridiguje za pet nemških družin vsako prvo nedeljo v mesecu nemška Tako pravično ravna slovenski duhovnik, kako pravični pa so nemški duhovniki napram Slovencem? Koroško prebivalstvo se bavi v glavnem s kmetijstvom in gozdarstvom. Kmetijstvo jo drugod zelo napredovalo, koroški kmet pa se je hudo zadolžil in mora plačevati na leto 1 milijon šilingov obresti To je mora, ki tlači gospodarstvo bolj kot svoje-časna robota. Poslanci so se v deželnem zboru pri proračunski razpravi pritoževali, da Zveza zanemarja kmetijstvo, kajti drugače bi ne bilo mogoče, da daje kmetijstvo samo pol ali k večjemu en odstotek dobička. Koroško kmetijstvo ima sto milijonov dolgov in je postalo suženj kapitala. Za kmetijsko šolstvo je v proračunu 626.470 S, to je za šole Litzlhof, Hoprijan, Wolfsberg, Tanzenberg, Trnjavas, Drau-haifen za poljedelske nadaljevalne šole in za kuharske tečaje. Za slovenske kuharske tečaj« seveda nima dežela na razpolago niti najmanjšega prispevka. V parlamentovem proračunskem odseku m Razpoke, popokanje kote in rdeče lise bi pokazile najočarljivejše obraze, če bi jih CRfcME SIMON blagodejno ne obvarovala. Ta odlična toaletna krema varuje vrhnjo plast ženske kože pred solncem, vetrom, hladom in mrazom, PUDER & MILO SIMON - PARIŠ 1 je bil poslanec Lagger opozoril vlado, da naj bi k letošnji plebiscitni proslavi izpolnila svoje obljube na gospodarskem polju v coni Al, ki je stala v letu 1920 zvesto na strani Avstrije. Inž. Tauschitz je pri tem povdarjal, da prebiva tam najsiromaš-nejši del koroškega prebivalstva, kateremu treba pomagati Slovenski poslnec Stare se je pridružil v deželnem zboru tem izvajanjem ... ali kako se hoče dežela spomniti tega najbednejšega prebivalstva, ako ni v proračunu v to svrho nič poskrbljeno ne v prometnem in ne v gospodarskem pogledu? Pod zaglavjem »Kmetijstvo« zaman iščem kak program deželnega kulturnega sveta, kako se hoče pomagati najsiromaš-nejšemu prebivalstvu, da bi se napravili iz njega vsaj samo siromašno prebivalstvo. V proračunu so vsote za zadružništvo. Ena zadružna zveza jih ni bila se nikdar deležna. Čudna se nam zdi tudi vsota za utrjevanje posestev, ko je znana selitvena akcija. Ko si hoče domače avtohtono prebivalstvo zboljšati svoje gospodarstvo z lastno marljivostjo in požrtvovalnostjo, tedaj se hoče to preprečiti z deželnimi sredstvi — Slovenci odklanjamo proračun. Slovenska poslanca sta glasovala samo za poglavje »Dobrodelno in gospodarsko skrbstvo«. Pred kazenskimi sodniki Llubliana, 16. januarja Novi kazenski zakon vsebuje napram staremu, okornemu avstrijskemu zakonu mnoga modernejša in socialno pravičnejša določila, ki bodo v praksi pač dostikrat pripomogla k zadovoljivim uspehom glede omejitve zločinov. Začetek razprav pri ljublanskem deželnem sodišču po novem kazenskem redu je že prve dni pokazal, kako velike važnosti so nove določbe zlasti za mladostnike in tudi za starejše osebe, ki doslei še niso bile kaznovane, a so ali po nesreči ali pa pod gotovimi okolnostmi prišle pod strogi paragraf. Za mladostnike je pri deželnem sodišču določen poseben sodnik, s. o. s. Iv. Kralj, pa tudi za državno tožiteljstvo fungira izkušen starejši državni tožitelj. Novi kazenski zakon deli mladostnike v tri kategorije: 1) otroci, ki še niso dovršili 14. leta, 2) mlajši mladostniki od 14. do nedovršenega 17. leta in 3) starejši mladostniki od 17. do nedovršenega 21. leta. Razprave proti mladostnikom so strogo tajne. Razpravam smejo prisostvovati le sodniki in odvetniki, izmed občinstva izjemoma vzgojitelji in zaupne osebe, ki se pečajo z vzgojo mladine. Dva mladoletnika pred sodiščem Od Novega leta do danes sta prišle pred deželno sodišče že dve starejši mladostnici One 7. januarja se je pred tričlanskim senatom morala zagovarjati zaradi odprave plodu nad 18 let stara deklica, ki je postala žrtev socialnih razmer. Odkrito je priznala svojo nesrečo ter je opisala razmere, ki so jo pognale v obupni položaj. Obsojena je bila na 14 dni zapora, toda pogojno za eno leto, da v tem času ne zagreši novega sličnega dejanja. Drug primer pogojne obsodbe Je bil 14. t m. pred sodnikom - poedincem. Zaradi manjše tatvne se je morala zagovarjati mlajša služkinja, ki doslej še ni bila kaznovana. Bila je vedno poštena. Sodnik -poedinec jo je obsodil na 3 dni zapora, pogojno na 2 leti. Sodniku je mlada služkinja s solzami v očeh zatrjevala, da se bo poboljšala in da ne bo nikdar več segla po tujem blagu. Pogojne sodbe za odrasle Pogojne sodbe bodo gotovo v moralnem pogledu blagodejno vplivale na odrasle, polnoletne začetnike-delikvente, ki so jih razne okolnosti spravile na pota zločina in pridejo prvič pred kazenskega sodnika. Pogojna sodba bo zanje velikega vpliva, kajti mnogokrat bo sodba njim v korist, ker bodo obvarovani pred gmotnim in moralnim propadom. Zanimiv primer pogojne sodbe polnoletne osebe je bil prvi dan, 2. januarja, ko so začeli soditi po novem kazenskem zakonu. Pred sodnikom-poedincem Iv. Kraljem se je morala zagovarjati starejša delavka -uboga vdova s 5 otroci zaradi žal j en ja Nj. Vel. kralja. Vdova stanuje v neki baraki. Trpi pomanjkanje. Nedavno je zaprosila za neko podporo. Ker ii je bila prošnja odklonjena, se je reva raztogotila in tako daleč izipozabila, da je zagrešila žalitev vladarjeve osebe. Sodnik-poedinec jo je obsodil na 4 mesece strogega zapora, toda pogojno za 1 leto. Zenica sprva ni mogla pravilno doumeti besedila sodbe. Ko ji je sodnik pojasnil pomen »pogojno za eno leto« in da ne bo sedaj presedela 4 mesecev v zaporu, se je reva začela z izrazi naj-globokejše hvaležnosti zahvaljevati sodniku in kralju. Doslej so bile pri deželnem sodišču izrečene torej že tri pogojne kazenske sodbe. Cerkveni pevski zbor, solopetje in orgle! Senzacija! Veličastno! Ob 4., Vj6., V28. in 9. uri. SESTRA MARIJA Ganljiva usoda dveh nesrečno zaljubljenih src, ki sta pribežala po trpkih preizkušnjah in razočaranjih življenja v mirno zatišje samostanskih zidov. Preskrbite takoj vstopnice! Predprodaja od —^13. ure. Hlati kot nuna domini kan k a neguje svojo bolno hčerko! Sestra Marija moli ob poroki hčerke za srečo svojega otro- l?f trSttA M0 svetom Savi i njegovom znamenovanju«. Ta članek o srbskem »narodnem svetitelju« bo brez dvoma vzbudil pozornost v vsej jugoslovenski kulturni javnosti, ker vsebuje nove. mnogo konkretnejše poglede na legendarno osebnost, čije praznik se slavi po vsej državi dne 27. t. m. Dr. Pilar, že znan kot raziskovalec starejše zgodovine, zlasti bogamileke dobe, izvaja v svoji razpravi, da je bil sv. Sava daleko večji kot človek nego kot svetnik. In vendar je bil baš kot človek dosihmal kaj malo znan! Pisec celo imenuje sv. Savo za »najvažnejšega činitelja jugoslovenske zgodovine« in mu daie prvo mesto med največjimi Jn-gosloreni vseh vekov. Pri tem ne gleda nanj z vidika verske^ orientacije, marveč le presoja njega človeško veličino in njegovo doslei še malo raziskano mesto v srbski politični zgodovini. Po življenjepisu sv. Save, ld je bil — kakor znano — sin raskega velikega župa- ■ na Nemanje, začetnika slavne srbske dinastije Nemanjidev, razvija dr. Pilar svoje nove poglede na sv. Savo v petih tezah in sicer: 1. Po piščevem tnnevanju je bil pravi ustanovitelj dinastije Nemanjidev sveti Sava, a ne župan Nemanje. Slednji je bil nje genetični (biološki) začetnik, politične cilje pa ji je postavi] in jo privedel do čudovitih uspehov ta menih z Atosa, ki je s spretnimi diplomatskimi potezami preprečil, da bi bili Nemanjiči — kakor prejšnje srbske dinastije — razbili svojo dinastieno moč v bojih za prestolonasledstvo. Pol stoletja je sv. Sava bedel nad usodo svojega Doma, ki se je medtem tako ojačil, da je poslej še nadaljnjih 150 let odločal o usodi srb-stva. Brez silnega političnega talenta in herojskega značaja sv. Save se Nemanjiči ne bi bili dinastično zakoreniniH in usoda srbetva bi krenila drugo pot 2. Sveti Sava se je v važnem trenutku, ko je stalo srbstvo na razpotju, odločil za vzhodno in ne za zapadno Cerkev. To je storil v času. ko je bil Bizant najbolj oslabljen. S svojo odločitvijo je silno vplival na tok srbske zgodovine. (Ne pozabimo, da je bil njegov brat Vukan goreč katoličan in da 6e je Rim dolgo trudil, da bi bil dobil Nemanjiče in z njimi vso srbsko vlastelo za se.) 3.) Sv. Sava Je postal ustanovitelj Srbske narodne Cerkve. Če ne bi on ustanovil Hi-lendarja na Atosu (Sv. Gori), ne bi dobili Srbi arhiepiskopije; brez srbske arhiepi- m. jaha LJUBLJANA, Kestni trg 24, IV. nadstr. bo razprodajal te dni svoje slike Od 10. do 4. pop. - Tudi na obroke skopije pa ne bi bilo srbskega patrijarha-ta. Kaj pomeni to za srbstvo, ve vsak inteligenten Srb. Brez svoje narodne Cerkve ne bi mogli. Srbi preživeti Kosovega in turške države ter se ne bi bili mogli v začetku 19. stoletja osvoboditi. 4. Sv. Sava je dal svojemu narodu toliko kot je mogel le redkokateri poedinec v svetovni zgodovini dati svojemu okolju. Dal je Srbom visoko, po Bizantincih posneto politično kulturo. Še danes živi ta kultura v Srbih in brez nje ne bi preprosti srbski kmetje v začetku 19. stoletja ne le osvobodili, marveč tudi utrdili in zasigura-li svojo državo. 5. Velika cerkvena zasluga sv. Save je to, da je modri in ponižni iguman in hkrati goreči srbski patriot zlomil moč Grkov v vzhodni Cerkvi in bistro odkril tajno nji- če je pomoč le par minut prepozna. Pri našem načelu, služiti človeški družbi z vsemi svojimi silami vedno in ob vsakem času, ne glede na nevarnost, ki nam preti, si usojamo obvestiti v prvi vrsti našo občino, za katero upamo, da nam tudi to pot ne bo odrekla svoje pomoči, naše tovarne, katerim tudi vsa čast glede podpor ter banke, predvsem zavarovalnice, ki imajo gotovo največji interes do tega; v drugi vrsti pa prosimo nam naklonjeno javnost z zaupanjem in željo, da nam bo vsakdo, četudi z najmanjšo vsoto pomaga in nas podpiral. Občni zbor tujsko-promet-nega društva v Kamniku Kamnik, 16. januarja Včeraj se je vršil ustanovni občni zbor, ki naj bi predvsem odobril sklepe, ki so bili sprejeti na prvem občnem zboru oziroma sestanku. Zaradi neumestnega spora v društvu se več odbornikov in članov občnega zbora ni udelžilo. Sklicatelji so bili trije občinski zastopniki gg. Homar, Stare in Kladnik, od katerih je bil na občnem zboru le g. Kladnik, ki je tudi vodil zborovanje. Nepravilno je bilo. da je večina članov sprejela vabila za občni zbor šele v popoldanskih urah istega dne, ko bi se občni zbor moral vršiti. G. Kladnik je po dnevnem redu predlagal sprejem 85 članov, sprejem pravil in izvede! volitve novega odbora. Predlagane so bile tri liste, nakar so se predlagatelji zedinili na skupno listo, ki je bila svreieta soglasno. Novi odbor, ki se bo šele konstituiral, je sestavljen takole: gg. Anton Cerar, dr. R. Karba. Mihael Kladnik, Miloš Kramar, Ra;-ko Kos, Vinko Aložina, dr. Fran Ogrin in Alfonz Skala. V odboru je nadaiie Vot vi-rilist vsakokratni župan, sedaj g. Fran Kratnar. Namestniki so gg.: Makso Koželj, Ernesi Skof, Uršič, Albin Justin, pregledo-valca računov pa gg. Anton Stergar in Ar-turi Kvala. Seja za konstituiranje odbora bo v ponedeljek 20. t m. Inicijativa za ustanovitev društva je izšla :z strani občinskega odbora. Glavni interes na procvitu društva bi moraia imeti torej zopet občina kot predstaviteljica mesta. Morala bi finančno podpreti društvo, kajti s tem še ni dovolj, če se je kupii svet za kopališče in če se najame posojilo, ki se bo amortiziralo v 10. letih. V proračunu kamniške občine, žal. pogrešamo tozadevno postavko. Spor, ki je nastal med odborniki komaj nastalega društva je zelo slabo vplival na razpoloženje in delavnost nekaterih odbornikov. Gospodom, ki so v odboru in vsemu članstvu naj bo pred očmi samo in edino napredek našega mesta, razne razprtije pa morajo prenehati. Truplo samomorilca na progi Maribor, 16. januarja Davi so našli pasanti, ki so odhajali na delo v mesto, na železniški progi nasproti magdalenskega parka, tik ob plotu pri prelazu, truplo neznanega moškega. Glava ie bila odrezan od telesa, ki je ležalo v veliki mlaki krvi. O dogodku je bil takoj obveščen obmejni komisarijat železniške policije, nakar so po lokalnem ogledu prepeljali truplo v mrtvašnico pokopališča na Po-brežju. Kasneje se je dognalo, da gre za 47-letnega oženjenega delavca Alojzija Turbe-ja, stanujočega v Cvetlični ulici št. 10. Turbej je bil že dalj časa brez dela in ga je očividno pognala beda v prostovoljno smrt. Dogodek se je izvršil ponoči in se ie nesrečnež najbrž vrgel pod stroj, ki je pripeljal brzovlak in se potem vračal v kurilnico. Turbej zapušča enega sina. hovih uspehov. Ta tajna je harmoničen razvoj Cerkve in Države, kakor ga latinska Cerkev ni poznala. Kaj pomeni vse to z zgodovinskega zre-lišča. naj pričujejo naslednji sklepi dr. I. Pilarja: »Tako je po mojem umevaniu srbska narodna Cerkev kot prva negrška narodna Cerkev bila predhodnica vseh ostalih slovanskih narodnih Cerkva vzhodnega obreda, tudi ruskega patrijarhata iz lela 1589... Zamislimo si možnost da bi rusko pravoslavje ostalo pod grškim varu-štvom in da se ne bi modo po srbskem vzorcu razviti v avtokefalno Cerkev. Ves razvoj Rusije bi bil docela drugačen: ne bi bilo Petra Velikega niti ruskega samo-državja, ne ruskega 6lovanofilstva, po vsej verjetnosti tudi ruske revolucije 1. 1917 ne Svetovna zgodovine bi ubrala docela dru^t tok.. .c Razen razprave dr. Pilarja je izšlo v tem zvezku »Nove Evrope«, ki bo poslej izhajala mesečno, več drugih zanimivih člankov, na pr. »Svedočanstva vremena« (o nekaterih novih pojavih duhovne Francije, spisal B. Radica). o ameriški prosveti in njenib problemih (I. M. Petrovič), dalje izvirni članek slovečega prof. Pupina o Lincolnu dr. Al. Jelačiča spomini na zadnje boje 1 boljševiki, članek o Repinu, gospodarsk* pregledi dr. Belina i. dr. »Nova Evropa« iz haja v Zagrebu, Margaretska ulica G/II. Domače vesti »Življenje in svet" št. 3 Pravkar je izšla štev. 3. edine slovenske tedenske revije z naslednjo vse bino: Trideset milijard zvezd (Slika vse-mirja, kakor jo vidi moderno zvezdo-sflovje). Ženska obleka ie primernejša. Življenski serum (Powers — z ilustracijami slikarja-grafika E. Justima). Bodoči nadčlovek. Turksib (Najdaljša železniška proga, ki je še v gradnji). »Proti drugemu plamenu« ( Panait Isrtrati — z dvema slikama). V stisnjenem zraku. Novo gospodinjstvo Prihaja (Tehniški duh našega časa tudi v kuhinji — S sliko). Organfet in policija (H. Zetterstr5m). Človek — igrača prirodnih sil (s tremi slikami). Izvor Eskimov. Orhideje. Noč pred sodno obravnavo (Anton Cehov — s sliko). Čudovito Jezero. Kako žive rudarske družine v Nemčiji (D. Ravljen — z dvema slikama). V kitajski kolonijalni deželi (z dvema slikama). Zgodovina vlasuli NOva raziskana lisa zemeljske oble (s sliko). V indijskih kaznilnicah (Življenje v Indijski kazenski koloniji). Sen moiega življenja. Kakšna bodi pesnikova ž©na. Človek v prostem času. Drobne zgodbe. Na naslovni strani lesorez »Športnik«, delo slikarja-grafika E. Justina. »Življenje in svet« izhaja ob petkih in staine polletno (zaključena knjiga 40 dinarjev, trimesečno 20 Din. mesečno 8 Din, posamezne številke pa samo 2 Din. Naroča se pri upravi: Ljubljana. Knatlieva ulica 5. * Odsotnost finančnega direktorja. Finančna direkcija v Ljubljani objavlja, da je g. finančni direktor službeno cdpotcval in do 23. t m- ne sprejema strank- * Natečaj za načrte novib poštnih znamk. Razpisan je natečaj za izdelavo načrtov za nove poštne frankcvne m Poi-tovne znamke. Frankovne znamke morajo šmetj podobo Nj. Vel. kralja- * Izpremembe v carinski službi- V carinski službi sta premeščena po službeni potrebi višji carinski kontrolor Jernej Kladnfk od carinarnice v Mariboru h glavni carinarnici v Ljubljani, carinski kontrolor Anton Pire pa na lastno prošnje s Sušaka h glavni carinarnici v Uubl ani. * Vojaška vest Za vodnika nastavmka pri komandi zrakopJovnih strokovnih šol v Petrova radi nu je postavljen avijatični poročnik Kazimir Zidanik, do sedaj pri 4 zrakoplovnem polku v Zagrebu. * Imenovanje. Gosp. Cvetko Božič. 5u-marski nadsvetnik na Bledu, je imenovan za direktorja 1.14. pri direkciji šum v Ljubljani- * Duhovniške vesti. Župnik pri Marijinem oznanjenju v Ljubljani, dr- P. Gvidon R a n t, je včeraj dosegel 50. leto svojega živFena- Rojen je bil dne 16. januarja 1880 v Premu na Krasu, šolal se je v Ljubljani in v Novem mestu, pozneje pa v Inns-brucku in Fribourgu. kjer je leta 1907 pro-moviral za doktorja bogoslovja. Letos poteka deseto leto, odkar je bil imenovan za župnika v Ljubi ani kot naslednik P Hugo-lina Sattnera. — Na župnijo Sv. Križ nad Jesenicami je bil predvčerajšnjim instaliran g- Franc Krasna, oaidotni župni upravitelj. * Trlletnlca smrti Jovana Cvljlča. Včeraj so potekla tri leta, odkar je izdihnil svoio veliko dušo sloviti naš znanstvenik, genijalni tvorec jugoslovenske zemljepisne znanosti g. Jovan Cvijič. N egova dela uživalo vedno večji sloves v znanstvenem svetu, njegovo ime ostane nepozabljeno. Jugoslovenski narod bo Jovana Cvijiča vedno štel med svoje duševne velikane. V cerkvi sv. Nikolaja na novem beograjskem pokopališču se je včeraj ob 11. dopoldne vršila svečana zadušnica- * V Beogradu je preveč stanovanj. Kakor 'avlja glasilo beograjskega Društva hišnih posestnikov, se tamkajšnji lastniki hiš nahajao v težki krizi, ker mnogi ne morejo oddati svojih stanovanj in lokalov. Nekatere hiše so že več mesecev prazne in sicer ne samo male pritlične hiše. marveč celo trinadstropne hiše v centru me. sta. List pravi, da je v Beogradu sedaj praznih nad 5000 stanovanj i a lokalov, do-čim je bilo predlanskim prašnih same približno 1500. Vzrok temu nerazveselivemu pojavu sta baje zastoj trgovine in administrativna decentralizacija. * Split kot kopališčno mesto. Splitska mestna občina je razpisala natečaj za dobavo načrtov v svrho regulacije splitskih predmestij Bačvice in Pirule ter v svrho zgradbe modernega kopališča v Senti. V Bačvicah je projektirana gradba modernega poletnega in zimskega kopališča, ki naj ba bilo opremleno z vsem modernim kom-fortom. Poletno kopališče bo imelo prostora za 1400 os®b. posebne terase za solnčme kopeli ter velik bazen za plavanje. Pozimi naj bi se ta bazen uporabil za pfa-vatoe tekme. Kopališče bo imelo tudi posebne prostor« za restavracijo ter za plesne prireditve. Prva nagrada za načrt bo znašala 25.000 Din, druga 17.000 in tretja 10000 Din. Denarna sredstva za zgradbo so že zaslgurana. * XXI. redni letni občni zbor Zveze go-sblničair^cfi zadrug v Lhibljani bo v sredo 22 t m. ob 10. v prostorih predsednika g. Prana Kavčiča t Ljubljani, Kariovška ce- sta, Privoz št- 4. Dnevni red: čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, letno poročilo o delovanju zveze v prr.ek em letu, poročilo o računskem zakl.učku za čas od 1. januarja do 31. decembra 1929, sklepanje o proračunu za leto 1930, potrditev sklepov zvezane plenarne seje z dne 14. avgusta 1929 in raznoterosti. Po končanem občnem zboru Zveze bo ob 11. dopoldne občni zbor gostilničarske Samopomoči Zveze gostilničarskih zadrug • v L ubldani-Na zvezin občni zbor imajo zadruge pravico pošiliati na vsakih 20 članov zadruge Po enega zastopnika ali delegata. Na občni zbor Samopomoči pa ima pristop sleherni član blagajne s posvetovalno in glasovalno pravico- Po končanih občnih zborih Zveze in Samopomoči se bodo vršili razgovori in posvetovanja o propagandi akci ske družbe za zgradbo pivovarne slovenskih gostilničarjev. Glede na vseskozi važen gospodarski program vseh točk zborovanj prosimo, da odpošlje sleherna zadruga primerno šte. vilo svojih zastopnikov. * Naši v Ameriki. Slovenski priseljenci v Mrlwau!kee'u (država Wiskcmsin) so predmestju West Allis zgradili trgovsko poslopje, ki je v kras vsei tamkajšnji okolici. Stavbišče je stalo 35.000 dolarjev, poslopje samo pa 335-000 dolarjev. V poslop-iu je sedem velikih lokalov za trgovine tn sedemnajst lokalov za pisarne. V poslopju Jutra«. ki jih bo tudi izkazala. • čudovit zemljevid. Pišejo nam: V zadnjem času se pri nas razpečavajo stenski zemljevidi Jugoslavije z naslovom »Priročna karta kraljevine Jugoslavije z novo raz-delbo na banovine«, katere je izdala neka dunajska založba. Zemljevidi so baje odobreni. Ne moremo pa razumeti, kdo izmed odgovornih pregledovalcev je mogel dovoliti razpečavanje teh zemljevidov, v katerih kar mrgoli nemških spakedrank slovenskih krajevnih imen poleg številnih tiskovnih napak. Naj navedemo le nekaj najbolj kričečih vzgledov iz bivše mariborske oblasti: Vojnik pri Celju je debelo tiskan »Hohenegg«, Zavrč je »Sauritscht, Zgornja Poljskava je »Gor. Pulsgau«, Sv. Jurij ob Taboru je »St Georgenc, Sv Lenart v Slov. goricah je »Sv. Linhard«, Podvinci so »Podvinzi«, dalje je Ljubelj še vedno »Loibl«, Boštanj je »Savastein«, na kočevski okraj se pa niti ne upamo spustiti. Oblastva pozivamo, da onemogočijo razpečavanje tega škandaloznega zemljevida. * Smrtna kosa. V mestni gozdarski hiii pod Tivolijem je včeraj zjutraj nenadoma pre-ninul mestni gozdar g. Vinko Metli-k o v i č, star šele 42 let. Doma je bil iz Volčjega gradu pri Komnu na Goriškem Po dovršenih študijah je leta 1913. stopf v gozdarsko službo, v svetovni vojni Je padel v rusko vjetništvo, a po prevratu se je vrnil v služibo pri ljubljanski mestni 00-čimi. Bil je vesten mož v svoi stroki, pred tremi meseci pa je začel bolehati in je nastopil bolezenski dopust- Okreval nj nič več nenadna smrt ga je iztrgala družinici, žena in dvema otrokoma. — V ljubljanski splošni bolnici je umrla gdč. Marija P e s t o t -n i k o v a, bivša trgovka v glavni trafiki Pogreb bo danes ob 14. iz bolnice. — V visoki starosti 85 let je preminula v Radovljici ga. Marija Šušteršičeva — V Ljubnem ob Savini je umria rodbini g. dr. Arka hčerka Ma:dica. — Po dolgi bolezni je preminufl v Ljubljani g- Franc K o m a n, poštni poduradnik v Ljubljarr Pogreb bo danes ob pol 16. — Pogreb tragično preminulega g. Antona K o z a m e r n i k a bo 18. t m. ob pol 15. iz splošn«-bolnice. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Požar v Trstu. Zgorelo Je v sredo zjutraj obsežno skladišče v remizi tržaškega tramvaja. Kako je nastal požar, še ni ugotovljeno. Škoda znaša nad 100.000 lir. * Smrt berača. V Kuštošiji pri Zagrebu so predvčerajšnjim našli v neki šupi mrtvega neznanega moškega v starosti tO do in potrebš&fi« B&jceaej« ▼ drogeri.ah RAM C, LJUBLJANA ia KAHC fW«Uram , MARIBOR CENIK GKATIS! 70 let- Komisija je ugotovila, da Je neznanec umrl zaradi slabosti. Domneva se, da je bil berač, ki je v šupi iskal zavetja. Pri njem so našli 17 dinarjev gotovine, sJcer pa ničesaT, po čemer bi se mogla dognati identiteta. * Cigani osleparill kmeta. Pr«d 14 dnevi je subotiška policija aretirala tolpo ciganov, ki so opeharili nekega neprevidnega kmeta. Po ovadbi kmeta Mi je Duliča iz Vučidola mu je ta ciganska tolpa, ki ]o vodi ciganka Mariška Kolombarjcva. obetala, da mu za 100.000 Din da vrečo poino denarja — približno dva mili'ona dinar ev Dulič je 5. t m. prišel v ciganski tabor, da prevzame vrečo denarja- V enem žepu je imel 50C0 Din, v drugem pa 45-000 Din zavezanih v robcu. Ko je ciganom izročil prvih 5000 Din, so planili v tabor trije oboroženi moški. Dulič se je preplašil m zbežal iz šotora. Pri tem mu je zmanjkalo v robcu zavezanih 45.000 Din, ki mu jih je nabrže vzela Mariška, kj mu je prebrskala žepe, če ni.ma morda orožja Cigan trde. da jim je dal samo 5000 Din Policija je aretirala vso cigansko tolpo- * Eksplozija dinamita. V okolici Sinja se je v hiši občinskega predstojnika Lcv-riča pripetila velika nesreča. Eksplodiralo je šest kilogramov dinamita. Zaradi eksplozije je nasial požar in je hiša pogorela do tal. Dva Lovričeva sinova sta bila pri po žaru hudo poškodovana. Lovrič ie dinamit prejel za razstrel evanje pri gradbi nove ceste. Do eksplozije je prišlo zaradi tega ker sta se igrala predstojnikova sinova z dinamitom- Oba poškodovanca sta bila prepeljana v brezupnem stanju v bolnico. Hany diedt&e kavalir in detektiv obenem KINO DVOR * Aretacija sumljivega potnika v vlaka. Orožnižka patruflja, ki stalno spremlja železniški vlak med Donjim Vakufom m Travnikom, je predvčerajšnjim naletela na sumljivo osebo, ki se ni mogla izkazali z nikakim dokumentom. Sumljivi možak je orožnikom izjavil, da se piše Vladimir Va-šič in da je od leta 1926 nameščen pri šumski industrii »Šipad«, kar pa se je iz kazalo kot neresnično. Pri neznancu so našli 25.700 Din gotovine. Pridržan je bil v zaporu, dokler se ne dožene njegova identiteta. * Al| so slaščice škodljive zobovju? Sladkor tvori enega glavnih sestavnih delov človeške prehrane ter je redilen in zdrav- Zaradi tega smejo odrasli kakor tudi otrooi mirno uživati slaščice; samo morajo paziti, da ostanki sladkor'a ne ostanejo dalje časa v ustih, zakaj sluz, kj se drži zobov m med zebovi sc- naha ja'oči ostank' sladkorja preidejo zaradi vretja v kislino, ki se lahko lotijo zobne skleniine in jo uničijo (zobno gnitje). To se la.Tko prepreči Ie z rednim čiščenem (krtačenjem) zob po vsaki jedi, predvsem kadar greš spat. Za čiščenje zob ie posebno dobro zobno čistilo Pebeco. ki ima to prednost, da dovede ustne sluznice do obilnega izločanja sline. Ta obilna slima odstrani sladkorne ostanke. 230 * Obledele obleke barva v različnih barvah In plisira tovarna Jos- Rejch. * Gospod'nIe! Vaše oerllo pere. posuši, monsa ali lika tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane u— Linijski trošarinsk! urad mestnega dohodarstvenega urada se preseli 19- t- m. v nove uradne prostore v hiši '-'Stan ln dom«, Tržaška cesta 28 Z istim dnem se vpostavi v promet tudi nova mostna tehtnica pri imenovanem uradu. Da se ustreže željam avtomobilistov in drugih voznikov, bo nameščena pri linijskem uradu rdeča svetiljka z mednarodnim znakom »Stop«. u— Odpovedan koncert Zagrebškega komornega kvarteta. Koncert, ki bi se moral vršiti drevi v Filharmonični dvorani, je odpovedan. Glasbena Matica prosi vse. ki so kupili vstopnioe, da jih vrnejo Matični knjigarni. u— Iz gledališča. Drevi bo v operi »Mignon« nastopila v naslovni vlogi priznana ruska pevka Amanda Liberts - Robane. Za red C- V soboto se bo pela opereta >Tičar« za abonma A- — V drami s® bo igrala v soboto francoska komediia »Naš gospod župnik« kot ljudska predstava pri znižanih cenah. MORSKE RIBE! Dnevno velika izbira Danes specialiteta St. Petrov zrezek in polnjeni ka-lamari OPERNA KLET, Gledališka ulica št. 2. Vabilo h kuhanju kave katero se vrši v petek in soboto, dne 17. tn 18. t. m. — Vsi odjemalci nlB>ovi prija-tefji In znanci dobrodošli! _ „ .... Julio Meinl, 1888 podružnica: Selenbnrgova 3. že veliki teden je prišel, stari Miha le ga nI vesel; vsi otroci se ga veselimo: ker z medom BUDDHA čaj dobimo! Tea,'Import, Ljubljana, Aškerčeva ulica. o— Šentjakobski gledališki oder bo uprizoril v soboto 18- in v nedeljo 19. L m. krasno francosko igro v treh dejanjih »Tat< z gdč. Wrischerjevo in g. Kqšakom v vodilnih vlogah. Pri predstavi bo sodelovala tvrdka Franc Bar z oddajanjem glasbenih del. Vstopnice so v trgovini g. Miloša Karničnika na Starem trgu u— Svetovna vojna, IL del l«i konec- Jutri ir. v nedeljo bo predvajala ZKD II. del in konec slovitega filma o svetovni vojni. V tem delu filma, ki nam predočuje najhujšo razbesnelost vojne furi.c, g.edamo veie-napete prizore vojnih naporov z vseh bojišč, da mora ta del videti vsakdo, tudi oni, ki prvega dela filma ni videl. V filmu ;e tudi slika N . Vel. kralja Aleksandra I- na fronti. Jutrišnja predstava tega filma v Elitnem kinu Matica bo ob 14.30. nedeljska ob 11. dopoldne. u— XL. redna glavna skupščina društva •»Pravnika« bo v sredo 29. t. m. v ljubljanski pravosodni palači št. 79. Dnevni red: poročilo odbora in preglednikov, volitev načelnika, odbora in preglednikov, slučajnosti. u— Ruska Matica priredi v nedeljo 19-t- m. ob pol 18. na univerzi (balkonska dvorana) predavanje g. Aleksandra fva-novskega o vseruskem pravoslavnem cerkvenem saboru leta 1917. in njegovem pomenu. Vstop prost. u— Šesti družabni večer »Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani bo prihodnjo sredo 22- t. m. ob pol 21- v prostorih restav racije »Zvezda«. Na vrsto pride izredno zanimivo predavan e o trgovini in morali. Predavanje o tem vprašanu je ljubeznivo prevzel g. dr. Josip Ujčič, redni vseučill-ški proiesor v Ljubljani- Gospod predavatelj je govornik odličnega slovesa, pa njegovo predavanje o tako važnem Pi-edmetu zasluži na večjo pozornost Po končanem predavanu bo pel Završanov kvartet in bo igrala godba. Družabni večeri s predavanji so se hitro priljubili v našem mestu jji je udeležba vedno mnogoštevilna. Gostje so dobro došli. Vstop je brezplačen. u— Družinski večer na liceju. Sinoči na predvečer godu direktorja g. Antona Juga je priredila mestna ženska realna gimnazija prisrčen družinski večer v svoji telovadnici Mamice in očetje so napolnili dvorano do zadn ega prostora. Po ljubki čestitki treh deklic v narodnih nošah z de-klamaciio gojenke Gašparijeve je sledil ro-koko - balet in za njim kozaški ples, dve krasnj točki; oboje so izvajale gojenke v lepih kostumih. Nato sta nastopili s solo-pesmimi gojenki Antičeva in Zagarjeva, ki ju je občinstvo nagradilo z jbilnim zasluženim priznan em Sledila je burka »Čitalnica pri branjevki«, ki je vzbudila mnogo smeha- Mlade igralke so v polni meri storile svo;o dolžnost.-* Z ritmičnimi vajami z loki in lepimi narodnimi plesi na Parmov »Pozdrav Gorenjski« se je slavnost zaključila Direktor g. Jug se je zahvaal staršem za obisk z lepim govorom o sodelovanju med šolo in domom. Harty JLicdifce osvojevalec ženskih src Pride! KINO DVOR Namesto venca na grob Filomene Senekovičeve je darovala rodbina Biz ako-va 100 Din in neimenovani 200 Din za slepe u— Siguren nastop doma ln v družbi. Cenjenemu občinstvu sporočamo, da se večer zaradi zasedb dvoran ne more vršiti 18 t m kakor smo javili v časopisih. Večer bo nepreklicno v ponedel ek 27. t m. cb pol 19. v dvorani Delavske zbornice, na kar že danes opozarjamo. u— Društvo oblačilnih delavcev vabi na svojo predpustno prireditev v soboto 18- t m. v Ljudski dom. Godba, ples, šaljiva pošta. Točila se bo pristna Gradova kapljica. u— Zadet od kapi v tramvaju. Zidarski delovodja, 6Qletni Anton Kozamernrk, stanujoč na Celovški cesti št. 10, se je namenil včeraj dopoldne zaradi bolehnosti v bolnico- Do Mestnega doma se je pripeljal z avtobusom, nakar :e stopil na Krekovem trgu na tramvaj. Komaj pa je bil v tram' vajskem vozu, mu je nenadoma postalo slabo, da je omahnil. Bolnika so morali naložiti v rešilni avto in ga nemudoma prepeljati v splošno bolnico- Bila pa je prepozna vsaka pomoč. Kozamernik :e podlegel srčni kapi. Pokojnik je bij ožen.en in oče peterih otrok. u— Kako se ljudje oblačijo. Robert Šetinc, uradnik OUZD, stanujoč za artiljerr'-sko vojašnico št. 18, si je nabavil pred kratkim nov črn sukn ič, ki je visel v predsobi stanovanja. V to predsobo pa se je priplazil predvčerajšnjim popoldne neznan tat, ugledal smoking, ga stisnil pod i>a-zduho in zopet izginil. Šetinc je imel v suknjiču tudi npkaj drobiža ter zlato nalivno pero, tako da je oškodovan skupno za nad 800 Din vrednosti- u— Vlom v sušilnico. V sušilnico mesarja in gostilničarja Dolinška na Kar-lovški cesti je bil včera: ponoči izvršen drzen vlom. Neznani dolgoprstnik, ki se mu je zahotelo mesa. je ubil šipo na oknu, na- NOGAVICE 2 ŽIGOM I Najboljše, naftrafnejše. zato U najcenejše! Halo! Halo! Halo! Halo! Dvojni program! Dve bombi smeha! Ob 4. in pol 6. — — — Kralj humorja — — —- Chaplin v džungli Ob V28. in 9. Dama I« cirkusa (DINA GRALLA) KINO LJUBLJANSKI DVOR Telefon 2730. kar je s pomočjo kavlja na drogu potegnil iz prostora več koso^F slanine, svin skesa mesa in salam- Tat je opravil svoj posel izredno spretno, ne da bi ga kdo čul. Oškodovanec je zapazil tatvino zjutraj in prijavi! zadevo polici«. u— Svetilko so mu odnesli. Bančni uradnik Danilo Sancin je prijavil, da mu je predsinoenjim ukradel neznan tat s kolesa v veži št. 1. v Tavčarjevi ul. dinami-sve-tiljko. Tatvina je bila izvršena v nekaj trenutkih, ko se je oškodovanec mudil po opravkih. Iz Celja e— Koncert Pevskega zbora ljubljanske Glasbene Matice se bo vršil v veliki dvorani Celjskega doma na nedeljo 9. februarja t 1. ob 16. z istim sporedom kakor ga je Matica pela na svoji veličastni turneji po Franciji. Vsa društva se naprošajo, da po možnosti na ta dan ne prirede svojih prireditev. e— Samo še danes In Jutri si morete rezervirati vstopnice za gostovanje slavnega Hudožestvenega teatra, ki bo le v primeru zadostnega števila rezerviranih vstopnic. Zato naj vsakdo še danes rezervira vstopnico. Hany diedtke elegantni ljubimec KINO DVOR e— Tujski promet v Celju t decembru 1929. Od 1. do 31. decembra je po6etilo Celje in prenočilo v tukajšnjih javnih prenočiščih skupno 1011 tujcev, ki se dele po narodnosti na: 873 Jugosiovenov, 86 Avstrijcev, 12 Italijanov, 9 Nemcev, 8 Madžarov, 5 Čehoslovakov, 2 Francoza, 1 Anglež, 1 Švicar in 1 Poljak ter na 13 pripadnikov drugih narodnosti. Po poklicu so bili tujci: 276 trgovskih potnikov, 112 delavcev, 56 uradnikov, 56 dijakov, 43 obrtnikov, 18 indu-strijcev, 13 zdravnikov, 437 oseb pa je bilo brez poklica. e— Tretji kolesarski ples se bc vršil 18. t- m. od 20. do 3. zjutraj v gostilni »Zeleni travnik.« e— Poziv opravičencem za »Albansko spomenico«. Pozivajo se vsi oficirji, pod-oficirji in tudi obvezniki, ki so se med svetovno vojno udeležili prehoda preko Albanije in še doslej niso prejeli »Albanske spomenice«, da se osebno zglasijo v vojaškem oddelku celjskega mestnega na-čelstva v sobi št. 2 na mestnem magistratu od 9. do 12. (izvzemši nedelje in praznike) in to najpozneje do vključno 15. februarja t .L To je nepreklicno zadnja prijava. e— Mica Kovačeva. V Oorenjakovo gostilno na Kralja Petra cesti je prišel lani 16. novembra zvečer 23-letni delavec neki Viljem, stanujoč v Zagradu pri Celiu, in si naročil pošteno mero pijače in jedače. Ko je bilo treba plačati »ceho«, se je izkazalo. da ne premore Viljem niti prebite pare. Poklicani stražnik je odpeljal Viljema na policijo, kjer je fant trdno obljubil, da bo dolg poravnal najpozneje v 10 dneh. Svoje obljube pa ni izpolnil niti do danes in je bil na zahtevo oškodovane natakarice ovaden sodišču zaradi sleparstva. e— Premetena ptlčica. Pri zasebnici Albini Plevnikovi na Glavnem trgu je bila do konca novembra 1. 1. uslužbena kot služkinja 17-letna Pepca, rodom iz kočevskega okraja. Pred dnevi pa se je Pepca pojavila naenkrat v specerijski trgovini sredi mesta in izjavila, da je zopet v službi pri Plevnikovi. Vzela je na račun Plev-nikove raznega špecerijskega blaga za skupno 156 Din in nato z blagom vred brez sledu izginila. Policiji se je še ni posrečilo izslediti e— Najditelj nai se javi. Pri zadnjem obisku ban v Celju je nekdo ob priliki ofi-cijelnega sprejema predstavnikov odnesel pomotoma temnorjavo usniato rokavico. Naj jo blagovoli oddati v naši podružnici v Kocenovi ulici 2. h Maribora a— Hudožestvenlki bodo gostovali tudi v mariborskem gledališču. Mariborčani bodo imeli priliko redkega umetniškega užitka 23. in 24 t. m. Vprizorili se bosta literarni deli svetovnega slovesa, Dostojevskega dramatizirani roman »Zločin in kazen« in Ostrovskega »Siromaštvo in sramota«. Občinstvo naj si vstopnice pravočasno rezervira pri dnevni blagajni. — V nedeljo popoldne bo prekrasna kitajska igra »Krog s kredo«, zvečer pa priliublie-na. melodijozna opereta »Orlov«. Obakrat veljajo kuponi. a— Društvo stanovanjskih najemnikov v Mariboru bo imelo redni občni zbor v nedeljo 19. t m. ob pol 10. v dvorani gostilne Vetrinjski dvor. Na dnevnem redu bo tudi predlog odbora, da se društvo razpusti. Dostop samo z izkaznico za L 1929. a— Ljudska univerza v Mariboru. Danes klavirski koncert virtuoza prof. Anatola Vietinghofa. V ponedeljek pričetek angleškega cikla. Predaval bo univ. prof. dr. Andrassy iz Zagreba o Angležih kot političnem narodu. a— Iz oolicijske kronik« nika od 15. t m. zaznamuje 13 aretacij. V policijskih zaporih sta tudi dva italijan. ka državljana, ki sta skušala prekoračiti avstrijsko mejo, a iu je zasačil stražnik. — Stražpika Ivana Turka na Tržaški cesti 20 je lo. t m. popoldne okradel neki mladenič. ki je v hiši beračil. Na dvorišču si je pobasal pod suknjo dve srajci. Videle so ta nekatere osebe iz hiše, vendar je naglo izginil. — Zaradi vlačuganja je bila 15. t m. ob 23. ponovno aretirana Ana Postruž-nik. a— Umrla je včeraj 16. t m. v Mariboru gospa Marija Gajškova roj. Tramškova, vdova po nedavno umrlem dolgoletnem šolskem upravitelju v Dobovi pri Brežicah, g. šolskem ravnatelju Fr. Gajšku, po daljši bolezni, stara 61 let. Pogreb bo jutri 18. t m. ob pol 15. na pokopališče na Pobrež-ju. P-jkojnica je bila mati znanih vrlih narodnih delavcev, železniškega uradnika v Mariboru g. Božidara Gajška in učitelja v Senovem pri Rajhenburgu g. Stanka Gajška. Naj v miru počiva, preostalim naše sožalje! Iz Kranja r— Sprememba pri finančni kontroli. S 1. januarjem je bila likvidirana tukajšnja sreska uprava finančne kontrole. Namesto te je bil ustanovljen glavni oddelek, ki se je združil z dosedanjim oddelkom finančne kontrole. Glavnemu oddelku načeluje višji nadzornik Franjo Gomerčič, njegov namestnik je preglednik Martin Petančič, dosedanji starešina kranjskega oddelka. Prostore dosedanje sreske uprave v Holc-hakerjevi hiši bo prevzela najbrž davčna uprava r— Pregled živinskih sejmov v Kranju sa leto 1929. Živinski sejmi v mestu Kranju, ki se vršijo redno vsak ponedeljek, imajo že dolgoletno tradicijo in so si pridobili največji vpliv na trgovino z govejo živino za ves teritorij od Ljubljane do Kranjske gore in Bohinja. Še ljubljanski kupci in mesarji hodijo radi v Kranj, kjer imaio veliko izbiro. Da so tedenski živinski sejmi, na katere so pričeli prihajati v poslednjem času tudi številni prodajalci iz Savinjske doline, res dobro uvedeni, dokazujejo številke prometa v dogonu živine na sejme v preteklem letu. V letu 1929. je bilo 52 živinskih sejmov, na katere je bilo prignanih skupno 12.554 glav živine, od teh 3860 volov, 219 bikov, 1925 krav, 330 telic, 317 telet, 806 ovac, 11 koz in 5286 prašičev. Ševilke dogona živine so pa dejansko znatno višje, ako upoštevamo še one vagonske transporte goveje živine in prašičev, ki jih prekupčevalci nakupijo v Bosni, odnosno na Hrvaškem in privedejo na tržni dan v Kranj, toda navadno šele popoldne, ko je živinski sejem že zaključen. To živino prodajo na postaji direktno mesarjem. r— Žganje ga je umorilo. Te dni so pokopali v Smledniku posestnikovega sina Franca Tršana, rojenega leta 1896. doma iz Hraš, ki je preminul tragične smrti na domu svojega brata pri Sv ValpuTgi (občina Smlednik). Nesrečni Franc je v hiši svojega brata, ko ni bilo domačih doma, vdrl v zaklenjeno shrambo in se močno napil žganja Ko je s težavo popolnoma pijan prišel v sobo, se je nenadoma zgrudil nezavesten in kmalu umri zaradi preobilice užitega žganja. Fant, ki je bil nadvse vdan alkoholu, je moral plačati svojo strast s smrtjo. Iz Kamnika ka— Občni zbor Narodne čitalnice v Kamniku bo v petek 24. t m. z začetkom ob pol 21. Iz Trbovelj t— Obrtno gibanje. V Trbovljah se je naselila nova šivilja gdč. Dragica Šuligoj. Prišla je iz Opatije, kjer je bila zaposlena kot prva moč v največjem damskem modnem salonu. Svojo obrt bo izvrševala v Lokah št. 120 (Za cesto). t— Umrli so: Pungeršek Janez, sin delavke 1 in pol leta; Florjane Pavla, žena rudarja, 27 let; Rot Lovro, železničar, 27 let; Hudarin Ivan, rudar v pok., 67 let; Brodar Anton, rudar, 38 let. t— Maškerada. Sokol v Trbovljah priredi v soboto 1. februarja veliko maškerado pod geslom »V čaru karnevala« Za to maškerado se vrše že sedaj velike priprave. Za najlepšo masko je določena nagrada 500 Din, druge nagrade so 250 in 100 Din. Iz Hrastnika h— Mnogo slovenskih rudarjev se je izselilo v Francijo in si tam služijo vsakdanji kruh Zelo mnogo jih je iz okolice Hrastnika, večina vsi pa so doma na teritoriju od Zagorja do Rajhenburga. Ko je prirejala Glasbena Matica v Franciji nad vse uspele koncerte, si lahko mislimo, kako so jih sprejeli. Solze so tekle v pozdrav, kajti nepopisna je bila radost, ko so naši bratje na tujih tleh ugledali domače obraze, slišali milo slovensko besedo in še več slišali, najdražjo narodno lastavico narodno pesem. Slovenski rudarji v Franciji imajo prav tako kot mi v domovini svoje lastne pevske zbore in si tako s petjem vzbujajo spomine na lepo Jugoslavijo in so v duhu pri nas. In prav zato, da bomo slišali tudi mi prav iste pesmi, ki so privabile našim bratom solze, se je odzval najboljši slovenski pevski zbor Gtasbena Matica našemu vabilu, ne oziraje se na tehnične ovire, ki so mu stavljene, in prired' v nedeljo 19. t. m. v Narodnem domu koncert. Da bo slika popolnejša, bo pred izvajanjem koncerta, ki ima na sporedu najstarejše, umetne in najlepše narodne pesmi, predavanje. V predavanju bo pojasnjen ves potek te turneje prav posebno še življenje tamkajšnjih slovenskih rudarjev. Da bo začetek točno ob 5., zato naorošamo, naj si cenj. občinstvo nabavi vstopnice že v predprodaji. Iz Laškega 1— Zahvala. Ob priliki novoletnega obdarovanja revne šolske mladine na osnovni šolj v Laškem 12. L m izrekata učiteljski zbor in pripravljalni odbor ženskega društva »Blago srce* svojo najprisrčnejšo zahvalo vsem darovalkam in darovalcem, ki so s svojimi prispevki omogočili to potrebno dobrodelno akcijo. Posebna zahvala gre laški okrajni blagajni, ki se je izkazala v to svrho s prav tehtno subvencijo; nadalje obitelji Tropovi, ki je šoli brezplačno prepustila na razpolago svoje prostore v hotelu »Savinja«. Enako se zanvaljujemo tudi laški mladinski godbi, ki je s svojim sodelovanjem našo sicer skromno prireditev prav posebno povzdignila. Iz Dobove d— Vpis v podružnico Kmetijske družbe. Pozivu za včlanjenje v podružnico se je odzvalo 72 posestnikov. Večino članstva tvorijo posestniki iz vasi Sela, Veliki Obrež in Rigonce. Bližnja bodočnost bo pokazala razliko med naprednimi, uka željnimi kmetovalci in onimi, ki stoje hladno ob strani. d— Ljudska knjižnica v šolskem poslop ju je zadnje leto izposodila na stotine pouČ nih in zabavnih knjig. Knjige si lahko izposodi vsakdo proti mali odškodnini (1 di nar na mesec) ali sam ali s pismenim pooblastilom, naslovljenim na knjižničarja. d— Stroški za popravilo farne cerkve groze v celoti pasti na breme davkoplačevalcev, kajti cerkveni patron v Kostanjevici, ki je spočetka obljubil prispevati gotov del, pride iz kombinacije, ker je po neki uredbi iz Beograda tega razrešen. Plačati je še 72.000 Din. Plačila pa se konkurenčni odbor brani in je predlagal ali najeti posojilo na breme cerkvene posesti, ali pa odprodajo nekaj posesti. Popravilo tudi ne zadovoljuje, ker že sedaj streha propušča dež. Podjetnik se je baje obvezal popraviti nedo. statke. Ce je to res. naj obvezo izpolni! d— Naročnikov »Domovine« je sedaj 55, kar je zadosten dokaz, kako priljubljen je ta tednik v narodu. Naročnina mu je ma lenkostna v primeri z obširno zanimivo snovjo. Velike mednarodne zimsko-sportne prireditve v Jugoslaviji Naš zitnsko-sportni savez bo priredil letos prvič mednarodne smuške in drsalne tekme v večjem obsegu. Posrečilo se je pridobiti najbo-,oc tekmovalce iz Nemčije, Češkoslovaške, Poljske, Francije in Rumu-nije. Skoro povsem sigurna je udeležba Švice, Avstrije in Madžarske. Najzanimivejši udeleženec pa bo brez dvoma Nor-vežan Ruud, svetovno znani skakač, čigar skoki so zadivili vso Evropo^ Njegovi skoki prekašajo v eleganci, drznosti in tehnično dovršeni izvedbi vse, kar se je dose-dai v tej panogi videlo. Po vsej pravici si je pridobil naslov najboljšega skakača na svetu. Norvežani in Švedi ter Finci so sploh na glasu kot najboljši smučarji, ki nimajo konkurence. Tvorijo nekak razred za sebe. Takoj za njimi pa se smatrajo kot najboljši Čehi in Nemci. Posebno Čehi so v zadnjih letih zelo napredovali in imajo izvrstne zastopnike v smuškem teku in skokih. Najboljša med njimi sta Josip Ne-mecky in Fišera. Prvi izhaja iz znamenite smučarske rodbine in je na dolge proge brez dvoma najboljši Srednjeevropec. Na olimpijadi 1. 1928 v St Moritzu se je plasiral na 50 km kot drugi najboljši Srednjeevropec. Isto mesto je zasedel lani v Zakopanih na prireditvi FIS-e (Mednarodne Zimskosportne Federacije) Fišera je starejši, rutiniran tekmovalec in je dosegel v Zakopanih 12. mesto (četrti najboljši Sr. Ev.), dočim se je na 18 km plasiral p>red Nemeckvm Sigurno je, da bosta imenovana zasedla eno prvih mest na 30 km teku v Bohinju. Od ostalih čeških udeležencev naj omenimo še Novaka, ki je telesno sicer slaboten tehnično pa sigurno najboljši Srednjeevropec. Starta samo na 18 km in je dosegel na olimpijadi 11 mesto. Nedavno je zmagal na akademski olimpijadi v Davosu. Dober je Kožnarek, ki je dosegel v Davosu 3. mesto. Znan je tudi Beranovski, ki je lani v Rumuniji za našim prvakom Joškom Janšo zasedel drugo mesto. O ostalih udeležencih bomo še poročalL Tekmovanja bodo od 30 t. m. do 2. februarja v Bohinju in na Bledu Poleg smu-ških tekem za prvenstvo Jugoslavije, bodo tudi mednarodne drsalne tekme in smu-š/ka tekmovanja naše vojske. Celokupna prireditev, nad katero je sprejel pokroviteljstvo kralj, bo jako zanimiva in ena največjih športnih prireditev v Jugoslaviji sploh. Tekmovalci in gledalci bodo imeli na vseh vlakih polovično vožnjo, ako se bodo izkazali, so prisostvovali tekmovanju. 2. februarja bodo vozili tudi posebni vlaki iz Ljubljane in Zagreba, po potrebi tudi iz drugih krajev. Kdor želi sobe, naj jih osigura že vnaprej. Vse tozadevne informacije dajeta brezplačno Jugosloven-ski zimskosportni savez in Putnik d. d., oba v Ljubljani Vremensko poročilo Meteorološki navod ▼ Linhl>ani 16. januarja 1930. Višina barometra 308 R m « Kraj čas tš ec Barom. Temper s. žč Opazovanja o> a? LJubljana 76S0 4-8 >■9 Maribor 64-2 1- 100 Zagreb 7 rA 2 7-0 100 Beograd 8. /66-8 4 60 Sa rajevo Dubrovnik SkoDlie 7 7716 -2" Split 766-3 11- 8^ Smer vetra io brzina v m in sek. NE 2 SW 2 WSW 4 ESE 12 mirno ESE 6 s J, o * 10 10 10 9 10 '0 Padavin« vrsta Dež ▼ mm do 7 are l-o Najvišja temperatura danes v Ljubljani: + 6.4, najnižja 4.0, v Mariboru 1.0, v Zagrebu 4.0, v Beogradu 3.0. v Skoplju — 5.0, Splitu + 8.0. Solm-e vzhaja ob 7.35, zahaja ob 16.46 Luna vzhaja ob 19.58, zahaja ob 9.46. Dunajska vremenska napoved za petek: Na severu manj padavin, nekoliko hladneje, na jugu večinoma nejasno, od časa do časa "adavine, temperatura se bo le malo iz- premeni la. Smučarska tekma SK Ilirije v Planici Zaradi slabih snežnih razmer v okolici Ljubljane je bilo Iliriji nemogoče izvesti nameravane 30 km tekme. Ker so mednarodne tekme saveza v Bohinju in na Bledu tik pred vrati, se je SK Ilirija odločil, da izvede v nedeljo v Ratečah-Planici smuški tek na 18 km. Ta prireditev ima v prvi vrsti namen, omogočiti vsem savez-nim tekmovalcem, ki mislijo nastopiti na mednarodnih tekmah v Bohinju, da preizkusijo svojo kondicijo. Zaradi tega priporočamo vsem tekmovalcem, da se te fek~ie udeleže. Snežne razmere so v Planici ugodne, posebno še, ker je preteklo nedeljo zapadel nov sneg. Start je nad železniško postajo Planica ob 8.30 dopoldne. Pismene prijave je nasloviti na naslov L. Mahkovec, kavarna Evropa, Ljubljana. Naknadne prijave sprejema vodstvo t?k-me do nedelje v Ratečah št. 1 do 7.30 dopoldne. Soortni drobiž JNS je dobil brzojavno obvestilo grškega nogometnega saveza. da se bo tekma z našo reprezentanco vendarle vršila v Atenah in ne v Solunu:" Solun bi nam bolj prijal. Splitski Hajduk je zadela težka izguba. Na tifusu je umrl njegov izborni branilec Ivan Montana. Ta izguba je tem težja, ker stoji Hajduk pred turnejo v Južni Ameriki. Ta turneja pa je postala dvomljiva, ker je Hajduk dobil iz Južne Amerike obvestilo, da nekateri klubi niso sprejeli po- gojev Hajduka. Vendar je treba to vest sprejeti z rezervo. Končni placement tekmovalcev v hitrem drsanju v Davosu, pri katerem sta, kakor smo že javili, Thunberg in Ballangrud postavila svetovna rekorda na 1500 odnosno 5000 m , je naslednji: 1. Thunberg (Finska) 186.63 točke, 2. Ballangrud (Norveška) 186.53, 3. van der Scheer (Holandija) akademski prvak, 4. Jungblut (Avstrija), drugi akademik, 5. Heiden (Holdftdija), 6. Eotvos (Madžarska), 7. Kimmerling (Madžarska), tretji akademik, 8. Hooztmann (Holandija), 9. Kauser (Madžarska). 10. Winter (Madžarska), 11. Riedl (Avstrija), peti akademik. 12. Blaisse (Holandija), šesti akademik. Od 34 prijavljenih se je plasiralo 26. SK Ilirija (smuška sekcija). Danes ob 18.30 sestanek, smuške sekcije v klubovem lokalu (vhod Dunajska cesta — dvorišče). Službeno iz LNP. Seja upravnega odbora LNP bo danes v petek 17. t. m. ob 20. v posebni sobi kavarne Emona. Zaradi važnosti prosim oolnoštevilne udeležbe. Vabijo se predvsem gg. blagajnik, tajnik II. -in podsavezni kapetan. — Tajnik I. Plavalna sekcija SK Ilirije. Strogo obvezni trening vseh aktivnih članic in članov plavalne sekcije pod vodstvom trenerja g. Deutza bo naslednji: plavanje; dame: vsak ponedeljek, sreda in petek od 16. do 17..; gospodje: vsak torek, četrtek in soboto od 16. do 17. Skakanje: dame in gospodje skupno torek, četrtek in sobota od 20. do 22.; water-polo ponedeljek, sreda m petek od 20. do 22. Trening prične v ponedeljek 20 t. m. GOSPODARSTVO Rok za likvidacijo 20odstot. kronskih priznanic samo 45 dni S prvim marcem izgubijo priznanice vsako vrednost. Zakon o odvzemu iz prometa in o uporabi 20 odstotnih kronskih priznanic, s katerim je dana možnost likvidacije teh priznanic potom ujx>rabe za plačilo davčnih zaostankov iz 1. 1928 in prejšnjih let, je že objavljen v »Službenih novinah« št. 10 od 15. t. m. Kakor je razvidno iz besedila objavljenega zakona pa rok za likvidacijo teh priznanic ne znaša 60 dni. kakor je to pred dnevi objavila agencija »Avala«, temveč samo 45 dni. na kar zlasti opozarjamo interesente. Člen 2. tega zakona pravi namreč: Reguliranje davčnih dolgov s temi potrdili in priznanieami se more vršiti samo v času, ko ta zakon stopi v vel'avo pa do poelednjega dne meseca februarja 1930. leta. Po tem roku se ne bodo ta potrdila in te priznanice v nobenem primeru sprejemale za reguliranje davčnih zaostankov. niti bo po tem rokn država smatrala, da je obvezana nanje komu kaj plačati. Obenem opozarjamo tudi na čl. 5. tega zakona, ki pravi, da se. ukinja odredba čl. 15. finančnega zakona za leto 1929/1930, ki določa, da se te obveznice lahko sprejemajo za plačilo davčnih zaostankov do konca 1. 1926 in sicer samo od oseb, ki so jim bile priznanice izdane odnosno od njihovih naslednikov, ali pa za plačilo finančnih kazni ne glede na kosa priznanice glasilo. Finančnih kazni torej po novem zakonu ni mogoče več plačati s priznanicami. Likvidacija 20% kronskih priznanic v predpisanem roku do konca februarja zlasti v dravski banovini ne bo tako lahka. Mnogo je davkoplačevalcev, ki imajo priznanice, iia so svoie davčne zaostanke iz dobe do konca 1. 1928. že jx>ravnali, kajti naše davčne uprave soroti iztirjujejo davke in si prizadevajo, da se davčni zaostanki ne kopičijo. Mnogo pa je tudi takih davkoplačevalcev, ki sploh ne pridejo v položaj, da bi imeli zaostanke. Vsi ti davkoplačevalci so danes v težkem položaju, kako naj vnovčiio svoie priznanice. Ker ni pričakovati, da bi se 45dnevni likvidacijski rok podalSal, bo neobhodno jx>-trebno, da se hitra likvidacija na kak način organizira. Davčni zaostanki j>odjetij se glasijo večinoma na večje, dočim je v obtoku mnogo bonov za manjše vsote, ki jih bo težje vnovčiti. Ker je torej rok razmeroma kratek, je vprašanje organizacije vnovčenia teb priznanic zelo pereče. Potrebno bi bilo, da se vsaj za dravsko banovino koncentrira na enem mestu povpraševanje po teh obveznicah kakor tudi vnovčevanje. Tako hi se preprečila tudi škodljiva špekulacija s temi boni. Tu ne gre za malo stv&r, kajti skupna vsota priznanic gre gotovo v desetine milijonov Din. Potrebno bi bilo. da bi se te naloge brez pridobitnih namenov poprijel kak občeko-risten denarni zavod, ki uživa popolno za--upanje javnosti in ima obenem za izvedbo akcije potreben uradniški aparat. Tak zavod bi lahko sprejel v vnovčenje vse priznanice. ki se mu vpošljejo, na drugi strani pa bi jih oddajal interesentom, ki se mn laviio ali pa bi take interesente poiskal v ostalih banovinah, kjer so davčni zaostanki večji in kjer bo tudi povpraševanje po bonih večje. Kakor poročajo iz Zapreba, se je tam cena priznanicam po objavi besedila zakona takoj znatno dvignila, še pred dnevi se je plačevalo za te priznanice le 40 do največ 50 % nominalne vrednosti, danes pa se kupujejo že po 80 %, torej po 80 Din za 100 Din ali 40o kron nominalne vrednosti. Tu so vsekakor potrebni nagli ukrepi zlasti v korist številnih malih ljudi in imetnikov priznanic. ki se glasijo večinoma le ua manjše vsote. — b Narodne banke. Na seji upravnega odbora Narodne banke, ki se je vršila 15. t. m., je bilo med drugim na prošnjo Udru-ženja bank sklenjeno, da more Narodna banka v deviznih poslih prodajati namesto čekov tudi izplačila brez lastne provizije, in sicer pod gotovimi pogoji, ki bodo sporočeni pooblaščenim bankam. = Akcija za reformo davka na poslovni promet. Skopeljska trgovsko - industrijska zbornica je pred kratkim ponovno pričela akcijo, da se davek na poslovni promet v današnji obliki ukine in da se najde kak drug način obdavčenja, ki bi državi dal enake dohodke, kakor jih ima danes od davka na poslovni promet, ki težko obre-menjuie trgovino. = Likvidacija Slavenske banke d. d. ▼ Zagrebu. Dne 4. t. m. se je vršila izredna glavna skupščina Slavenske banke d. d., na kateri je bila sklenjena likvidacija zavoda, kot likvidatorji pa so bili izvoljeni gg.: dr. Branko Arko, odvetnik v Zagrebu, Erwin Weiss, industrijec v Zagrebu. Rikard Riha, direktor v Olju in dr. Janko Kavčnik, direktor v Ljubljani. = Izžrebane obveznice 2.5 % rente za vojno škodo. Pri včerajšnjem amortizacijskem žrebanju obveznic za vojno škodo so bile izžrebane za amortizacijo naslednje serije po 1000 obveznic: 58 129 265 1159 1259 1248 1438 1485 1556 1966 2040 2203 2421 2529 2537 2623 2660 3070 3150 3273 3442 3523 3843 3942 4166 4340 4621 4647 4824 4828. = Dobave. Gradbeni oddelek dirokcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. t m. ponudbe glede dobave 42.500 pol raznega papirja, 2000 listov ciklostilnega papirja, 100 zavitkov papirja za matrice in «kice. 500 komadov papirn. trakov za re-gistr. aparate, 800 kg lepenke. 19o zavitkov svetlopisnega papirja ter glede dobave 763 komadov borovih ali mecesnovih plohov. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave strokovnih časopisov. Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 28. t. m. j>onudbe glede dobave 1000 m železnih cevi za parno kurjavo, do 1. februarja pa glede dobave 1000 m železnih cevi za parno kurjavo. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 31. t m. ponudbe glede dobave 300 kg Subox-barve. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) BORZE 16. januarja. Na ljubljanski borzi je bil tudi danes devizni promet prilično velik, zlasti v devizah na Dunaj, Prago in Amsterdam. Narodna banka ie intervenirala skoro v vseh devizah, raz^n v Trstu. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni, le devize Berlin, London in Praga so se nekoliko okrepile. Na zagrebškem efektnem tržišču je danes Vojna škoda ponovno za malenkost popustila. Za aranžma je bila zaključena po 441, za februar po 412 in za marc po 415. V ostalih državnih papirjih ni bilo prometa. Med bančnimi vrednotami je bil promet v Hrvatski jx) 50, v Jugobanki po 85 in v Praštedioni po 920 — 925. Industrijski papirji pa so ostali brez zaključkov. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.475—22.805 (22.775), Berlin 13.52-1355 (13.535), Bruselj 7.8877, Budimpešta 9-9042, Curih 1094-4-1097.4 (1095 9), Budimpešta 9.9042. Dunaj 795.22-798.22 (7^6.72), London 275.76, Nevvvork 56.53, Pariz 222.50, Praga 167-11-167.91 (167-51), Trst 295.50-297 50 (296 50). Zagreb. Pariz 221.50—223.50, London 275.36—276 16. Newyork 56.43—56 63, Milan 295.454—297 454. Berlin 13.52—13.55. Dunaj 295.22—297.22, Ziirich 1094.40 do 1097-40. Praga 167.71—167.91, Budimpešta 988 92 — 991 92 Curih. Zagreb 9.12875, Pariz 20.305, London 25.1625 Newyork 516.85. Milan 27.055, Madrid 69.50. Amsterdam 207.925. Berlin 123.48. Dunaj 72.70, Sofija 3.7275, Praga 15.2875, Vaišava 57.95, Bukarešta 3.0725. Efekti. Ljubljana. Celjska 170 den., Ljubljanska kreditna 125 den., Praštediona 925 den., Kreditni zavod 170 den., Vevče 132 den., Ruše 250 — 260, Strojne tovarne 72 denar. Zagreb. Državne vrednote- Vojna škoda aranžma 439 — 441, kasa 439 — 441. za februar ex coupon 411 — 412.5, investicijsko 84 — 85, agrarne 52 den.. 7% Blairovo posojilo 78 — 79, 8% Blairovo posojilo 90 blago; bančne vrednote: Praštediona 920 do 925, Union 201 den., Jugo 85 — 87, Ljnb. Ijanska kreditna 125 den.. Narodna 8150 den., Srpska 159 den., Zemaljska 125 den.: industrijske vrednote: Narodna šumska 40 do 50, Našička 1490 — 1520, Gutmann 185 do 190, Slaveks 89 — 91, Slavonija 2o0 den., Drava 330 den., Šečerana 380 — 400. Brod vagon 125 — 130. Vevče 125 den., Dubro-vačka 427 — 450, Trbovlje 465 — 475. Beograd. Vojna škoda 438.5 — 440, investicijsko 83.5 zaklj., agrarne 51 _ 52. Blagovna tržišča Les + Ljubljanska bona (16. t m.). Tendenca mlačna. Zaključkov ni bilo Eksekutiv-no je bilo prodanih ca 1200 kom. hrastovih pragov, dolž. 2.60 (nekaj 2.50), v dimenzijah 16/26/16, 15/25/15, 14/24/14 in 13/23/13, po pogojih nemških odn. avstrijskih železnic, prevzem na licu mesta po 33 Din za komad. Povpraševanje je za večjo množino rezane jelovine za Južno Ameriko, paralelne, ostrorobe, očeljene, I., II., III., monte v predpisanih dimenzijah in za trame (8/8 do 10/10, 4—6 m, za Grčijo). — Po minulih Mrzlo-mokro vreme pospešuje nastop prehlajenj in njihov prenos. Ustno in žrelno duplino rezkužuje (panflavin f pastile Id so zato najbolj prikladne; pri tem pa okusne in neškodljive. \ praznikih je lesni trg nekoliko oživeL "V zadnjem času opažamo namreč večje zanimanje za blago kakor koncem preteklega leta. Oglašajo se kupci, ki reflektirajo na pomladansko dobavo, da celo na vseletno produkcijo mehkega lesa. Povpraševanje je zopet za merkantilno blago (predvsem deske od 18 in 24 mm, paralelne, očeljene) in sicer postavno franko vagon Sušak pristanišče. Tudi za prvovrstne bukove hlode je zanimanje, in sicer za izvoz v Španijo. Seveda prihaja v poštev le prvovrstno blago za izdelavo furnirjev. Žito + Ljubljanska borza (16. t m.). Tendenca za žito nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vag. koruze in 1 vag. ječmena. Nudi ee pšenica (si. post., mlevska tair. plač. 30 dni): baška 78 kg 255—257.50, 77 kg 247-50—250, sremska 77 kg 240—242.5, slavonska 77 kg 237.50—240; moka: »0«, franko Ljubljana, plač. po prejemu 380—385; koruza: baška, umetno sušena 185—187.5, po mlevski tarifi 180—182.5, času primerno suha 157.5 do 160; ječmen: baški 63/64 kg 170—175; oves: baški. navadna voznina 205—210; rž: baška, 72/73 kg, mlevska voznina 207.5 do 210. + Novosadska blagovna borza (16. L m.) Tendenca stalna. Cene pšenici so se deloma dvignile, prav tako cene moki. Promet: 24 vag. pšenice, 102 vag. koruze, 12 vag. ovsa, 5 vag. moke in 4 vag. otrobov. Pšenica: baška 77 kg 202.50—205, 78 kg 205 do 207.50; gornjebaška 78 kg 205—210; ba-naška Tisa šlep 78 kg 207.5 — 212.5; gor-njebanaška 200—205; sremska 192.50 do 197.50. Ječmen: baški in 6remski, 63/64 kg 125—130. Oves: baški 137.5—142.5. Koruza: baška 100—102.5; s kakovostno garancijo .100—105; za februar 107.5—110; za marc, Dunav 120—122.5. Moka: baška »0< 320 do 330; »2c 290—300; »5< 245—250; »6< 185 do 190; >7« 145—155. Otrobi: baški in ba-naški 90—95. + Budimpeštanska terminska borza (16. t. m.) Tendenca neenakomerna. Promet srednji. Pšenica: za marc 2347—23.48 (obračunski tečaj 23.50), za maj 24.39—24.40 (24.40), za oktober 23.86—23.87 (23.90); rž: za marc 14.52—14.53 (14.60); koruza: za maj 14.85—14.86 (14.90), za julij 15.44 do 15.50 (15.50), koruza tranzit 14.30 do 14.32 (1440). Živina 4- Živinski sejem v Ljubljani (15. t m.) Prignanih je bilo: 147 konj, 75 volov, 43 krav. 14 telet in 14 prašičkov; prodanih pa je bilo: 35 konj, 47 volov, 18 krav, 13 telet in 14 prašičkov. Dogon je bil bolj slab, cene pa se niso bistveno spremenile. Za kg žive teže notirajo: voli I. 9 Din, II. 8 Din, III. 7 Din, krave debele 5.50 — 7 Din, kloba-sarice 3 — 4.50. teleta 13.5 — 14.5 Din- Ogros ženi milijoni Od leta 1877- dalje se stiska pariška medicinska fakulteta v popolnoma nezadostnem starem poslopju, medtem ko število dijaštva letno narašča in znaša letos že nad 5000. Univerza je bila torej vesela, ko ji je Rockefellerjev odbor naklonil 6 milijionov dolarjev. A darovani eo bili pod pogojem, da bo fakulteti žrtvovala isti znesek francoska država ali mesto Pariz. Država nima denarja, mesto tudi ne ve, odkod bi vzelo 150 milijonov frankov. Zdaj je naprosila univerza magistrat, naj bi ji podaril približno toliko vreden Vinski trg. 14 ha sveta, in da bi se prenesla sedanja vinska skladišča kam v predmestje. Če mesto tega ne bo hotelo storiti, bodo Rockefellerjevi milijioni v nevarnosti, da jih univerza izgubi. Novi preroki Znani ameriški astrolog Lee napoveduje za november 1. 1930. nov borzni polom v Newyorku. (Lanskega ni slutil, dasi ima priimek »borznega preroka« 1) Na Hooverja bodo streljali, v Floridi se primeri velika povodenj in bo požar v nekem gledališču zahteval več tisoč žrtev. Boljši so znanstveni izgledi. Na Nemškem izumijo novo padalo, ki ustavi letalo v zraku, če 6e pokvari motor. Letalci bodo vzleteli v vesolj-stvo. Ameriški filmi bodo postali natančen posnetek resničnega življenja in neki angleški zdravnik bo za vselej premagal rak. Drugi ameriški prerok Whitecombe napoveduje velike Briandove uspehe in osnovanje evropskih zedinjenili držav Na Francoskem bodo izumili umetno pridobivanje radija. Iz življenja in sveta Zastopniki japonske mornarice v Londonu T London so prispeli zastopniki Japonske, da se udeleže pomorske razorožitvene konference. Slika lcaže Japonce na sprejemu pri predsednika angleške vlade. Od leve proti desni se vrste: Admiral Takarabe, bivši predsednik japonske vlade Vakacuki, Macdonald, japonski poslanik t Londonu Macudarja in admiral Saito. Pravda za obešenčevo vrv V Parizu je v teku čudna pravda za kos vrvi, s katero je bil usmrčen neki mehiški zločinec. Tožiteljica je bogata in vraževerna dama iz Južne Amerike, ■ki pripisuje koščku vrvi čudodelno moč. Pokojni soprog bogate Američanke je dobil vrv od nekega Mehikanca in odslej ga je sreča spremljala, da se mu je začelo sipati bogastvo na njegovo živ-Ijensko pot. Mož je bil rudosledec in si je napravil ogromno imetje, bržko je imel čarobni košček vrvi. Tudi žena je bila deležna te sreče in je zadela glavni dobitek španske državne loterije. Srečko ji je bil naravnost vsilil neki siromašni prodajalec. Po moževi smrti — zoper to prirodno nujnost vrv ni imela lečilne moči — se je dama naselila v Parizu. Ko se je lani selila v novo stanovanje na aveniji des Champs Ely-sees se ji je izgubil dragoceni košček vrvi. Skrušena po nenadomestljivi iz^ gubi je tenkočutna dama plakala bolj ko ob pogrebu svojega moža. Najela je privatnega detektiva da bi ji našei dragoceni talisman, vendar so vsa prizadevanja ostala brez uspeha. Zdaj se je spomnila, da lahko tožii prevozniško družbo, ki jo je selila, za odškodnino. Takoj je vložila tožbo za odškodnino 200 tisoč dinarjev za košček vrvi. ki je neobhodno potreben k njeni sreči. Nesrečni sodniki, ki se bodo pečali s tem sijajnim dokumentom babjevernosti pro-svitljenega 20. stoletja! Skrivnostni zaklad na morskem dnu . Kakor izgleda, se je sveta v Srednji m Južni Ameriki polotila mrzlica v iskanju skritih zakladov. Pred par meseci smo poročali, da se je izjalo« vilo prizadevanje odprave, najti v Chileju takozvani jezuitski zaklad. Z istim neuspehom se je končalo iskanje kraljevskega zaklada Inkov v Titika« škem jezeru in nič več sreče niso ime= li iskalci zaklada 'avnih azteških kras Ijev. Zdaj zopet noročajo ameriški li« sti, da se ie ponesrečilo dviganje po« topljene ladje »San Fernando«, ki se je z ogromnim bogastvom potopila I. 1597. ob zapadnoindiiskem otoku San* ta Lucia. Po ohranjenih zgodovinskih podatkih se je ta ladja razbila ob ska« lovju in leži na pesku morskega dna blizu omenjenega otoka. Pošiljka zla* ta na njej je bila največja, kolikoi jih je kdaj bilo odpremljenih v stari svet in se ceni v današnji vrednosti na ka* kih 7 milijonov dinarjev. Zato je ra« Rabelj, lastnik lutkovnega gledališča Češkoslovaški rabelj Broumarsky je iz vasi Dobruške doma, kjer njegova mati še živi in sicer večinoma od podpor, ki jih prejema od svojega sina. Ampak dohodki, ki jih ima ta od svojega grozotnega posla, bi komaj zadostovali, da bi se preživljal sam in tako je prisiljen, da si išče stranskih zaslužkov. No, to mu ni težko, saj je bil v svojem prejšnjem poklicu igralec z lutkami. Romaj je s svojimi malimi gledališkimi zvezdami in zvezdniki po deželi, po sejmih in si služil za življenje. Poznajo ga povsod v provinci in zlasti otroci so mu vrlo naklonjeni. Na to svoje prejšnje nehanje se je spomnil Broumarsky, ko je občutil, da mu rabeljska služba ne bo dona-šala dovolj penezov. In se je odločil, da ga bo obnovil, ne da bi opustil uiogo oficiakiega strahu in trepeta vseh duš. Tako roma spet v pričakovanju novih obešenjakov od kraja do kraja in predvaja otrokom najnovejša iin najstarejša dela iz marionetnega repertoara. Krvnik — pa razveseljevalec otrok! Kakšna nasprotja! Pravijo pa, da ga imajo otroci še vedno radi, čeprav dobro vedo, kakšen posel opravlja na nekih drugih deskah, kjer se ta svet neha. zumljivo, da so se našli takoj ljudje, ki so zahrepeneli po zlatu ter osnovali delniško družbo za dvig tega boga« stva. Opis tega dela pa se čita, kakor neverjetna bajka iz časov, ko so po zemlji hodili zmaji in čuvali skrite za« klade. Potapljači so ugotovili mesto, kjer leži potopljena ladja ter dognali, da je nje zadnji del zasut s peskom kak meter na debelo, prednji del pa moli prosto iz dna. Potapljači so kot prvi plen dvignili velik zaboj s člove« škimi črepinjami, ki so bile vse boga« to okovane z zlatom in dragimi kamni. Odslej pa so delavci po vrsti obolevali in umirali brez pravega vzroka. Osta« lo je naposled samo še pet Japoncev« potapljačev, ki so pravili prava čudesa o bogastvih in niso hoteli odnehati. Kar naenkrat so nekega dne dali izpod morja znak, da so v opasnosti. Poteg« nili so ven le štiri potapljače, o petem pa so pravili tovariši, da ga je požrla pošast pol ženska pol riba, ki straži bogastva na morskem dnu. Nikake ob« ljube niso več zalegle in ni bilo po+ap* Ijača, ki bi bil še voljan izpostaviti se pošasti. Odkopano ladjo pa je prvi vi« har odnesel v globine in z njo vse ogromne zaklade . . . Večni ognji v Poruhrju Ena izmed največjih nadlog poruh r-skega industrijskega okrožja so velikanski kadeči se kupi žlindre iz tamoš-njih plavže v. Te črne gore so v svoji notranjosti goreče ter neprestano zastrupljajo zrak z dimom in sajami Vsi poskusi gašenja so brezuspešni, ker tega ognja ne ugasi niti voda niti ilovica, ki so jo navozili na kupe, da bi zadušili ogenj. Predmestje Altstaden pri Oberhausemi je obdano s takimi griči tleče žlindre in premogovnih odpadkov in so njega prebivalci sklenili opustiti svoja bivališča, ker niso mogli več vzdržati v večnem smrdečem dimu in gosti megli saj. Pri Essenu gori že od 1. 1914. gora žlindre iz Kruppovil jeklaren. Ogenj se je s časom razširil do železniške proge, kar so opazili šele tedaj, ko so brzojavni drogovi drug za drugim popadali. Bili so pod zemljo prežgani in ogenj je bil dosegel že tudj železniške pragove, ki so zgoreli. Tvrdka Krupp je popravljala železnico, naposled pa se je naveličala in je ob železnici izkopala 3 m globoke in 17 m široke jarke ter jih napolnila z ognjevarno glino. Uspeh je bil edino ta, da je ogenj gorel .pod glino, ta pa se je razbelila in postala železnici še nevarnejša nego ogenj sam. Kruppu je bilo borbe z uničujočim elementom preveč, zato je odklonil vsako odgovornost, češ da je zemlja tako izpremešana s premogovimi drobci in z drugimi gorljivimi snovmi, da ognja ni mogoče za-treti. Zeleznična uprava je tožila in KrupD je v dveh instancah zmagal. Zdaj ima stvaT v rokah najvišje sodišče, ki bo določilo, kdo mora popravljati progo, ko so strokovnjaki izjavili, da požara ni mogoče pogastiti. Takšnih Mater božjih pa ne! Gorenji Up Matere božje so postavili pred kratkim kar aa lepem pred neko cerkvijo t VratisJa-vl (Breslaa). Cerkveni krog] pa so dvignili takšen vriši, da to morati kip končno prestaviti na drug konec mesta. Za malico in j n ž i it o je najbolj zdrava in najboljša hrana za deoo in odrasle — skodelica mleka z 2—3 žličicami OVOMALH Trčenje dveh brzovoznih lokomotiv Na postaji Tackaboe sta na križišču zadeli draga ob drago dve električni lokomotivi. Od sfinega —rta skočiI • tira ta se preratfL Znamenitemu komiku pogorela hiša Iz Holywooda poročajo, da je izbruhni! tam požar v hiši filmskega komika Busterja Keatona, baš ko je spaia v njej njegova žena Natalija Talmadgeo-va s svojimi tremi otroci. Požar se je razširil tako hitro, da so jih gasilci komaj še rešili. Ga. Keatonova, ki je ostala z otroci brez strehe, se je zatekla pod krov zaščitnika vseh ogroženih Toma Mixa, ki jo je gostoljubno sprejel. Busterja Keatona ob času nesreče ni bilo doma, tako da ni mogel ponoviti v resnici svojih tolikokrat v filmu igranih pobegov skozi okna gorečih poslopij. Zastrupljena reka V kemični tovarni Nitras pri Niema-dowu na Poljskem je eksplodiral tank s 16.000 1 strupenih kislin, ki so jih rabili za proizvajanje umetnega gnojila. Tekočine so se azile v rečico Czarno, ki jih je stočMa dalje v Vislo. Oblasti so ukrenile takoj vse potrebno, da so prebivalce v teh (tokih ubranile pred rabo zastrupljene vode itn so odredile zaple-nitev vseh rib, ki so se v njej zastrupile. Zastrupljeni valovi so že dosegli Varšavo in je ostala poljska prestolnica za nekoliko dni brez sveže vode. Mestno vodovodno podjetje je za ta čas oskrbovalo prebivalce z vodo iz rezervnih Tezervoarov. Oblasti sumijo, da je eksplozijo povzročil neki nameščenec kemične tovarne, ki so ga bili pred kratkim odpustiti. Raznašalec opasne bolezni V zadnjem časa se Je ▼ raznih evropskih državah pojavila ptičja bolezen, U s papig prehaja tudi na ljudi. Epidemija se je začela v Južni Ameriki, kjer Ji Je podleglo kakih dvajset ljudi. Kmalu Je zašla v Evropo ter Je v zapadnih državah tudi našla svoje žrtve. Dognali so, da to tropično tlčjo kuso širi med Hudi sicer nedolžna ptica • klepetulja. Zapadnoevropske države so že prepovedale uvoz teh ptic, dokler 90 bolj nevarne, kakor zabavne. Ko epidemija poneha v domovini papige, bo uvoz spet dovoljen. Poprava „KIeopatrine igle" V Londonu so tekom časa popravili že skoro vse, kar so Nemci med sve« tgvno vojno razrušili s svojimi zračni« mi napadi. V zadnjem času pa javnost zahteva, da se vsaj nekoliko ohranijo ti spomini na nemške napade, zlasti razrušenje. na Viktorijinem nabrežju naj bi ostalo v dosedanjem stanju v svarilo in pouk bodočim pokolenjem. Na tem nabrežju stoji obelisk, ki so ga Angleži pred kakimi sto leti pripe« ljali iz Egipta in ki je znan pod ime« nom »Kleopatrina igla«. Novembra meseca 1. 1917. so Nemci iz svojih zrač« nih letal vrgli več bomb na Viktoriji« no obrežje, porušili obrežni zid in ena izmed bomb je močno poškodovala podstavek obeliska. Na tem kameni« tem podstavku, ki so ga bombe razbile stojita dve bronasti sfingi, od katerih ena je od drobcev prevrtana skozi gla« vo do konca života. Pri napadu je bilo ubito tudi troje oseb, več pa jih je bilo ranjenih. Londonska mestna uprava hoče sedaj postaviti novo sfingo in popolnoma popraviti kameniti podsta« vek, ki je doslej privabljal množice gledalcev. Meščani zahtevajo, da se vse razbitine ohranijo, kakršne so, ako pa to ne bi bilo mogoče, naj se vsaj napravi bronasta plošča, ki bo na veke oznanjala, v kaki nevarnosti je bila »Kleopatrina igla«, ki pa je k sre« či ostala nepoškodovana. Računi za polet na planete Poskusi z raketami so zadnje tedne obrnili pozornost na svetovje izven na« še zemlje in tehniki, fiziki ter astrono« mi razpravljajo z vso resnostjo o mož« nosti skorajšnjega poleta v vsemirje. Neuspeh prof. Obertha je le še pod« žgal fantastično žilico tehnikov, ki ra« čunajo kilometersko dolge račune o teh poletih. Dunajski inženjer Pirquet je izračunal že dolgost pota na posa« mezne zvezde, ki bi ga morale prele« teti izstreljene rakete. Po njegovih ra« čunih bi trajala pot na mesec 35 ur z raketo, ki bi tehtala 45.000 kg. Raketa za na Venero bi tehtala 360.000 kg in bi rabila od zemlje do Venere 97 dni. Potniki bi pa morali na tej zvezdi ča« kati za povratek na zemljo 483 dni, ker bi se medtem oba soseda toliko oddaljila, da bi pogonsko gorivo dale« ko več ne zadostovalo za povratno pot. Počakati bi bilo treba tedaj na to, da stopita zemlja in Venera zopet v konjunkcijo. Stroški za raketo na me« sec bi znašali kakih 45 milijonov dis narjev, polet na Mars bi zahteval že 340 milijonov dinarjev, za pot na Jupitra pa bi bila potrebna raketa v teži 6,000.000 kg, kar bi zahtevalo investi« cijo skoro šest milijard dinarjev. Vrh tega bi bilo treba za potovanje tja in nazaj ter za čakanje na Jupitru dve le* ti in poL Vsi ti poleti pa se ne bodo dali iz« vesti, dokler se ne posreči napraviti v daljavi 100 km od naše zemlje umet* no vmesno postajo, ki bi se stalno vr» tela okoli zemlje. Ta umetni trabant bi bil prva postaja na daljnem poletu v vsemirje. Pri prodoru zemljskega ozračja bi raketa porabila toliko ener« gije, da ji ne bi ostalo za nadaljevanje poleta skoro nič. Za napravo take postaje pa manjka doslej človeštvu vsa« kega sredstva in vsake možnosti. Poletje na otokih Far Oer Zanimivo predavanje unlv. prof. dr. Otto Steinbocka v Unionu. Pod okriljem SPD je priredil ▼ ponedeljek zvečer znani nemški učenjak, raziskovalec in alpinist dr. Otto Steinbock. univ. profesor v Innsbrucku, v Unionu v Ljubljani zanimivo predavanje pod naslovom »Poletje na otokih Far Oer in Gronland«, kateremu je prisostvovalo mnogo občinstva, zlasti pa prijateljev planin in prirode. Simpatični predavatelj, ki ga je predstavil občinstvu predsednik SPD dr. Tomin-šek, je poudaril, da ga vežejo z Slovenci tesnejše rodbinske vezi Njegov ded Steinbock je bil med onimi tremi, ki so pred 100 leti prvi dospeli na vrh Triglava. Bfl je tudi intimen prijatelj barona Cojza in je kot tak mnogo pripomogel, da se je pričelo zanimanje za turistiko med Slovenci. Predavanje samo je bilo razdeljeno na dva dela. Uvodoma je predavatelj govori! o otočju Far Oer, nato pa o Gronlandu. Otočje Far Oer, ki leži visoko gori v Atlantskem oceanu, obsega več otokov, od katerih jih je 17 obljudenih. Klimatične razmere so skrajno neugodne, posledica nesrečne lege otočja, ker se tu križata gorki in mrzli zalivski tok. Viharji, dež, sneg_ in megla so tam na dnevnem redu, solnčne ure pa so redke. Zato je tudi razumljivo, da vegetacija ne uspeva, le ta pa tam poganja skromno zelenje. Ovce so glavni vir dohodkov prebivalstva, ker nudijo volno in meso. Poleg ov-čjereje se peča prebivalstvo tudi z ribolovom in lovom na ptice. Na otokih gnezd! na milijone ptic, katere love kar z mrežami. Lov je posebno nevaren, ker morajo lovci na strme stene. Vsako leto se ubije mnogo lovcev. Ribiči, ki se upajo s svojimi bornimi čolnički daleč na morje, love predvsem morske pse, kite in some. Prt raztelesenju ogTomnih morskih pošasti so izredno praktični, včasi rabijo za razseka-nje soma samo dve uri. Otočje je bilo prvotno naseljeno po hcih, katere so kasneje izpodrinili Normani V 14. stoletju je nevarna epidemija skoraj iztrebila prebivalstvo. Otoki so najprej spadali pod norveško, kasneje pod dansko oblast iDanci potrošijo najmanj par milijonov kron za investicije na otokih, čeprav od tega nimajo posebne koristi Prebivalci pa kljub temu streme po samostojnosti V ostalem živi prebivalstvo zelo skromno, je skrajno konzervativno in nedostopno novotarijam. Večina hiš je kritih s travo. V zadnjem času je sicer opažati nekak napredek in tudi hiše se modernizirajo. Največje mesto na otočju je Thopharn, ki šteje okoli 3000 prebivalcev, ima lastno šolo in celo nekako pripravnico, kjer se študenti pripiavljajo za študij na danskih univerzah. Jezik, ki ga govori prebivalstvo, se imenuje eta in je nekaka mešanica šved-ščine, danščine itd. V drugem delu je predavatelj govoril o GrSnlandu. Gronland je največji otok na svetu, ki ga večinoma pokriva večni led, mestoma do 1000 metrov debel. Le obrežje, zlasti zapadno, je prosto ledu, in tam so tudi naseljenci, večinoma Eskimi. Eskimi se žive večinoma z lovom na severne jelene, z ribolovom in kitolovom. Možje hodijo na lov, vse ostalo opravljajo žene. Eskimi imajo nenavaden talent za ornamentiko. Originalno je tudi njihovo štetje. Štejejo na prste. Srednji prst leve roke pomeni tri desne pa osem. Do dvajset si pomagajo tudi s prsti na n oer ah. Več ko dvajset je zanje že problem. Ce Teče Eskimo 23. potem pove to tako: srednji prst tvoje desne roke. V mislih ima namreč svojih dvajset prstov na rokah in nogah in še tri prste dotičnega, s katerim govori Predavatelj je svo.ie predavanje Izpopolnil s krasnimi skioptičnimi slikami z otočja Far Oer. Občinstvo so zadivile zlasti strme bazaltne stene, originalne, s travo krite hišice, slike pri »mesarjenju« kita, prekrasen vodoroad itd. Z Gronlanda, kjer je predavatelj bival več tednov, so izredno uspel! posnetki gorovja, koiorirane slike Eskimov, posnetki polnočnega solnca. zlasti pa severne luči. ki se zde kakor bogata draperflau Za krasno in izčrpno dve uri trajajoče predavanje ter res izredno lepe posnetke je žel predavatelj spontano odobravanje. Prvo letalo na otoku SvoJeSasao smo poročal! o letalski ekspedldjl francoskega stotnika Goclettea, ki Ji Je bito nam. reč preštudirati vse okoliščine za osnovanje velike traosafriške proge za potniški promet Ta okspedicija Je dosegla te dni svojo skrajno Južno točko, otok Rčuskm, od kader se vrne ▼ domovino. Tamošnj! prebivalci niso še nikoli videli letala, U bi pristalo na njihovem otoku, zato ie Ml sprejem naravno zelo navdušen. Zgornja slika kaže pristajanje Gouletteovega aparata, na spodnji stoki kapitan Goulette (3. od leve) in oba njegova spremljevalca Marcbessean (2.) ter Bourgeote (4.) t družbi tamošogb dostojanstvenik**«, SOKOL Sokolsko lutkovno gledališče aa Taboru je priredilo preteklo nedeljo nedeljo v režiji br. Počivavnika zanimivo igro »Li-fijana in Rožencvetc, katera zahteva od lutkovega gledališča že precej opreme in tudi dobro navežbanost vsega sodelujočega osobia. Igra je biila zelo vestno pripravljena, kar moramo pohvalno omeniti. Zlasti pa so na rranogobrojno deco vplivale zares lepe iti primerne kulise in sploh celotna oprema odra. V tem oziru se je uprava gledališča potrudila, da je s svojimi skromnimi sredstvi dosegla prav čedne svetlobne efekte, ki so celotni potek igre olepšali in nekako pospešili. — Polagoma, pa vedli bolj in bolj se razvija naše edino sokolsko lutkovno gledališče v Ljubljani in tudi o obisku se lahko trdi, da je trajno dober, kar priča o zani-manu staršev in seveda dece za to vrsto zabave. — Pohvalno moramo omeniti tudi sokolski orkester, ki sodeluje pri sleherni predstavi z manjšim oddelkom. Iz delovanja godbenega odseka Sokola L leta 1929. Omenjeni odsek ie imel v pretečenem letu dvoje oddelkov: pihalno godbo in pa salonski orkester, ki je po potrebi sestavil 2—3 jazz-bande. Vežbanje vseh odderkov se je vršilo vztrajno vse leto ter nam pckazuje tozadevna statistika, da delo napredu e- Pihalna godba je icnefla skupno 58 rednih vaj, vpisanih bratov godbenikov je bilo povprečno 39, celokupni obisk 1189 oseb, povprečno na uro 20.5. Orkester pa je štel, povprečno vpisanih 26 bratov m 1 sestro ter je vežibal v 73 večerih s skupno udeležbo 952 oseb ali povprečno na uto 13 bratov. Glede sodelovanja leta 1929 bi bilo omeniti, da je nastopila pihalna sodba skupno 20 krat, orkester pa je imel 40 nastopov pri domačem društvu in izven njega pri drugih sokolskiii in na-rodnfh društvih. Kdor ve, kako težko ie ustvariti jn nato tudi obdržati kako prostovoljno godbeno udruženj e, bo vedel tudi ceniti trud našfh bratov-godbenikov, ki poleg dnevnega dela žrtvujejo še večere, da dosežejo kak napredek in uspeh. Salonski orkester, je že stara institucija pri Sokolu J., saj ga je ustanovil že brat Počivavnik Jože pred vojno leta 1908.. ga vodil do svoje prerane smrti, nakar so ga prevzeli drugi požrtvovalni bratje. Pihalna godba pa traja letos že pet let in zaznamuje vse- okrajnl cestni odbor mariborski sklenil, da je pripravljen prevzeti izgradnjo ceste, ki bi služila poleg splošnoprometnih tudi v avtomobilske svrhe, ako bo to dovolila banska uprava. Na osnovi tega sklepa sta tudi občini Ruše in Lobnica že sklenili, da sta pripravljeni dati zakoniti prispevek, ako pride načrt do realizacije. Tudi posestniki so izjavili, da bodo dali na eni strani zemljišča brezplačno, na drugi strani pa tudi prispevke v naravi in denarju.. Na osnovi vsega tega se je podala nedavno posebna deputacija v Ljubljano k banski upravi in gradbeni direkciji ter je zaprosila za državno podporo. Upati je, da bo rešitev ugodna in da bo dospela čim prej. Teren je na severnem pobočju Pohorja proučen že v celoti. Dognano je. da bi šla cesta vseskozi čez trdna, neplazna tla. Vmes je en edini potok, sicer nobenega vodovja. Do sedaj je zgrajena cesta v dolini 1 km na severnem pobočju od Apnice proti Glažuti. Cesta naj bi vezala Ruše z Arehom in bi šla na južnem pobočju preko Žigarta, Sv. Urše in Smartna v Slov. Bistrico. Tako bi bilo celo Pohorje zvezano z lepo moderno cesto za vsakteri promet. Na južni strani je zgrajena do sedaj zasebna cesta g. Viktorja Gia-serja v dolžini 1 in pol km, ki bi se priključila novi cesti. Z delom na severni strani so včeraj prenehali, da se počaka odločitve glede državne podpore. Zvezana bi bila z novo cesto tudi Mariborska koča z odcepitvijo od Areha in bi se ta cesta nadaljevala z okrajno cesto v Reko fn Hoče. V Sedlovcu bi se eventualno odcepila še cesta proti planoti nad Glažuto. Od grebena do vznožja ori Rušah bi merila cesta 12 km in bi bila to za vse prebivalce zapadno od Mariborske koče naikrajša zveza na kolodvor. Seveda so dela preračunana na več let. Naša podružnica SPD pa se bavi še z drujrim projektom. Ima do sedaj dvoje postojank: Ruško kočo. ki je na novo razširjena in preurejena ter razpolaga danes z nad 60 posteljami. Sobe so tudi zimsko ooremljene. Ima eno najmodernejših hladilnic v Sloveniji. Restavracijski prostori obsep-alo tri velike sobe za skupno 180 ljudi. Hlebov dom — draga oostoianka — je na važnem križišču cest Podružnica oa se noče lotiti tudi zgraditve dostopa v Sumik Dvignila bi se pešnot nad straeo tako vi-^V ,df bi ne dos<*Io nobeno neurle. Ob Velikem Sumiku bi se nanravila serpen-tina v skale in čez Veliki Sumik viseči most Tako bi bil dostop ne samo lepo urejen, amnak bi bila tudi skrajšana zveza med Rusko kočo in Sumikom na eni ter med Smolnikom in Klonnim vrhom na drugi strani. Seveda bo tudi tu morala priskočiti na pomoč državna in banska uprava Nasa obrtno-nadalievalna šola, ki smo stranski napredek in uspeh, kar priča tudi j° ustanovili pred dvema letoma, istotako •vsakoletno naraščanje naročil po br. sokol- j "ASIfilV/f" ,PT'Jedi!a že dvo.ie raz- skih društvih. — Želimo, da bi tudi v okri- * ....... l:u So-koia kraljevine Jugoslavije prospeva-fj ti dve instituciji Sokola I., godba in orkester. dolžnost sokolskih društev pa je, da ju podpirajo- S 15. januarjem so sokolska društva, ki so bila preje včlanjena v JSS zaključila njihove račune in vse pripravila, da prevzamejo nove uprave SKJ društveno poslovanje. Kakor izvemo, se bo vršila prva, konstitučna se'a saveznega starešinstva v Beogradu že drugi teden, nakar bodo imenovane. župne uprave, ki bodo nato končno imenovale tudi društvene odbore. Delo pa se seveda po vseh društvih vrši in mora stav Obiskuje jo danes 40 vaiencev. t-» • tore3 de,amo "a celi črti. Ob nri-Iiki bomo javnost zopet obvestili 0 nadaljnjih naših ukrepih in dejanjih. Praktične Američanke Po uradnifh podatkih je bilo lani v Cbi-cagu ločeno 9670 zakonov, kar pomeni rekord za vse Zedinjene države. Zanimivo je da se je izreklo sodišče v 75 % vseh slučajev za ločitev na zahtevo žen, Id niso marale sporazuma z možem. Ločenkam priznani alimenti znašajo nad 4 y2 milijona dolarjev. Ni dvoma, da stopa veliko število Ame_ ... o.,wa ^ ............ ...... "čf3^ v zakon samo zato, da se čim prej vršiti nemoteno dalie, da priprave za zlet ,n ® na ta način zagotovi doživljensko v Beogradu ne zaostanejo. I Poko^Jno Slovaško Sokolstvo r Ameriki je Štelo po zadnjih statistikah skupno 10.105 moškega in 2633 ženskega članstva ter skupno 8225 naraščaja in dece. Podpornega članstva pa je okoli 9000, ki se drugače ne udeležuje društvenega delovanja Ugotovljeno pa je, da se zadnjega zleta ni udeležilo članstvo tako, kakor bi moralo. — Prihodnji veliki skupni alet se bo vršil v Binghamptonu leta 1930. češkoslovaški dnevni listi beležijo v njihovih sokofekih rubrikah stalno ves razvoj ustanovitve Sokola Kraljevine Jugoslavije ter prinaša jo tudi izvlečke iz zakona in vseh dosedaj izišiih naredb. o likvidaciji, o ugodnostih pri vojaškem službovanju itd. Smučarskih tekem je bilo v češkoslovaškem Sokolstvu leta 1929. 6kupno v 27 župah 45, ki se jih je udeležilo skupno 1646 tekmovalcev. Tekma v skokih je bila uvrščena v tekmovalni spored pri 19 prireditvah. Zvezna prireditev pa se je vršila v Novem mestu na Moravskem, letos pa bo koncem januarja in v februarju v Plavech na severnem Češkem. Tekma bo na 50 in 18 km, tročlen-skih družinah na 12 km, v skokih, zbiranju itd. Udeležba bo sigurno velika. Manj kakor 20 let stari tekmovalci ne bodo pripuščeni k težiim tekmam. Uvede se tudi tekma prvakov, kier bodo tekmovali vsd prvaki ČOS za leta 1926. do 1929. Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV: Petek, 17. januarja. LJUBLJANA 12-30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13-30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio - orkestra. — 18.30: Dr- Valenčič: Socializem kot gospodarski sistem. — 19: Gospodin ska ura. — 19.30: Italijanščina. — 20: Veseli Dolenjci: govor, zdravice, petje. — 21: Koncert radio - orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Morsejevi znaki- Problemi Pohorja m Dravske doline • Ruše, IS.-januarja Le malokdaj se od nas izve kaj v javnosti, ki si lahko misli, da spimo pravcato zimsko spanje. In vendar temu ni tako. Evo: Naša ponosna stavba Sokolskega doma .ie pod streho in tudi na znotraj že toliko urejena, da za silo služi že tudi za prireditve. Prvo večjo prireditev smo imeli na kraljev rojstni dan 17. decembra, ko smo zaobljubili članstvo. Postavili smo si v dvorani tudi velik oder v obsegu 70 kvadratnih metrov, z dvojno višina Gotovo edem največjih, če ne največji podeželski oder. Možna je ureditev moderne odrske mašinerije. Dvorana, ki meri 20 m v dolžino, 10 v širino in 8 m v višino, je trre-iena tako, da bo lahko služila tudi za kino. V ostalem je dom pTioraven. da služi kot splošno kulturno središče. V prvem tiad-stropiu bodo sobe za pevske vaje, za Hud-sko kniižnico itd. Sokolski dom bo postal kuKarni centrum. Zidali bomo novo šolo. Kraini šolski odbor bo raznisal te dni natečaj za idejni načrt nove šolske zgradbe. Predvidenih je 14 razredov za osnovno šolo, 2 razreda za otroški vrtec in 2 prostora za gosnodinj -ko šo'o. ?ola ho naimoderneie urejena, z vodovodom. kopalnico, izplakovalnico itd. V 7vezi s tem se proučuje vprašati ie vodovoda. Voda bi se naneljala iz naibližie bii/ine na Pahorju. Izvedla bi se akcija na zadnr/ni podlagi. Prob'em pohorske ceste iz Ruš nreko 'Areha in Smartna v Slov. Bistrico, odcepitev dn Mariborske koče. se «e vedm naprej rešuje. Na predlog g. Feliksa Robiča jc Sobf^i 18. januarja. LJUBLJANA 12-30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, boTza, reprod. glasba. — 13-30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio-orkestra- — 18 30: Esperanto. — 19.: Nemščina- — 19.30: Tolstoj: Vstajenje, igrajo člani Delavskega odra. — 20.45.: Koncert pevskega kvarteta »Ljubljane«. — 21-30.: Ohcetni godec igra na harmoniko. — 22: Napoved časa in poročite. _ Koncert radio-orkestra. BEOGRAD 10.30: Reproducirana glasba —12.40: Koncert radio-kvarteta. — 18: Popoldanski koncert. — 20-: Koncert g. Ho-iodkova in radio-kvarteta. — 21.: Poročila — 21-10: Dramski prizor. — 21-40: Koncert na citre. — 22.40: Godba za ples. — ZAGREB 12.30: Reprod. glasba. — 17-30 Koncert radio-orkestra. — 20.30 Koncert komorne glasbe. — 21-50: Lahika godba. — PRAGA 16-30: Godba za ples. — 19: Zabaven program. —'20.30: Večerni koncert. — 21-30: Klavirski koncert. — 22.20- Lahka godba- — BRNO 16.30: Koncert iz Prage — 19.: Prenos iz gledališča Halevyjeva opera »Židinja« — 20.50: Orkestralen koncert 22-30: Koncert iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Mladinski program- — 19.25: Reproducirana glasba. — 20.30: Večerni koncert. — 23.: Godba za ples. — DUNAJ 11.: Dopoldanski koncert — 15.; jazz _ 1745. Koncert komorne glasbe- — Operetni večer. — BERLIN 16.30: Orkestralen koncert — 19: Violinski in klavirski koncert. — 20: Odlomki iz operet. — 21-: Kabaretni program. — Godba za ples- — FRANKFURT 16.: Popoldanski koncert. — 19.30: Klavirski koncert — 20-: Vedra glasba. — 20-30: Burka. — 21.15: Mešan program. _ 22.50: Godba za ples. — LANGENBERG 17.30: Večerni koncert — 20-: Zabaven večer. Nočni koncert in ples. — STUTTGART 15: Koncert orkestra mandolin in kitar. — 16: Koncert orkestra. — 19.30: Prenos vsega programa iiz Frankfurta- — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert radio-kvarteta. — 12.05: Opoldanski koncert. — 18: Reprod. glasba. — 19-30: Koncert solistov. — 20-50: Orkestralen koncert. — 22: Ciganska godba. — LONDON 20.30: Mešan program. — 20-45: Pantomina. — 22-35: Koncert vo aške godbe. — 22.35: Godba za ples- — RIM 17.30: Popoldanski koncert — 21-02: Vokalen ir. instrumentalen koncert. Prometni zavod za premog d. d. Ljubljana prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo samo na debelo PREMOG, domači in inozemski, za domačo kurjavo in industrijske svrhe. KOVAŠKI PREMOG vseh vrst KOKS, livarniški, .plavžarski in plinski. BRIKETE. Prometni zavod za premog, d. d., Ljubljana, Miklošičeva cesta št 15/L. Trgovske lokale vpotaCne tudi §a pisalne na Miklošičevi cesti oddamo v najem z avgustom t. 1. — Pojasnila daje Prometni zavod za premog d. d., Ljubljana, Miklošičeva cesta 15'I 3ia de&Gthanje dvoran in sa!onov, za veselice, slavnostne prireditve itd. se priporoča IVAN ŠIMENC, LJUBLJANA Lepi pot 24 Telefon 3044 Naš dobri ode, soprog o3. brat, stnic, svak, gospod Xo$ufiasta tfelfja najfinejša za šport. Tud5 so došli moderni in smyrna vzorci za preproge, kakor tudi volna v vseh barvah. TONI JAGER Ljubljana, Dvorni trg 1. ZNCN\ CtAvoBOz. Vsi, ki trpite na živčnem glavobolu, migreni, nahodu, gripi itd. ter se radi tega počutite utrujene in nesposobne za vsako delo, nabavite si takoj „Nosal" je danes ob 11. uri dopoldne po dolgem trpljenju mirno preminul. Pogreb pokojnika se bo vršil dne 18. t. m. oi> pol 15. uni vz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv Križu. Naj počhna v miru! Ljubljana - Šiška, 16. femar)a 1530. TerezUa, soproga; Anton, Pavla, Štelka, Lado m Darinka, otroci. 1920 ODDIH NA ADRIJI CRIKVENICA: HOTEL MIKAMAKE. Soba in penzija 75—90 Din. 10% odkup napitnine. Prospekte in pojasnila daje Put-nik, Ljubljana, telefon 24—72. - 1484 Zalivala V najtežjih ura* našega življenja, ko nas je zapustil naš nenadomestljivi edini sin in brat Miro Kune smo prejeli toliko izrazov sočutja, da nam ai mogoče vsakemu posamezniku zahvaliti, ter se tem potom aaj-topleje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo gospodu dT. R. Ju-gu, preč. gospodu dr. Angeli-ku Tomincu, akademikom Pom. voi. akademije v Dubrovniku za častno spremstvo, njegovim sošolcem ter ostalim za tako številno udeležbo na n-jego^i zadnji peti. Srčna h.aLa vsem. k5 90 • tofikfa in teto lepim cvetjem zagrniti grob našega ljubljenca. Maša zadušmca se bo brala r soboto 16. januarja 1930 ob 8. ari zjutraj r stoki i cerkvi. ŽALUJOČA RODBINA KUNC. prašek za aosljanje Z uspehom boste zadivljeni! »NOSAli« prežene bolečine, Vam razbistri in osveži glavo da se prijetno počutite in se veselje skoro povrne. Pomnite! Nosal ne škodi želode«, srcu, ledvicam itd. ker se ne zanživa. temveč vdihava (šnofa). Zahtevajte v lekarnah orig. omot »NOSAL«- J"r ^ nI Bahovec po Din 10»— z napisom proizvajal- »/IU V Vtiča: Apoteka Me., hovec, Ljubljana^ Br« poeetmeg* BaBsanOt. kmiaNwa,nc5?& Skrt>na mama' sta™ mama' tašča, sestra, sva-Kinja, teta. sestricna, gospa Marija Gajšek roj. Tramšek vdova šol ravnatelja je po dolgotrajnem, vdano prenašanem trpljenju 16. ianuarfa nre-vide^ s toJazrh s v. vere v 61. letu izdihnSfsvojo plemeStodušo. P/ebiage pokojnice bo v soboto, 18. t. m. ob 14 ^ iz brežjuf Voja^iška ulica ^ magdalansko PokSaSče v P<£ MARIBOR, 16. januarja, 1930. rani Sečnik, sestre — m vsi ostali sorodniki. Beli zobje olepšajo vsak obraz. Cesto že zadostuje samo enkratno čiščenje z prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da se doseže lep sijaj slonovine tudi na stranicah zob, ako se vporanlja posebno izdelano ščetkico za zobe. Ostanki jedi, ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilobe neprijeten duh ust. odstranjujejo se najtemeljitejše z Chlorodont-ščetko. Poskusite najprej z maio tubo Chloro-dont-paste, ki stane Din. 8-—. Clilorodont ščelka ra otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporaho Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. 9 Ljubitelji umetnin! m,F110 V" Ji" rn- 'n ^ ja,nuaTJa se bo prodajalo 230 komadov oljnatih slik, starinskih in novih Dalie zgodovinskih narodnih no«, starih skrinj Zdo™ i ^ r^' Vaz ¥ ProdaJaIo se bo za bag ft e lTe dajo ^ 9 PTi,iko! Stvari se ifhko c^e J 0(1 9~L m 3—5- na Gallusovem nabrežju 33, na oglu Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in stric, gospod FRAWC nv^ 1 poštni poduradnik v pokoju v sredo, dne 15. t. mn po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v Petek, dne 17. januarja 1930 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Voifova ulica št. 6, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 16. januarja 1930. Občin« LjuhljaD* . , » , . ... M«.tn, juer-i,,,. «»0/i uloDoko žalujoči ostali. Za vse ob srn-rti naše nepozabne pokomice, gospe Marije Šnšteršič prejete izraze blagodejnega sočutja, za prekrasna cvetlična darila in za mnogobrojno častno spremstvo k njenemu zadnjemu počitku iskreno izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so se spomnili prerano nam umrle. Hvala vsem za vse! Radovljica - Lancovo, dne 16. januarja 1930. 1915 ŽALUJOČI OSTALL I I Vsem sorodnikom prijateljem in znancem, ki so swemili našo ljiibljeno neipozabno ma.mrco, gospo Marijo Mover soprogo gost. in posest. na njeni zadnjf poti, izrekamo tem potom najisfcrenejšo za-livalo. Predvsem smo pa dolini, da se zahvalimo č. g. župniku Zankairju za tolažili* obiske, gg. dr. Riko Jugu, dr. Albertu T r trnku m dr. VilJco Rmpn-ikm »a ves trud v težki dolgi bolezni. Nadalje se zahvaljujemo bolničarki g. Suflaj, ki jo je ves čas muke polne bolezni toOažila in it stregla z vso ljubeznijo in veliko požrtvovalnostjo do zadnjega zri hljaja. Zahvaljujemo se tudi g. pevcem za v srce segajoče žatostimke doma in ob grobu. Vsem isJopena hvala! Maša zadušnica se bo brala v soboto in t torek ob 8. ur: zjutraj v cerkvi sv. Frančiška v Šiški. Ljubljana - Šiška, 1«. januarja 1930. ŽALUJOČI OSTALI. Heetai pogrebni isrod občina Ljubljani V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš srčnoljubljeni soprog, oče, stric in svak, gospod Vinko Metllkovič mestni gozdar, dne 16. t. m. po večletnem mirčnem trpljenju preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v soboto, dne 18. januarja 1930 ob 2. uri popoldne izpred kapelice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križal. V Ljubljani, dne 16. januarja ;930. 1917 GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALL Inserirajte v „Jutru" sArtar Benoedes BELFECIOE Pustolovski roman 'f™ ČETRTI DEL Vsi prisotni so se jeli odpravljati iz ateTrerja, a Menardier, ki je bjl med tem odprl mala vratca in pogledal venkaj, je nenadoma vzkliknil: »Gospod ravnatelj, dovolite mi, da zadam gospodični Bergenovi še nekaj vprašanj.« »Izvolite!« »Ali so bila ta vrata, ki vodijo na vrt in so le nekaj metrov oddaljena od vrtnega zidu, zaklenjena?« »Navadno so...« je brez obotavljanja odgovorila dmižabnica. »Z gotovostjo pa ne morem trditi; mogoče je, da so bila odklenjena. Rabili so jih, da so manosili v atelier cvetlice, s katerimi smo okitili mrtvaški oder. Morda so jih v naglici in zmešnjavi pozabili zakleniti.« Menardier je nadaljeval: »Ali je med služinčadjo gospodične Desrochesove kdo, ki je šele nedavno stopil v njeno službo?« »Ne, gospod. Šofer, ki je po službi izmed vseh najmlajši, je v hiši Je deij nego leto dni... Na svoje poizvedbe smo dobili o njem najboljše podatke, ki jih je tudi potrdil s svojim vedenjem. Vsi drugi posli služijo rodbini Desrochesovi že po mnogo let, tako da jih zdavnaj poznam in cenim. Za vsakega izmed njim sem prerok kakor sama zase. To sem povedala tudi gospodu Chanteooqu.« »Mar je bil gospod Chamtecoq tu?« je malomarno vprašal Menardier. Gospa Mauroyeva, ki je doslej molčala, je vzkliknila: »•Kaka nesreča! Če bi se bila moja uboga sestra obrnila policijskega komisarja namestu do tega Chantecoqa, kdo ve, ali »ie bi bila še živa!« »To je zelo mogoče,« Je zamrmral Menardier. »Le kje je zdaj!« je nadaljevala gospa Mauroyeva. »Kam Jo je zavlekel ta lopov ?... Oh, gospoda, obljubite mi, da jo boste našK, preden zločinec uniči njene ostanke!« Prizor je postajal mučen. Ferva!, ki ga je hotel končati, je degal: »Pojdimo sedaj k spletični.« Nato se je obrnil h gospe Mauroyevd, rekoč: »Morda je bolje, milostiva, da ne prisostvujete temu zasEšanju, ki bi brez haska povečalo vašo bol.« »Prav imate, gospod ravnatelj,« je potrdil Maurice de Thouars. »Odvedel bom gospo Mauroyevo na vrt...« »Ne, ne!« se je uprla mlada žena. »Vse hočem videti in sHSatL Nič se ne bojte, pogumna bom.« Ferval se ni upal vztrajati na svojem stališču. Pod vodstvom El-ze Bergenove so visi krenili v Juliettino sobo, ki je bila v vrhnjem nadstropju hiše. Spletična je zleknjena ležala na postelji. Glavo je imela ovito z mokro brisačo. Najprej je stopila v sobo gospodična Bergenova, za njo pa Ferval in Menardier. Gospa Mauroyeva, Maurice de Tbouars in policijski komisar so ostali na hodniku. A vrata sobe so ostala odprta, tako da so lahko opazovali in poslušali vse, kar se je v njej godilo in govorno. Gospodična Bergenova je stopila k Julietti in jo z dobrohotnim glasom ogovorila: »Ljuba Juliette, gospod je ravnatelj sodne pofrcije, ki vas želi osebno izprašati o tem, kar se je snoči zgodilo v atelierju. Nič se ne vznemirjajte ... Za vas in za nas je dobro, da poveste vse, česar se morete spomniti. S tem omogočite razkriivkanje iri kaznovanje lopova, ki nas je hotel vse pomoriti« Juliette je pogledala okoli sebe. V njenih očeh se je še vedno zrcalil nepopisni strah, s katerim jo je hilo navdalo novo pojavljanje louvrske prikazni. Ferval se ji je približal: »Gospodična je rekla s prijaznim glasom »Dajte povejte nam, kar veste.« »Gospod ravnatelj,« Je odvrnila spffetična — Menardier Je ta čeSkal v svojo zapisnico — »bila sem z gospodično Bergenovo k atelierju pri naši ubogi gospodični, ko mahoma vidim, da se odpirajo vrata ... in potlej..« Umolknfla je, kakor da jo ob spominu na prikazen iznova popada vsa snočnja groza. »In potlej?« je prijazno vprašal Ferval. »In potlej se je prikazali strah,« je trudoma nadaljevala Juliette. »Gospodična Bergenova se je onesvestila... Jaz sem zavpila... a pošast je skočila proti meni in me udarila po glavi z nekakšnim kladivom ali s čšm... Zgradila, sem se, a zavest me ni popolnoma minila...« Spet je morala prenehati, ker j! je dih zastajal od razburjenja. Gospodična Bergenova je vzela steklenko z etrom in ji ga podržaia pod nos. Med tem se je Menardier tiho obrnil k starejšim: »Ta izpovedba je ista kakor izpovedba dfužabnice, samo...« Ferval mu je neopazno mignil, naj molči. Julietta, ki ji je bilo odleglo, je z nekoliko močnejšim glasom nadaljevala: »Po4ej, gospod, sem videla, kako je prikazen stekla proti divanu, vzela gospodično na roke in z njo pobegnila iz atelierja.« »Nočem vas preveč utruditi, gospodična,« je rekel policijski ravnatelj, »a vendar bi vam rad zadal še nekaj vprašanj.« Juliette je pokimala, Češ da je pripravljena odgovarjati. »Ali ste videli prikazen, ko se je prvič pojavila v tej hiši?« »Da, gospod.« »In ste zanesljivo prepričani, da Je bila snočnja prikazen ista kakor takrat?« »Oh, menda, gospod ravnatelj!« »Ali je bila ogrnjena z doflgo črno haljo?« »Da, gospod.« »In na glavi je imela kapuoo, tako da ni bilo moa razločiti ohraza. »Da... kapuca je imela samo dve hiknfi, skozi kateri so gledale njegove oči.... Oh, te oči!.., Ta pogled!... NikoM ga ne bom pozabila!« CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 JCdcr hece p -JJ- ali GaGe druge informacijo ticoco te malih oglasov naj priloži v »namGah a fm% *__ sicer ne bo prejel odgovora t * Z~Jsss CENE MAUM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda t Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je aposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Kavarn, vajenca najmanj lo let starega, šole prostega, sprejme takoj kavarna Krapš na Taboru. Ljubljana. 1352 3 dobre čevljarje fkd znajo delati na stroj za natezanje, na stroj za prešivanije (Durchn&hma-schine) in na stroj za fle-sibel šivanje (Deppelma-schine) sprejme tovorna čevljev takoj v stalno službo. Plača po dogovoru. Ponudbe na naslov Ivan Prešern, tovarna čevljev v Kranju. 1260 Delovodjo za tovarno čevljev ki je zmožen voditi res obrat ter se razume popolnoma na vse čevljarske stroje ter ima že večletno prakso v tej stroki, sprejmem takoj v stalno službo. Ponudbe z navedbo plače in prepisi spričeval ma ogi. oddelek »Jutra« pod šifro »Delovodja«. 1259 Viničarja veščega vinogradstva, sadjarstva in kletarstva, sprejmem na posestvo v Va-raž-•linskih toplicah. Prednost imajo samci. Pri oženjenlh brez otrok, bi morala žena biti vešča kuhanja in hišnih del. Ponudbe z navedbo dosedanje službe in spričevali na naslov: Ka-milo M i kič. Ljubljana, Poljanska cesta 15/1. kjer se lahko tudi predstavi osebno in o vsem dogovori. 1385 Vajenko za modi^tovsko obrt sprejme salon »Chicc, Wolfova ulica 3/1. 1305 Trgovski pom°čnik popo.noma verziran v tr govini z manufakturo, že-le-zmno in špecerijo, spreten prodajalec in trgovski vajenec poStenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, ee sprejmeta. — Ponudbe pod šifro »S. L 500« na oglas, oddelek »Jutra*. 1182 Za šivanje metel sprejmemo več dobro iz-vežbanih deklet. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1351 - ■ " 15.150« 1327 Trgovski sotrudnik m!a."6a prvovrstna moč modne in manufakturae stroke dohi mesto s 1. marcem. — Pogoji: samski, popolnoma verziran manufakturist, živahen, po možnosti vešč nemščine. Ponudbe s točno navedbo dosedanjih službenih mest in prepisi spričeval na ogl. oddelek »Jutra« pod »Manufakturist«. 1333 Varuhinjo k otroku za čez dan sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1374 Frizerko debro izurjeno sprejme Mra-kič, Maribor, Oankarjeva ulica 1. 1391 Sposoben vrtnar samski, dobi takoj služ.bo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 1300 Šivilja ee priporoča za delo oblek plaščev ter ženskega in moškega perila. Pride tudi na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1387 1. obl. kon. šoferska šola Camernlk, Ljubljana. Dunajska cesta 36 (Jugoavto). Tel. 2236 Pouk in praktične vožnje. 251 Prodajalka kurjena v trgovini mešan, blaga, žela premeniti služ bo. Event bi pomagala tudi pri domačih delili. — Nastopi takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1203 Mlad fant išče službo sluge, tekača ali kaj sličnega. Gre tudi preti manjši p'ači. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 1168 G. Th. Rotman: Bratec Branko in sestrica Mica (Pravljica s slikami) (Ponatis prepovedan) Katero podjetje bi potrebovalo dobro delovno moč, želez. urad. \ 'pok., veščega slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, v govoru in pisavi ter uvedenega v železniških in trgovskih manipulacijah. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Delaven«. 931 Mesto gospodinje ali kakršnokoli zaposlenost — najraje v Ljubljani aH kje v bližini želi gospa, srednjih let in čedne zunanjosti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro •»Bližina Ljubljane«. 1326 Ekonom s Šestletno prakso i S 5 e 6'uibo za takot Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 1340 Gospodična spretna, ižče mesto nataka-rice-začeitnice. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 133S 73. Kmalu je bil spet na dna vodnjaka. Stekel je na tišji kraj, ki mu ga je bil Ruso-brad opisal. Da. tam je bil zrahljan kaiwn; vlekel je in vlekel... ne, to pa res ui bilo lahko. »Kdaj je še kdo videl takega bedaka!« je vzkliknila podgana. »Vleče in se ubija s temi težkimi kamni, da bi prišel do stare čarovniee in spravil svoje življenje v nevarnost... ko bi lahko tako krasno živci pri pritlikavcih!« A bratec Branko se ni zmenil za njeno čenčanje; že prevečkrat sem poslušal druge, je mislil sam pri sebi. Vlekel je za kamen, dokler ga ni izdrl; nato ]e zlezel skozi luknjo. Tam pa — joj, groza! Mlada šivilja išče v bo1 'si hiši mesto k otrokom. Naslov v ogla', oddelku »Jutra«. 1328 Prodajalka špecerijske stroke, že ve? let poslovodkinja podružnice, želii premeniti službo, ali pa prevzame v na.i°im fw>riieVo t^nvino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« p«d značko »Prodajalka 1930«. 1357 Drva hrastove odpadke od parket o v ima stalno zalogi in jih nudi v vsaki količini tvrdka J. Pogačnik. Škofja Loka — ob kolodvoru. Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din. L. Brozo-vič. Zagreb iiica 82. Kemična čistilnica perja. 262 Čajno maslo fino, prvovrstno blago, od likovano z zlato kolajno prima »Imperial« sir razpošilja najugodneje vsake množine mlekarna L. Horvat, Središče ob Dravi. 1332 Lepa ročna dela visoko evetiljko s senčnikom, plišasto jopico ter kožo za preprogo prodam, -r-Naslcv v oglasnem oddelku »Jutra«. 1366 Strešne opeke 2000 komadov zarezane, rezkalni in 1 skobelni stroj za mizarstvo prodam. Ponudbe na ogTaeetn Slovenije, z blagom, šivalnimi 6troji in vsem inventarjem ugodno prodam. Potreben kapital 50.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. Poslovni prostor za obrtnika oddam blizu hotela »Umom«. Vprašanja ba oglasni oddelefc »Jutra« pod »Obrtniški proator 666« 1232 Frizerji! Naprodaj je največji fet-zer&ki salon (a dame brivski salon v Beogradu Ponudbe na Jugomosee — Beograd pod šifro »8«. 1220 Brfvnlco ▼ sredini mesta takoj predam. Pontidbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Brivnik«, jase Hrastovih in bukovih hlodov cca 150 m3 hrastovih, 80 m» bukovih I., n. in hrastovih polusuhih drv proda za takojšnjo dobavo Dratro Hadl, Nov« meeto. 1265 Hrastovih pragov 2.30 in 2.40 m, « dobavo februar-julij, kupi -vsako množino resna in solidna tvrdka, proti plačilu pri nakladanju. Detajlirane po. nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »'Pragi« 1186 Sobo in hrano za 1 ali 2 dijaka (dijakinji) ▼ vili. Naslov: Poljanska cesta 15/11, etop-njice H/9. 694 Stanovanje sebe, kuhinje in pritiHfa išče za mesec april ali maj ves dan odsoten zakonsk par, v bližini trnorek« cerkve. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka«. 1800 Majhno stanovanje s« 1 osebo — (Obe in kuhinje ali eobo « štedilnikom ^— 6e le megoče pritličja iščem xa maj. Ha-slov" in ceno je poslati na ogla«, oddelek »JMra« pod šifro »Zelo mirna stran V a« 1307 Stanovanje obstoječe » 5 sob in pritikiin oddam • 1. majem na Miklošičevi meti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Petcobno stanovanje, 1. maje. 1231 Stanovanje sobe, kuhinje in prHiktta oddam e februarjem. Na-slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 133? Stanovanje 1—a sofc, kuhinje in pritikiin Bče e 16. februarjem ali 1. marcem v Kranja boljfii zakonski par bre* otrok. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Stanovanje v Kranju« 1385 Kolodvor, Kuharica, Komercialist, Karikatura L Kino operater, Kodrolaska , „ , . Lil čraolas&a 792, Kupec 1. maireem Nsslor t_ ogl 46.933, Ljubim otroke, Le-oddelku »Jutra«. ,ms - - - — - Stanovanje S sob, kuhinje in vseh pritikiin oddam e 1. febr. ali 1336 2 prazni sobi • popolnoma ločenim vhodom iščem • 1. februarjem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jatra« ped šifro »31B2«. 1316 Opremljeno sobo oddam v Koritkori ulici 31 1274 Sobo prOTioo aH opremljene oddam x uporabo kopalnice in kuhini« r Lorčevi ulici et. 11/1. 1344 Opremljeno sobo oddam t ali S gospodičnama. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. 1345 Gospodična T (M. službi, išče • X. febr. lobico' ali kabinet e posebnim vhodom, v eredini mesta, event. r najbližji okolici. PiRmeae ponndbe pod »Kabinet« na oglasni oddelek »Jutra«. 1966 Lepo sobo ▼ eeotru mesta oddan e hrano. NaMor ▼ oglasnem oddelki »Jutra«. 1354 2 opremljeni sobi a posebnim vhodom in souporabo kopalnice, v bliiini drame oddam takoj ali s 15. februarjem. Naslov v cglas. oddelku »Jutra«. 1401 TfiiiT t* Železnato vino lekarnarja dr G. Piccolija ▼ Ljubljani, krepi« oslabele. malokrme odrasle in otroke. 829 Zoper slabokrvnost slabo prebavo, pomanjkanje teka ia oslabelost vsake vrste naročite 3 steklenice Hočevarjev« aroma tične železaata 11 ■ k t« r * po 20 Din steklenica. Razpošilja edino: Lekarna pri »Angeljn varuhu« na Vrhni ki št. 24. — Drugod ee ne dobil 1310 Zoper revmatizem išijaz, trganje, živčne bolečine, bodljaje itd. rabite davno preizkušen protlnski cvet ki ga Vam pošlje 1 navodilom in e poštnino za 40 Din lekarna pri »Angelja varuhu« oa Vrhniki it. 24. Drugod se ae dobil 1309 Hvpifi Zdravka! Pismo prepozno prejel — nosim za drag sestanek. — Oskar. 1383 Vdovec dobro eitatraa, Ieli skupno gospodinjstvo z ženo, ki ima matol pokojnino ali pa ločenko ( nekaj premoženj a, v starosti nad 30 let. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bliža ee po-mlad«. 1382 Lepo stanovanje 2 sob. kabineta, kuhinje in pritikiin oddam v vfli. Naslov pove oglasni oddelek 1367 »Jutra«. 1355 V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: Brinetka in plavdaeka, Bo-rongay. Brivski pomočnik, Bratski prijatelj, Brez konkurence. Bližina mesta, £li-Kna centra, Bančni, Bodi lepa, Carmen, Častnik, čas hiti. Cevl.iarne, Cisto takoj Celjski, Cehje. Dobra provizija, Dopisništvo 739. Duševna sorodnost. Družabnik Dolga praksa, Dva dni. Do Din 450.000, Dva dijaika, Eksistenca, Ing. Franio Piecher, Gostilna 1000, Gotov zaslužek. Gostilna A. G., HUtaa dela. Industrija 4. L A. Public i tae, Inteligent, pa odškodnina 50, Lepo posestvo, Lepo življenje, Laboratorij, Loka, Mizarstvo, M. K., Miroljubnost, Mesec april, Miza 598, Moj srečni dom, Mizar, Mimi, Marinšek Marec, Mlada, Mirno sožitje, Mehanik 83, Mesarija, Neodvisnost, Naobražena, Omare, Orlov S, Osamljen 71, Okolica centra 3, Prijeten dom, Oskrba 21. Preganjamo dolgčas, Pridna gospodinja 738, Ljudmila Pogačar, Prometni prostor, Perzijanor, Primemo za ordinacijo, Pragi 1186, Prijatelj, Prijateljstvo, Promet, Plačljivo takoj. Pekarna 730, Potnik, Poznanstvo, Poetrežnica 1000. Roža v samoti. Resnost, Rabim takoj, Resna ponudba — obrt 350. Re6«n, Resno C. C., Rešil Te bom bri?e, STgur-na bodočnost 1930, Samostojna 272, Smisel za prijeten dom. Stereo, Soba. Strokovnjak v lesni stroki, Stalno delo 810, Strokovnjak 35. Srečen zakon, Soliden par. Stanovanje 434. Srčna reobrazba, Samostojen 111, Sylva. Stanovanjska MSa, Stenogr., Snosob-ne. Sorodne duče. Samostojen 99. Slučaj. Sigurno in rentabilno, Tusculum. Takoj denar. Trajen sporazum, Trezen in prMen. Takoj ali pozneje S3. Tajnost zajamčena. Tako' industrija. Telefon S876. Upokojenec. 60. UeipeSno. Ugodnost, Ugodno, Ura. Uradnica. Ugodna prilika 158. Učenka-Ljubliana. Verziran prodajalec. Vrtnar. Vodna sila. Vsa sreča v h*rmo«ri-ji, Vsled bolezni. Ve&mllr. jonski promet. Vila. Vrtnarski strokovnjak. Vesten družabnik, ZanesHiv in dober $of«r. Zadovol:«tvo, Začetnica. Zasluž»k-Bled. Zelo usodna prilika. Zdrav-ko 28. Zane^liiv šofer. Življenje 30. živahna Primorka, 900. 400—700 Din. 45, 3. D. G., 70.000. Čevljarske stroje J za štancanje podplatov, kombinirane čistilne, za špa'tanje, za robljenje (Um-bugmaschine), za prešiva-nje (Durchnahmaschine) in več šivalnih, vse malo rabljene. poceni proda Ivan Prešem, tovarna čevljev v Kranju. 1184 Splošno, umetno, modelno strugarstvo lesa, koeti, popravljanje ei-garaikov, biljardnih ter kegljiških krogelj. Oblak, Vič-Gliace XIU/11. 10S6 Sodavičarsko obrt z inventarjem prodam v prometnem kraju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sodavičarska obrt«. Preklic Podipisam s tem pre&Seo-jem vse žaljive besede, ki "m :ih j-ovoril o gdč. Miri Vidmar ii Domžal, kot ne-•r««ničB6. Jože Kralj, Domžale. ta^ I kašelj, bronhitis, pljučni katar, angino la vm pijača* koleni DoMra ss v iBeh IctM -zdravi droperijafc. Oe ie nt kje uveden, »e r rasnfc behrieak pro- »brnite na MekrvsSea Mkniea m priporočan, odBkova, i« patentiran Hadovsk}j HUDOVSCIN Na zahtevo doMte brezplačno brošure raznih bolnišnic e izvrstnosti Hodovadna. lekarnar, MU, Vardanka aBea 4. 1 Kkatlja 38, S ikatij« IG Din eknpno s poštnino rrfitf:: r Veliko veselja boste napravili sebi, če bo ste slišali lastno petje na svojem gramofonu, ki ga lahko sami takoj snimate in slišite po mojem navodila na voščeni plošči. Za navodilo je poslati 10 Din. Tudi že peto ploščo lahko dobite kot vzorec po pov zetju 20 Din, na kateri potem lahko snimate brez drugih 6troškov. — Cenjene ponudbe na F Stipčič, Zagreb, Klaičeva ulica 9. 1348 črn klavir d afero ohranjen ^godoo naprodaj. Naslov v oglasnem oddelek »Jutra«. Ml Kratek klavir t angleško mehaniko, nov koncertni pianino prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1361 Izvrsten pianino predam. Naslov pove ogla« oddelek »Jutra«. 1384 Mlad pes voKje pasme je naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jatra«. 1343 Diplomirano psico volčijakinjo, izvrstno čnvaj-ko ugodno prodam radi pomanjkanja prostora. Zabiak št. «. 1371 2 bencki-motorja prevozna, 1. 4. HP, 1. 6. HP, v brezhibnem stanju takoj poceni prodam. Vprašanji na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »2 poceni motorja«. 1332 Pletilni stroj popolnoma nov, radi odpotovanja po zelo nizki ceni prodam. Ponudbe na og'as. oddelek »Jatra« pod šifro »Pletflni«. 1385 L. MIKUS Mestni trg št 15 Tvornfca dežnikov, zaloga sprehajalnih — — palic — — Pravkar izšlo 1 Pravkar Izšlo S Roman Jutra št 8tanley Weyman Rdeča kokarda » Zgodovinski roman iz prvih dni francoske velike revolucije Borba za svobodo, bratstvo in enakost Ljubezen med viharji državljanske vojne Ta roman vas pouči o nastanku francoske revolucije bolje in obiek-tivneje od vsake zgodovinske knjige Primerno tndi z> mladino! Cena vezani 45 Din, broširani 35 Din Naroča se pri upravi Jutra v Ljubi aniin pri vseh knjigarnah Kupujte knjige za deco v Tiskovni zadrugi! Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Uubloani.