DOLENJSKI GOZDAR — «s3i letnik XX november 1983 Študijski dan: DREVESNI NASADI V BELI KRAJINI št. 117 Vse večje potrebe po lesu, omejene možnosti gozdne proizvodnje, hiter in tudi neusklajen dosedanji razvoj na področju predelave lesa in predvideni bodoči razvoj ter trenutni gospodarski položaj, vse bolj zaostrujejo razmere na področju normalne oskrbe z lesom. Vse bolj prevladuje prepričanje, da potreb po lesu ne bo mogoče pokriti brez intenzivnih vlaganj porabnikov lesa v primarno gozdno proizvodnjo, kot tudi v druge, izvengozdne oblike proizvodnje lesa. V ta namen je splošno združenje celulozne, papirne in papirno predelovalne industrije Slovenije izdelalo načrt vlaganj v proizvodnjo lesa, iz katerega je razvidno, da ji bo leta 2000 primanjkovalo za proizvodnjo 350.000 m3 iglavcev in 210.000 m3 listavcev, kijih bo potrebno uvoziti ali pridobiti iz drugih virov. Ta primanjkljaj je možno zagotoviti samo z intenzivnim vlaganjem v proizvodnjo lesa. Načrt predvideva hitrejšo premeno ma-lodonosnih gozdov na površini 15.000 ha, osnovanje vrstnih nasadov v dolžini 2000 km in osnovanje namenskih drevesnih nasadov na opuščenih kmetijskih zemljiščih na površini 34.000 ha. Časovno je dinamika osnovanja opredeljena na dobo desetih let. Za takšen obseg del bi predvidoma morala panoga združiti v prvih desetih letih 3.658,350.000 dinarjev. Seveda se ob realizaciji predvidenega načrta pojavlja niz odprtih vprašanj finančnega, prostorskega in strokovnega značaja, razreševanju katerih je bil namenjen študijski dan: „DREVESNI NASADI V BELI KRAJINI”, ki so ga skupno organizirali Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Gozdno gos- podarstvo Novo mesto in Splošno združenje celulozne, papirne in papirno-predelo-valne industrije Slovenije v oktobru na območju TOZD in TOK „Gozdarstvo” Črnomelj. Na študijskem dnevu, katerega se je udeležilo okrog 80 strokovnjakov s področja celulozne, papirne in papirno— predelovalne industrije, gozdarstva, raziskovalnih in ostalih inštitucij, so bili predstavljeni dosedanji rezultati pri osnovanju drevesnih nasadov v Beli krajini, prostorske možnosti nadaljnjega osnovanja drevesnih nasadov na opuščenih kmetijskih zemljiščih, že prej omenjen načrt vlaganj v surovinsko osnovo in osrednja tema o razvojnih in lesnov-olumenskih analizah drevesnih nasadov s poskusnih objektov drevesnega nasada „Mlake”. Drevesni nasad „Mlake” je bil osnovan v letih 1961—1963 na 120 ha steljniških površin, za obhodnjo 25 let, s popolno obdelavo zemljišč z rigolanjem, s sajenjem v vrste 4 x 4 m in vzgojo kmetijskih kultur v obdobju prvih petih let. Delež drevesnih vrst je bil naslednji: zeleni bor 57%, smreka 14%, zelena duglazija 9%, črna jelša 12%, rdeči hrast 5% in macesen 3% v različnih kombinacijah. Drevesni nasad je in ostane nasad, ki se bistveno razlikuje od nasada za novi gozd ali od gozda nasploh. Te razlike bi bile v glavnem naslednje: — okolje, v katerega postavimo sadiko, je drugačno kot v. naravnem gozdu, — kvaliteta sadik je zahtevnejša, — vrstni prostor posameznega drevesa je velik, ni konkurence, — prevladujejo agrotehnični in meliorativni ukrepi, — načeloma ni selektivnega izločanja, — ni naravnega čiščenja debel, — drevesni nasadi se ne razvijajo skozi faze (mladje, gošče, drogovnjaki), — obratovalna doba je kratka. (Nadaljevanje na 3. str.) Jesen je čas pogozdovanja (Foto: M. Bajt). Obračun ugodnejši kot v polletju 1. V DRUŽBENIH GOZDOVIH NAČRT PRESEŽEN V desetih mesecih nam je v družbenih gozdovih uspelo nadoknaditi, kar smo zamudili zaradi slabega vremena pozimi, medtem ko se nam to v zasebnem sektorju ni posrečilo. Tako smo v družbenih gozdovih posekali 113.223 m3 lesa, kar je za 3 odstotke več kot lani. Iz družbenih gozdov smo prodali 121.869 m3 lesa, kar pomeni 2 odstotni porast glede na enako obdobje lanskega leta. 2. MANJ IZ ZASEBNIH GOZDOV V zasebnem sektorju smo odkupili ali pa posekali z lastnimi delavci 43.788 m lesa, kar je za 26 odstotkov manj kakor lani. Tudi prodali smo za 14 odst. manj lesa, skupaj 48103 m%. Zaostanek v zasebnem sektorju je nastal zaradi slabega vremena v februarju in zaradi nizkih odkupnih cen, ki niso dovolj spodbudne za sečnjo in odkup lesa. Zaradi povečane prodaje lesa je tudi finančni uspeh družbenega sektorja boljši, v zasebnem, kjer nismo dosegli načrtovane proizvodnje in prodaje, pa slabši. Na tem mestu bomo razčlenili le rezultat delovne organizacije kot celote, ker bi razlaganje poslovnih rezultatov posameznih tozdov in tokov zavzelo preveč prostora. 3. ZNIŽALI SMO MATERIALNE STROŠKE, VEČJI DOHODEK V času od 1. januarja do 30. septembra smo v delovni organizaciji dosegli 936 milijonov dinarjev celotnega prihodka, kar je za 17 odstotkov več kakor lansko leto ali 79 odstotkov letnega plana (+ 17%, 79%). Materialni stroški znašajo 387 milijonov din (+14%, 72%). Primerjava porasta celotnega prihodka in materialnih stroškov nam kaže, da smo v obravnavanem obdobju uspešno gospodarili, saj je porast materialnih stroškov za 3 odstotkedočke manjši od celotnega prihodka. K temu je vsekakor prispeval rebalans načrta za tekoče leto, ko smo si z zniževanjem mate- rialnih stroškov postavili za cilj, da povečamo dohodek delovne organizacije. To pomeni, da smo zmanjšali izdatke, ki niso neobhodni za normalno potekanje proizvodnje. Amortizacija je znašala 43 milijonov din (+50%). To je posledica višjih amortizacijskih stopenj in novo nabavljenih osnovnih sredstev v tekočem in preteklem letu. Dohodka, ki predstavlja razliko med celotnim prihodkom, materialnimi stroški in amortizacijo, smo dosegli 506 milijonov dinarjev (+17,86%). V primerjavi s polletnim rezultatom je to kar velik napredek, saj smo ga presegli ob pollet- Poslovni uspeh GG Novo mesto v obdobju od 1.1.1983— 30.9.1983 v primerjavi z istim obdobjem lani in planom za leto 1983 (v 1000 dinj Zsp. št. Elementi Doseženo od 1.1.82-50.9.82 Plan 1983 Doseženo od 1.1.85-50.9.85 Indeks dos.85/82 .Si/olan X. CelotDi prihodek 799.650 1.184.682 936.334 117 79 2. Materialni stroški 338.371 538.900 386.777 114 72 5. Amortizacija 28.839 54.340 43.238 150 80 Dohodek /1-2-3/ 432.439 591.442 506.319 117 86 5. Obveznosti iz dohodka 159.2o7 222.252 184.863 116 83 6. Cisti dohodek /4-5/ 273.232 369.190 321.455 117 87 7. Za osebne dohodke 136.lo5 213.081 157.854 116 74 8. Za skl8de/6-7 ali 9+lo+ 11+12/ 137.127 156.189 163.600 119 lo5 9. Z8 poslovni sklad lo6.755 117-772 134.490 126 114 lo. Za rezervni sklad 10.195 13.635 12.118 119 89 XX. Za sklad skupne porabe-prosti del 14.2o9 lo.o79 lo.o75 71 loo X2. Za sklad skupne porabe-stenov* del 5-966 14.7o3 6.916 116 47 X3. Povprečno štev.zaposlenih 783 776 751 96 97 14. Povprečni neto OD din 14.822 16.488 17.016 115 lo2 15. Izpl.sred.skup.porabe-prosti del 6.718 lo.lll. Poslovni uspeh GG Novo mesto od 1.1. do 30.9.1983 v lOOO din Zap. Elementi Skupaj TOZD TOZD TOZD TOZD TOZD st. GG Novo m. Straža Podturn Črmoš. Črnom. 1. Celotni prihodek 936.334 109.199 144.328 132.922 82.508 71.641 2. Materialni stroški 386.777 45.426 32.618 29.076 24.718 23.172 3. Amortizacija 43.238 5.505 5.277 4.600 3.940 4.047 4. Dohodek (1-2-3) 506.319 58.267 106.432 99.244 53.850 44.421 5. Obveznosti iz dohodka 184.863 20.371 26.064 42.790 20.484 14.980 6. Čisti dohodek (4-5) 321.455 37.895 80.367 56.454 33.366 29.441 7. Za osebne dohodke 157.854 18.928 22.066 19.583 16.066 19.828 8. Za sklade (skupaj) I63.6OO 18.967 58.301 36.870 17.299 9.613 9. Za rezervni sklad 12.118 1.456 2.660 2.481 1.346 1.110 10. Za poslovni sklad 134.490 15.553 53.541 32.379 14.593 6.750 11. Za skl.sk.por.-pr.del 10.075 1.050 1.092 1.071 787 1.008 12. Za skl.sk.por.-st.del 6.916 906 1.007 938 572 743 13. Povp.št.zap.-st.konec m. 766 104 104 102 75 96 1**. Povprečni neto OD din 17.016 15.845 16.931 17.031 17.443 16.824 Zap. št. Elementi TOZD Tr.in ar. TOZD Vr.in h. TOK Novo m. TOK Črnom. TOK Treb. D SSS 1. Celotni prihodek 101.880 24.771 118.806 75.141 39.801 35.331 2. Materialni stroški 52.778 11.681 82.975 50.066 22.975 11.286 3. Amortizacija 13.895 870 616 908 1.116 2.458 4. Dohodek (1-2-3) 35.206 12.219 35.213 24.167 15.708 21.585 5. Obveznosti iz dohodka 13.272 3.892 17.666 12.601 8.160 4.579 6. Čisti dohodek (4-5) 21.934 8.327 17.547 11.565 7.548 17.006 7. Za osebne dohodke 15.822 5.905 12.270 7.247 6.623 13.511 8. Za sklade (skupaj) 6.111 2.422 5.276 4.318 924 3.494 9. Za rezrevni sklad 880 305 880 604 392 - 10. Za poslovni sklad 3.780 1.473 3.257 3.048 110 - 11. Za skl.sk.por.-pr.del 724 357 577 388 150 2.869 12. Za skl.sk.por.-st.del 727 285 560 276 271 625 13. Povp.št.zap.-st.konec m. 69 34 55 37 32 58 14. Povprečni neto OD din 17.678 15.183 17.990 15.958 17.061 19.265 nem obračunu le za 2 odstotka. Obveznosti iz dohodka znašajo 185 milijonov din (+16%, 83%). Med te obveznosti štejemo prispevke za financiranje delovne skupnosti skupnih služb, obračunano biološko amortizacijo, del dohodka, ki izhaja iz različnih naravnih in proizvodnih pogojev gospodarjenja po 12. členu zakona o gozdovih, bančne obresti, zavarovalne premije, provizijo SDK, nekatere davke in prispevke po zakonskih predpisih ali po samoupravno sprejetih sporazumih in nekatere prispevke, ki jih je potrebno plačati glede na izplačilo osebnih dohodkov iz dohodka. Čisti dohodek je namenjen za izplačilo osebnih dohodkov in za sklade. Čisti dohodek znaša 321 milijonov dinarjev, je za 17 odst. večji od lanskoletnega in znaša 87 odst. letnega plana. Glede na to da je planirana v letošnjem letu enaka količina sečnje lesa kot v lanskem letuje to zadovoljiv rezultat, če upoštevamo dejstvo, da so se naše prodajne cene v obdobju enega leta zvečale samo za 12 odst., medtem ko so se druge cene povečale v povprečju za več kot 35 odstotkov. 4. OSEBNI DOHODKI POVEČANI ZA 16 ODSTOTKOV Za osebne dohodke smo namenili 158 milijonov dinarjev ali 16 odst. več kot lansko leto. Povprečni neto osebni dohodek je 17.016 din ali 15 odst. več kot lansko leto. Za sklade nam je ostalo 164 milijonov dinarjev (+19%). Ob koncu leta ne pričakujemo takega finančnega rezultata, ker nam vremenske razmere v tem času ne omogočajo take proizvodnje kot v devetmesečnem obdobju. Vendar iz dosedanjih rezultatov lahko zaključimo, da bo tudi letni obračun uspešen. ZA INVESTITICIJE LASTNA SREDSTVA Za investicije v osnovna sredstva smo porabili do kon- ca oktobra okrog 60 milijonov dinarjev. To so v glavnem lastna sredstva in nekaj kredita od republiške SIS za gozdarstvo za izgradnjo gozdnih cest. Za gozdnogojitvena dela smo porabili 60 milijonov din, kar je za 28 odst. več kot lani. Iz povedanega sledi, da v družbenem sektorju pri vseh tozdih, upoštevajoč tudi tozda Transport in gradnje in Vrtnarstvo in hortikultura, dosegamo ugodne poslovne rezultate, medtem ko vse kaže, da izostanka pri TOK do konca leta ne bomo uspeli nadoknaditi. MILAN DRAGIŠIČ, dipl. oec. do 30. sept. 83 Opravljena gozdnogojitvena dela od 1. jan. TOZD, TOK SlF. NAZIV IZVR. % PRIPRAVA TAL POGOZDOV. OS,p.NsNASAD.Os.p.,Sp Ns, Sp INDIR. PREM. OBŽETEV NaI.II. NASAD. ČIŠČENJE MI.Gš, NASAD. REDČENJE PRVO DRUG. OST. DELA VAR. VREDNOST GOJENJE ODKAZ. SKUPAJ v 000 DIN 01 TOZD NOVO MESTO Izvr. % 19.8 47.8 55.4 49.6 _ 70.6 76.8 30.4 34.0 36.3 49.1 92.8 45.0 5.647 50.0 1.630 75.0 7.278 54.0 02 TOZD Izvr. 9.740 1.935 11.675 STRAŽA % 99.1 16.6 161.0 - 78.8 142.0 137.0 36.6 92.0 54.0 18.7 238.0 108.0 75.0 101.0 03 TOZD Izvr. 9.355 3.555 12.911 PODTURN % 76.1 - 55.8 - - 85.0 - 60.5 112.0 95.5 - 44.0 135.1 87.0 75.0 84.0 04 TOZD Izvr. 6.868 2.577 9.445 Crmošnjice % 123.0 46.7 58.0 68.0 86.0 56.6 200.0 100.0 64.2 57.4 - 3.9 61.0 73.0 75.0 74.0 05 TOZD Izvr. 14.704 2.090 16.795 Črnomelj % 26.2 168.0 22.1 104.5 215.0 74.3 80.2 32.0 119.0 88.7 - 89.7 25.1 75.0 75.0 75.0 13 tok Izvr. 1.243 129 1.372 TREBNJE % - - - 245.0 - 58.2 34.0 178.0 - 74.2 98.5 79.0 75.0 79.0 SK. DRUŽBENI Izvr. 40.931 9.863 50.794 GOZDOVI % 67.0 89.4 50.0 68.8 79.2 76.1 90.0 66.7 72.8 72.0 32.4 47.8 150.5 77.0 75.0 77.0 11 TOZD Izvr. 9.052 6.522 15.575 NOVO MESTO % 127,8 57,6 48.6 32.5 114.8 22.8 465.0 68.2 67.1 20.1 28.2 14.4 - 57.0 75.0 63.0 12 TOK Izvr. 8.023 3.752 11.776 Črnomelj % 70.5 53.6 58.6 33.0 - 110.0 109.0 29.3 41.6 26.8 15.0 7.6 22.8 49.0 75.0 55.0 13 tok Izvr. 2.441 1.632 4.074 TREBNJE % 33.6 - - * - 89.0 91.0 39.5 104.5 87.0 104.0 40.8 59.0 75.0 65.0 SK. ZASEBNI Izvr. 19.517 11.908 31.425 GOZDOVI % 69.0 54.2 44.6 32.8 86.4 61.7 171.0 54.4 54.0 29.4 38.1 12.6 35.8 54.0 75.0 60.0 SK. GG Izvr. 60.449 21.771 82.220 NOVO MESTO % 67.7 65.0 48.0 43.3 83.5 71.1 128.5 60.8 65.8 56.1 34.7 38.1 149.0 68.0 75.0 70.0 (Nada^evuije s 1. str.) Dendrometrijske in prirasto-slovne analize v drevesnem nasadu „Mlake” so pokazale, da najboljše rezultate daje zeleni bor, ki je dosegel povprečno lesno zalogo 307 mVha, poprečni priastek 15,5 mVha in srednji premer 23 cm, nato črna jelša z lesno zalogo 172 m3 /ha, poprečnim prirastkom 8,6 m3 in srednjim premerom 15,1 cm ter smreka s 164 m3 lesne zaloge na ha, poprečnim prirastkom 8,3 m3 na ha in srednjim premerom 14,5 cm. Na razsežnosti vpliva drevesna vrsta, gostota sajenja, meša-nost nasada in obdelava tal pred sajenjem. Iz predstavljene tematike in razprave bi lahko v grobem, strnili naslednje ugotovitve študijskega dne: — da je le na osnovi vlaganj v gozdno in tudi izven gozdno proizvodnjo možno reševati oskrbo s surovinami, — da je potrebno ločeno obravnavati vlaganja v razširjeno gozdno biološko reprodukcijo in vlaganja v namenske drevesne nasade na opuščenih kmetijskih zemljiščih z ozirom na različne cilje, — da prirastoslovne analize v nasadu Mlake potrjujejo ekonomsko upravičenost vlaganj v namenske nasade, — da je na področju Bele krajine okrog 2000 ha opuščenih kmetijskih zemljišč, ki bi bile primerne za namensko proizvodnjo, — da ni tehnoloških ovir v predelavi sortimentov, ki bi se proizvajali v namenskih nasadih. Nedvomno je bil študijski dan „DREVESNI NASADI V BELI KRAJINI” koristen prikaz dosedanjih rezultatov in bodočih načrtov na področju katerega bi bilo potrebno obdelati tudi še iz nekaterih drugih zornih kotov. STANE ŽUNIČ, dipl. ing. Voda je v mnogih predelih sveta dragocena redkost, drugje pa izpostavljena okuženju. • Leta 1975 je bilo v porečju Amazonke izkrčenih 2,900.000, leta 1978 pa že 7,700.000 hektarov gozdov. Če bi se tako nadaljevalo, bi do 1991 izkrčili vseh 230 milijonov hektarov gozdov ob tej reki. • Znanstveniki v ZDA so ugotovili, da 70 odstotkov onesnaženja zraka povzroče av-mobilih Izračunali so, da avtomobili oddajo na leto 100 milijonov ton izpušnih plinov. Nekateri trdijo, da bi v Ameriko preko oceana dobivali popolnoma onesnažen zrak, če bi se avtomobilizem v Aziji razvil do enake stopnje kot v Ameriki. Premena belokranjskih steljnikov iz grmišč v gozdove NEIZKORIŠČENA ZEMLJA V svojem prispevku ne bom opisoval ekonomskih, socialnih in drugih razmer, ki so v preteklosti vplivale na nastajanje belokranjskih steljnikov in na gospodarjenje z njimi. Na kratko bom skušal opisati le prizadevanja v zadnjih dvajsetih, tridesetih letih za spremembo teh površin, da bodo na njih uspevale donosnejše kulture. Odliv kmečkega prebivalstva iz vasi v druga območja Slovenije se je po vojni močno povečal, ker seje v Beli krajini industrija šele začela razvijati. V letih 1950—60 so se Belokranjci selili tudi v Ameriko, Nemčijo in Avstralijo. Število za delo sposobnih in mladih ljudi se je hitro zmanjševalo. Do sedemdesetih let je bil odliv kmečkih delavcev tako močan, da so na kmetijah ostajali le še starejši ljudje. Zaradi pomanjkanja delovnih moči je bilo obdelano vedno manj zemlje in nižal se je stalež živine. Nekdaj najmočnejši živinski sejmi v Vinici in Metliki z najboljšimi voli, ki so jih prodajali zlasti na Notranjsko in za izvoz, so vedno bolj opusteli. Ker je bilo vedno manj živine, seje manjšala tudi potreba po senu in stelji. Kmetje so opuščali košnjo. Zaraščali so se steljniki in košenice v nižinah Bele krajine, še močneje višje na področju od Tbplega vrha proti Slabi gorici, Planini z okolico, Črmošnjicah z okolico, Komami vasi, Smrečniku, Resi, Travniku, Ribniku, Ponikvah in Golobinjeku. V okolici opuščenih kočevarskih vasi so do približno šestdesetih,i let gospodarila družbena posestva. V Črmošnjicah in Planini so bili polni hlevi živine. Kosili so ročno sezonski delavci. Pokošeni so bili vsi primerni travniki. Z zemljo okrog Slabe gorice je gospodarilo kmetijsko posestvo Okljuk, ki je gojilo tudi živino. Za napredek kmetijstva v tem času družba ni imela pravega razumevanja. Prednost je imela industrija, pridelovanje hrane je bilo zanemarjeno. Zaradi neekonomskih cen kmetijskim pridelkom so kmetijske organizacije gospodarile z izgubo. Najprej je bilo opuščeno posestvo Okljuk in pripojeno KZ Črnomelj. Z razdelitvijo dejavnosti pri KGP Novo mesto je bilo posestvo Črmošnjice z obratom na Planini priključeno KZ Črnomelj. Kmalu so bili prazni hlevi na Planini, manj živine je bilo v Črmošnjicah in Blatniku in končno je bila živinoreja na tem področju popolnoma opuščena. Ker so bile nekdaj intenzivno košene površine opuščene, se je širil gozd. Z opuščanjem košnje se je v nekaj letih razraslo razno grmovje in drevje, kot so breza in trepetlika itd. Pričelo se je pospešeno zaraščanje košenic. POGOZDOVANJE STELJNIKOV Zaradi širnih steljnikov in vedno več zaraščajočih košenic v višinskih predelih je takratni okrajni odbor Črnomlj skupno s kmetijci in gozdarji pomislil na naprednejše gos— podarjene s to zemljo. Leta 1955 je bil v ta namen organiziran teden kmetijstva v Beli krajini. Kmetijski in gozdarski strokovnjaki so skupno opredeljevali posamezna področja in sestavili strokovne usmeritve za namensko proizvodnjo. Leta 1956 so bile uveljavljene teritorialne spremembe družbenopolitičnih skupnosti (združevanje okrajev) in zaradi pomanjkanja denarja delo ni dalo sadov. Tudi v gozdarstvu je bila do leta 1962 skoraj vsaka tri leta reorganizacija. Seveda je vse to onemogočalo enotno strokov- no delo pri melioraciji steljni-ških in grmiščnih površin. Dejansko strokovno delo pri premeni steljnikov in grmišč se je začelo šele leta 1960. Na nižinskem področju v okolici Mlak in Krasinca je ptičela z deli gozdarsko lesna poslovna zveza Novo mesto in pozneje KZ Črnomelj, v višinskem predelu Sredgore, Skrilja in okolice Komarne vasi pa KGP Novo mesto, od leta 1963 dalje pa na vsem področju GG Novo mesto. SOB Črnomelj je leta 1962 skupno z gozdarsko službo pri okraju Novo mesto ter GG naročila pri inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije študijo o premeni belokranjskih steljnikov v gozdove. Nosilec naloge je bil pokojni ing. Jože Miklavčič. Sestavil je strokovno skupino gozdarjev, kmetijcev, geologov, pedolo-gov, geodetov in še nekaterih drugih strokovnjakov, ki je to nalogo opravila. Leta 1965 je inštitut izdal zbornik „Premena belokranjskih steljnikov v gozdove”, v katerem obravnava razmere, cilje in ukrepe, kako te površine spremeniti v donosnejše kulture in doseči optimalne gospodarske učinke z izrabo rastišča. ZEMLJA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO Površine so glede na njihovo prihodnje najracionalnejše izkoriščanje razvrstili po njiho- vih prirodnih lastnostih na dve glavni skupini, za kmetijstvo in gozdarstvo. Na gozdarstvo opredeljenih zemljiščih so po njihovih ekoloških lastnostih ter po razvojnih stadijih njihove vegetacije priporočili najbolj ustrezne lesnoproizvodne oblike prihodnjih gozdov. Skupno je bilo obdelanih 9.979 ha površin. Od tega je bilo določenih za gozdarsko proizvodnjo oziroma za premeno v gozdove 4.865 ha. 2.500 HEKTAROV DONOSNEJŠIH GOZDOV Študija obravnava tudi tehniko premene, predvideva rentabilnost in financiranje. Gozdarji smo s premeno začeli že pred izidom študije. Leta 1960 je gozdarska poslovna zveza pričela urejati nasad Mlake. Delo je nadaljeval gozdni obrat pri KZ Črnomelj. V letih 1961, 1962, 1963 je bilo posajeno 180 ha steljnikov. Istočasno je KGP Novo mesto pričelo z melioracijo grmišč, ki so nastala z opuščanjem koš-nje v okolici Sredgore, Škrilja in Štal ter Smrečnika, kjer je bilo osnovano 90 hektarov nasadov. Sredstva za pogozdovanje so se nabirala v zasebnem sektorju v občinskih in okrajnih skladih biološke amortizacije, pri GG pa iz redne biološke amortizacije. Nekaj malega denarja smo dobili pri Savetodavnem centru za poljoprivredu in šumarstvo v Beog- Jesensko delo — izkopa sadik v drevesnici Struga. Jeseni so izkopali 240 tisoč sadik. (Foto: M. Bajt) radu kot kredit. Delo pri premeni steljnikov in grmiščse je nadaljevalo. Največ je bilo pogozdeno v letu 1966. Takrat je bilo osnovano na območju Bele krajine skoraj 300 ha, na vsem novomeškem območju pa blizu 600 ha nasadov. Samo gozdni obrat Črnomelj je v tem letu pogozdil 2}2 ha. Vsa nadaljna leta pa so pogozdili približno 80 — 100 ha na leto. Vzporedno z direktno premeno smo skrbeli tudi za indirektno premeno z gojitvenimi ukrepi za vzgojo naravnega mladja v gospodarski gozd. Z reševanjem naravnega pomladka iglacev v Poljanski dolini in ostalih revirjih je bilo vzgojeno približno 400 ha mladih sestojev iglavcev. Pomagali pa smo tudi domačim spontanim skupinam mehkih listavcev (breza, topol, trepetlika). Od leta 1961 do sedaj je bilo po evidenci pogozdeno 2.135 ha, zemljišč od tega 1050 ha v družbenem in 1085 ha v zasebnem lastništvu. Skupno je bila melioracija opravljena na površini 2.535 ha, kar predstavlja nad polovico v elaboratu predvidene površine za premeno v gozdarske kulture. Sestoje posajene v letih 1961—1964 že redčimo. S tem smo že dobili prvih 2.000 m3 lesa iglavcev. PRVI LES IZ NASADOV — DOBER PRIRASTEK Na poskusnih ploskvah opravlja kontrolne meritve gozdarski inštitut. Na Mlakah v zelenem boru je ugotovljen povprečni letni prirastek od 12 — 18 m3/ha, tekoči prirastek pa od 18—30 m3/ha. Tudi sestoji na Planini (macesen, smreka) so že dali prvih 500 m3 celuloznega lesa. Z redčenji je potrebno pričeti tudi v nasadih pri Slamni vasi, Bojancih, Preloki, Marindolu in Hrastu, ki so v zasebni lasti. V višinskem predelu smo površine za razširjeno reprodukcijo že izčrpali, tako da imamo v družbenem sektorju le še možnost premene manj donosnih gozdov. V zasebni lasti pa je še precej poslabšanih gozdov primernih za osnovanje nasadov. Zaradi večjega zanimanja za pridelovanje hrane bo potrebno s prostorskim planom ponovno opredeliti, katere površine naj pogozdijo in katere naj namenijo za kmetijske kulture. Po dobrih dvajsetih letih ocenjujemo, da je bilo pogozdovanje uspešno in da nam bo z redčenji v bodoče uspelo vzgojiti donosne sestoje z veliko vrednim lesom. ANTON FABJAN Košata bukev na Krčih (Gorjanci) uspešneje klubuje viharjem kot nasilnim ljudem, ki so si ob njenem deblu zakurili. Vtisi z ekskurzije DIT gozdarstva po Slavoniji in Baranji Sončno in toplo vreme na začetku letošnje jeseni je bilo kot nalašč za ekskurzijo in izlete. Tako smo tudi člani našega DIT imeli srečo, da smo še ravno za rep ujeli obdobje prekrasnega vremena, ko smo se 14. oktobra podali na pot. Cilj naše dvainpoldnevne ekskurzije je bil Osijek in ZOO rezervat Kopački rit. Zasedba potnikov v avtobusu je bila v glavnem standardna, kot običajno pa tudi tokrat avtobus ni bil popolnoma zaseden, saj je bilo udeležencev le 36. Naša popoldanska vožnja je bila zaradi že zgrajenega drugega cestnega pasu od Zagreba do Lipovljanov precej krajša kot prejšnje čase. Tako smo v Osijek oziroma pred enako imenovani hotel zapeljali že po dobrih 5 urah in na sekundo točno po dogovoru. Naslednje jutro smo se preko mostu čez Dravo zapeljali v Baranjo do 6 km oddaljenega Bilja ali Belja. Hrvaško in madžarsko poimenovanji istega kraja sta se stalno mešali zaradi madžarske na- rodnostne manjšine v teh krajih. V nekdanjem dvorcu Evgena Savojskega, kjer je sedež lovskega gozdnega gospodarstva „Jelen”, so nam najprej prikazali tri lovske filme. Film o jelenu, vzgoji lovskih psov krvosledcev ter o vzgoji divjih rac. Posebno zadnji je bil zelo prisrčen, saj smo videli, kako navajajo mlade račke, da se na zvočni signal vračajo od vode nazaj v ograjene prostore in kako se naučijo letati. K sreči pa nismo videli precej manj prisrčnega konca teh živalic, ki jih med vsakodnevnim letom na tem mestu postrelijo v glavnem lovci iz tujine. Sestavljena delovna organizacija „Jelen” ima 10OOUR (tozdov). Od tega se jih 6 ukvarja z lovstvom, 2 z gozdarstvom in po eden z ribištvom ter trgovino. Gozdarji in lovci imajo skupaj 33.000 ha površin, kjer je največ vrbe in topole. Etat znaša 200.000 m3 lesa. Iz Bilja smo se odpeljali v bližnjo vas Kopačevo. V nekdanjem propadajočem zadru- žnem domu imajo edinstveni lovski muzej. Po njem nas je popeljal zanesenjak, ki ga je tudi sam osnoval. Ne samo, da je živali zbral, tudi prepariral jih je in nagačil. Nam je zelo nazorno obrazložil, kako se ocenjujejo in točkujejo lovske trofeje. Tako mora imeti na primer rogovje jelena za zlato medaljo več kot 230 točk. Odstrel takega kapitalca stane kar 80 — 100 starih milijonov. Seveda v devizah. Razstavljenih je bilo zlasti veliko močvirskih ptic. Takoj za Kopačevim je že zaščiteno območje Kopačega rita. Zapeljali smo se čez nasip, ki plodna polja ščiti pred poplavami. Po umiku Panonskega morja iz največje tektonske depresije v jugovzhodni Evropi je v trikotniku, ki ga tvorita Donava in njen pritok Drava, širno območje, kjer je ostala narava taka, kot je bila v daljni preteklosti. Poplavnega območja je okoli 25.000 ha, kjer živi in se drsti okoli 50 vrst sladkovodnih rib, med njimi največ krapov, ščuk in somov. Ni težko dobiti soma težkega do 200 kg. No, za primerjavo naj povem, da so naši ribiči vsi iz sebe, če potegnejo iz Krke 20 kg težkega sulca. Ptic, stalnih in selivk, je okoli 267 vrst. Med njimi so tudi zelo redke, kot je črna štorklja in orel „štekavac”. Veliko pa je kolonij čapelj in kormoranov. Takoj pod umetnim nasipom nas je čakala majhna barka, s katero smo se zapeljali po kanalu, ki je nastal pri izgradnji nasipa, 6 km sem in tja v smeri Kopačkega jezera. Zaradi izredno nizke vode pa dostop ob našem obisku po tej poti do jezera ni bil mogoč. Naš strokovni vodič Pajo, seje kar naprej opravičeval, če ne bomo veliko videli. Prišli smo v najbolj neugodnem času. Domače ptice selivke so že odeletele, tistih iz severa pa zaradi toplega vremena še ni (Nadaljevanje na 130. str.) CA___________ DOLENJSKI GOZDAR (Nadaljevanje s 129. str.) bilo. Nekaj vodnih ptic je le preletavalo vodno gladino. Po kosilu v gostišču Kormoran smo se zapeljali do ob Donavi ležeče Batine. Kraj se je prej imenoval Batina skela zaradi splavajskele), ki je vozil čez reko. Že tri leta pa povezuje hrvaško in vojvodinsko stran lep most, imenovan most bratstva in enotnosti. Batina leži na vzpetini sredi vinogradov, odkoder je razgled daleč naokoli. Verjetno je bil to tudi vzrok, da je sredi novembra 1944 prišlo prav tu do hude bitke. Nemci in njihovi sodelavci so nekaj dni krčevito branili ključne položaje pred prodirajočo jugoslovansko in sovjetsko armado. Pri prehodu čez široko reko je padlo 3000 naših in sovjetskih vojakov. Njim v spomin so postavili veličasten spomenik. Podstavek je visok 35 m, kip sam pa 9 m. Poleg spomenika — grobnice je tudi muzej. Z upanjem, da je zvečer videti več divjadi, smo se pozno popoldne podali v lovišče Dvorac v Tikvešu. V ograjeno lovišče vodi cesta preko mostu iz železnih rešetk. Ugotovljeno je namreč, da se preko takega mostu zaradi ropota in šuma divjad ne upa in tako zapiranje ni potrebno. Na področju Baranje je 56 km takšnih ograj. Vsake 3 metre je zabit steber, na žici pa visijo cepanice (polovičke) iz akacije. Ograjo so postavili pred leti v treh mesecih in je stala 900 starih milijonov. Torej manj, kot je bila ocenjena škoda na poljščinah, kije znašala okoli 1,5 milijarde letno. V lovišču je 6000 jelenov, od tega 200 lopatarjev, 2000 divjih svinj, 2000 srnjadi ter številni majhni sesalci kot lisice, divje mačke, kune. Oprezno smo se zapeljali po poteh skozi v vrste posajene nasade in oprezali, da bi na kakšni poseki videli divjad. Res smo že v večernem mraku opazili nekaj jelenjadi in precej divjih prašičev. Okoli ene izmed stavb se je paslo kar kardelo prašičkov. Vnetim fotoamaterjem in kamermanu Jožetu jih res ni bilo težko ujeti v objektiv. Iz avtobusa smo si ogledali tudi nekaj mlajših nasadov črnega oreha in akacije. Vsi nasadi so bili še posebej ograjeni in zaščiteni pred divjadjo, ki jih objeda in guli. Nemogoče pa je bilo tudi spregledati lepe sestoje stegnjenega hrasta in starejših nasadov topole klona J 214, ki pa ga sedaj ne sadijo več, ker je postal neodporen proti bolezni Dothichiza populea. V soboto dopoldan je bil dveurni sprehod po Osijeku. Številni parki in nasadi ter sprehajališča ob Dravi so nas prepričali, da mesto v preteklem letu ni zastonj dobilo naziv najbolj zelenega in urejenega mesta v Jugoslaviji. Na povratku smo se ustavili še v Djakovu in si ogledali najstarejšo kobilarno v naši državi. Vzgajajo v glavnem lipicance, imajo pa tudi nekaj konj polčiste arabske krvi. Kobilarna je sedaj tozd kmetijskega kombinata, v preteklih stoletjih pa je bila last tamkajšnje škofije. S tem je bil program naše tokrat precej lovsko obarvane ekskurzije končan. Na kratkem postanku na poti domov je stari predsednik DIT predal „oblast” novemu (Tone Hočevar — Janez Blažič). Naš kulturnik iz Trebnjega je recitiral pesem, priložnostni zborček pa ob sodelovanju vseh zapel nekaj pesmi. SLAVKO KLANČIČAR, dipl. ing. Obiskali smo Vrbovsko Revirni gozdarji tozda „Gozdarstvo” Straža smo se 20. septembra 1983 odzvali vabilu gozdarjev Gozdnega gospodarstva Vrbovsko v SR Hrvatski. O tej DO, ki vzorno gospodari v sosednji republiki, nas je predhodno seznanil vodja tozd inž. Jernej Piškur. Dobro razpoloženi tudi zaradi lepega sončnega jutra smo se po 7. uri odpravili v komaj 58 km oddaljeno Vrbovsko. Po približno eni uri vožnje smo prispeli v Vrbovsko, majhno mesto, nekako na pol poti od Vinice do Delnic. Ustavili smo se pred lepo zgradbo in že na prvi pogled smo vedeli, da smo pred upravno stavbo Gozdnega gospodarstva Vrbovsko. Direktor, inženir Heski, nas je sprejel skupaj s pomočnikom in vodjo operative. Po uvodnih pozdravih in spoznavanju smo začeli razgovor o njihovi DO in naši TOZD. Direktor nam je predstavil GG Vrbovsko. Izvedeli smo, da je enovita DO in ni razdeljena na posamezne tozde in toke kot so to gozdna gospodarstva v Sloveniji. Pretežno upravljajo z družbenimi gozdovi in le neznaten del predstavljajo zasebni gozdovi. Zanimivo je, da lastniki gozdov svobodno odločajo o lesu in ne v kooperantskem odnosu do DO. Les prosto prodajajo ali uporabljajo za lastne potrebe. Delovna organizacija ima lasten prevozni park, mehanično delavnico in tovarno iz drobnih izdelkov iz lesa. Gozdno proizvodnjo vodi vodja operative, gozdarski inženir, ki je odgovoren za načrtovanje, organizacijo in izvajanje del po revirjih; posamezni revir pa vodi „poslovodja”, ki je prisoten pri vsej proizvodnji. Zanimiv je tudi podatek, da delavci pri osebnem dohodku dobijo 5 odstotni dohodek, če v tekočem mesecu niso bili v bolniškem staležu. Pravijo, da jim je to znatno zmanjšalo število bolniških izostankov. Osebni dohodki so približno §naki kot pri nas. Ogledali smo si tudi izvod gozdnogojitvenega in sečnos-pravilnega načrta, ki se ne razlikuje bistveno od našega. Novi so nam bili le posamezni izrazi in nazivi v hrvaščini. Mi imamo svoje, vendar smo se v pogovoru kljub temu lahko sporazumeli. Pomočnik direktorja nas je opomnil, daje čas da odidemo na teren in si ogledamo, s kakšnimi gozdovi gospodarijo. Pred odhodom iz Straže nas je vodja TOZD opozoril, da imajo v Vrhovskem dobre gozdove, o čemer smo se kasneje tudi prepričali. Najprej smo se ustavili pri spravilu slučajnostnih pripadkov, ki sta ga opravljala dva zgibnika. Izvedeli smo, da pri njih uporabljajo samo zgibnike, le malokje konje. Sušenje jelke poznajo tudi pri njih. Povedali so nam, da imajo od celotnega etata iglavcev polovico (18.000 m3) sanitarne sečnje. Uspešni so tudi v mehanični delavnici, saj so sami skonstruirali zgibnik iz domačih delov in tako zmanjšali stroške na polovico v primerjavi z uvoženimi. Odpeljali smo se nekaj kilometrov naprej, da bi si ogledali prebiralni gozd, oziroma obrat s prebiralnim gospodarjenjem. To je bil tudi glavni namen našega obiska, saj takih objektov pri nas ne srečujemo pogosto in jih poznamo le iz šole. Bili smo navdušeni nad sliko pred nami. Videli smo prebiralen gozd jelke in bukve s svojo tipično prebiralno strukturo (mladje, t. i. „šprin-terji” in nadstojni vitalni osebki, ki so v vrhuncu prirašča-nja). Pohvalili so se, da imajo približno polovico takih gozdov, vendar je vodja operative pripomnil, da do nedavnega v njih niso imeli veliko prometnic. Danes imajo že 22 m/ha cest, tako da so predeli mnogo bolj dostopni. Terenski del izleta je bil s tem končan. Na koncu smo se še enkrat pogovorili o vsem, kar smo videli in slišali o njihovih gozdovih in gospodarjenju. Zahvalili smo se jim za gostoljubje in jih povabili, naj nas tudi oni obiščejo. Vsi udeleženci smo bili z dobro pripravljenim strokovnim izletom zelo zadovoljni. VIKTOR TURK DOLENJSKI GOZDAR Ne pozabimo: brez dobrega obveščanja ni uspešnega samoupravljanja! C \ Delavci DSSS smo pogozdovali Osnovna organizacija sindikata DSSS je v svojem programu dela za leto 1983 predvidela terensko delo, oziroma delo v proizvodnji. V oktobru smo dvakrat pogozdovali. En dan smo sadili med Težko vodo in Stopičami, kjer smo posadili 3700 sadik smreke, drugi dan pa na območju TOZD Gozdarstvo Črmo-šnjice, kjer smo pogozdili 4200 sadik smreke. Delo je bilo prijetno in zanimivo. V obeh primerih se gaje udeležilo 38 delavcev DSSS. Odsotni so bili samo zaradi nujnosti dela v pisarni (periodični obračun za 9 mesecev) in pa zaradi bolezni. S takim delom, oziroma vključevanjem v proizvodnjo moramo še nadaljevati in razmišljati, katera proizvodna dela so še primerna kot oblika sodelovanja DSSS — TOZD, TOK. TONE KRUH ---------------------/ Srečanje krvodajalcev Tudi letos je krajevna organizacija Rdečega križa Kandi-ja—Grm organizirala 21. oktobra 1983 srečanje krvodajalcev, ki so svojo kri darovali 5, 10, 15, 20, 25 in večkrat. Na srečanje so bili iz naših tozdov, tokov in DSSS, ki imajo sedež v novomeški občini, vabljeni: — za 5-kratno darovanje krvi: Alojz Primc in Vinko Rud-man iz TOZD Gozdarstvo Novo mesto, Peter Dular in Slavko Bučar iz TOZD Gozdarstvo Podturn, Drago Jenič in Boris Pucelj iz TOZD Transport in gradnje; — za 10-kratno darovanje krvi: Marjan Kocjan iz TOZD Gozdarstvo Novo mesto, Franc Župevc iz TOZD Gozdarstvo Straža, — za 15-kratno darovanje krvi: Franc Novak in Gregorčič Jože iz TOZD Gozdarstvo Novo mesto, Edi Murn, Darko Vidic, in Alojz Pavček, iz TOZD Goz- Spoštovani tovariši Tudi letos želimo sodelovati v vašem glasilu Dolenjski gozdar, zato smo zbrali nekaj sestavkov, ki jih je spodbudil vaš obisk ob tednu gozdov. Pošiljamo vam jih. Pri delu pa želimo vsem veliko zadovoljstva in uspeha! Tovariško vas pozdravljajo mladi novtiiarji iz OŠ XII. SNOUB Bršljin in seveda mentorica krožka Elizabeta Vardijan ejllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllll!: m__________________________________________i § DOLENJSKI GOZDAR| imiiiiiiiiiininiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimni? darstvo Straža, Ivan Fink, Jože Vrtar in Branko Murn iz TOZD Gozdarstvo Podturn, — za 20-krat darovanje krvi: Milan Luzar iz TOZD Gozdarstvo Novo mesto. Vsi našteti delavci so na srečanju prejeli priznanja. Vabljena sta bila tudi Ivan Šimenc iz TOZD Gozdarstvo Straža (40 krat daroval kri) in Jože Kocjan iz TOZD Vrtnarstvo in hortikultura (30 krat daroval kri), ki pa sta prejela priznanje na srečanju v okviru občine. Ker nekateri naši delavci še niso prejeli priznanja iz leta 1981 in 1982, smo jih tudi povabili na srečanje. To so bili: — Franc Vidmar iz TOZD Gozdarstvo Straža, Zdravko Turk iz TOK Gozdarstvo Novo mesto in Lado Javornik iz DSSS za 5-kratno darovanje krvi, — Janez Udovč iz TOZD Gozdarstvo Novo mesto, Miha Gorišek iz TOZD Gozdarstvo Straža, Alojz Retelj iz TOZD Gozdarstvo Podturn in Vida Ban iz DSSS za 10-kratno darovanje krvi ter — Rezka Zevnik iz TOZD Gozdarstvo Novo mesto za 20-kratno darovanje krvi. Upamo, da so bili vsi udeleženci zadovoljni s priznanji, s kulturnim programom in z večerjo, ki je sledila in da jim bo to v bodoče vzpodbuda, da bodo še velikokrat darovali svojo kri za sočloveka. SONJA LIČEN—TESARI Gozd Hvala vam, tovariši gozdarji za film, ki sta ga nam predvajali. Bil je zelo zanimiv. Zvedela sem, da je polovica Slovenije pod gozdom. To pomeni, da smo zelo bogati z gozdovi, kar pomeni mnogo lesa in papirja. V filmu smo tudi videli mnogo živali in rastlin, ki so odvisne od gozda. Občudovala sem barve, ki so nastajale v jeseni. Zelo so mi bile všeč brigadirske enote, ki so pogozdovale prazne in puste pokrajine, zakaj pokazali so nam tudi rezultate tega dela. Zelo mi je bilo žal, ko sem videla, koliko škode naredijo požari, ki jih je v Sloveniji zelo veliko. Čeprav je trajal film pol ure, se mi je zdel vseeno prekratek. Želim si, da bi videla še kakšen tak film o gozdu oziroma o naravi. MATEJA \ Opozorilo neznanim onesnaževalcem Marsikje je gozd onesnažen. To povzročijo ljudje, ki jim ni mar, kako grdo je to. Zelo me moti, da se pripeljejo ljudje s tujo ali domačo registracijo, pripeljejo smeti in stresejo ob rob gozdne ceste. Da bi bili dlje od smeti?! To ni prav, saj gozd ni smetišče. Kdor vidi koga, ki meče odpadke tam, kamor ne spadajo, ga naj kar prijavi policiji. Si bđže zapomnil svojo malomarnost. Ker moj dom leži'škoraj ob gozdu, uživam prijejne vonjave raznih rož, trav in odpadnega listja. Kadar pa nanovo pripeljejo odpadke smrdi, da je kaj. Največjo nesnago poberemo in jo stresemo v jamo za odpadke. Zato pa pozor! Onesnaževalci gozdov! Prav bi bilo, da vas doseže zaslužena kazen. LJUDMILA Sedaj vem o gozdu mnogo yeč Večkrat se z očkom in mamico sprehodimo po gozdu. Včasih nabiramo gobe, kostanj, borovnice in druge gozdne sadeže in občudujemo naravo gozda. Pri uri spoznavanje narave smo si ogledali film o gozdu. Prikazala sta ga gozdarja in veliko zanimivega povedala. V filmu sem veliko novega zvedela o naših gozdovih. Spoznala sem, kako je treba varovati gozdove, očistiti, če so onesnaženi, varovati pred požari, skrbeti za mlade nasade dreves itd. Ko se sprehajamo po gozdovih, moramo vedeti, da nam gozdovi čistijo zrak, nas varujejo pred močnimi vetrovi in v njih preživljamo mnogo prijetnih in zdravih uric. Vesela sem, da sem izvedela veliko novega o gozdovih, ki so za zdravo življenje zelo pomembni. MARUŠKA r S Francu Lukšiču \ob ! petdesetletnici Delavci DSSS GG Novo | mesto so 23. septembra čes-\ titali za petdesetletnico svo-y jemu dolgoletnemu sodelav-\ cu Francu Lukšiču. Otroška \ leta je preživljal v času 5 gospodarske krize in druge J svetovne vojne, prikrajšan I za brezskrbno otroško živ-* ljenje. Po vojni se je šolal v | neugodnih gmotnih razme-\ rah na srednji ekonomski | šoli, ki jo je uspešno doko-5 nčal l. 1954. Prvič se je zapo-| slil v gradbenem podjetju \ Krka v Novem mestu, pri \ gozdnem gospodarstvu pa > dela v računovodstvu že od \ prvega novembra 1955. V I skoraj 30-letnem službova-' nju si je pridobil bogate iz-h kušnje še posebno zato, ker s se je s svojim delom mora! | prilagajati spremembam v S našem celotnem gospodar-\ skem sistemu in številnim 'ž reorganizacijam, ki jih je \ preživljalo gospodarjenje z | gozdovi. Že blizu 30 let s šte-5 vilkami spremlja in meri ut-y rip življenja našega podjetja s in z njimi seznanja samou-\ pravne organe, gozdarske \ strokovnjake in vse druge | delavce. Nešteto je poročil, ki jih je sestavljal za občinske organe, banke, službo druž- j benega knjigovodstva, za- * varovalnico, poslovno zd- j ruženje in druge ustanove. 3 Pri svojem delu je spoznal | dobre in slabe strani našega S gospodarskega sistema, kar \ je kritično presojal in skušal J po svojih močeh premogova- \ ti. Tudi pri delu v samou- j pravnih organih podjetja je s \ svojo trezno in kritično | presojo predvsem želel od- \ pravljati napake, ki so zrna- \ njševale našo gospodarsko \ uspešnost. Za svojo dolžnost \ ima, da s stvarnimi podatki ) opozarja na nepotrebne izdatke in stroške, ki izvirajo \ iz površnosti ali malomar- \ nosti. \ Med dolgoletnim službo- \ vanjem je s spodbudo in | strokovnimi izkušnjami pomagal marsikatermu sode- | lavcu. Naučil je delati celo J vrsto mlajših knjigovodskih | delavcev. Pri svojih strokov- \ nih odločitvah je hiter in \ odločen, kar mu omogočajo ' dolgoletne izkušnje. Tudi I težave z zdravjem, ki ga ta- | rejo zlasti zadnja leta, mu ne J vzamejo veselja do dela. | Vedno najde novih moči za J premagovanje težav, ki jih | prinaša življenje. \ Dobremu tovarišu želimo \ ob petdesetletnici še veliko ^ zdravja in delovnih uspehov! \ MILAN DRAGIŠIČ i f \ POJASNILO odloka o prevozu in prodaji novoletnih jelk Promet z novoletnimi jelkami ureja odlok o prevozu in prodaji novoletnih jelk, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 29/76. Namen tega odloka je bil, da bi se promet z novoletnimi jelkami usmeril le preko gozdnogospodarskih organizacij, s čimer bi se zmanjšala vsakoletna škoda na smrekovem mladju. Posamezniki so namreč nekontrolirano, stihijsko sekali mlada smrekova drevesa navadno tam, kjer to ne bi smeli početi. Omenjeni odlok pravi, da mora biti vsaka novoletna jelka, kijev prodaji ali med prevozom, opremljena s predpisano plombo gozdnogospodarske organizacije, tisti, kdor jelke prevaža, pa mora imeti potrdilo o njihovem izvoru, ki ga izda gozdnogospodarska organizacija. Zadnja leta se je na GG Novo mesto ustalila navada, da so ustrezni toki (obrati za kooperacijo) dajali kmetom — lastnikom gozdov, ki so imeli v svojem gozdu možnost posekati novoletne jelke, potrebne plombe, s tem, da so predhodno plačali stroške biološke amortizacije. Ti kmetje — lastniki gozdov, so nato jelke sami prodajali, običajno v Zagrebu ali Samoboru, kar pa je bilo protizakonito. Odlok o prodaji in prevozu novoletnih jelk namreč v svojem 4. členu pravi, da je novoletna jelka, posekana v gozdu ali nasadu za proizvodnjo novoletnih jelk, gozdni sortiment po določbah 16. člena Zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 16/74). Po določbah tega člena pa sme gozdne sortimente dajati v promet le gozdnogospodarska organizacija. Na GG Novo mesto, TOK Gozdarstvo Novo mesto je bilo sklenjeno, da se bodo od letos dalje držali predpisanih zakonskih določil, zato posameznikom ne bodo več izdajali plomb za opremo novoletnih jelk in tudi ne potrdil o njihovem izvoru. Ker zaradi tega zasebna prodaja novoletnih jelk ne bo možna, bo gozdno gospodarstvo od zasebnih lastnikov gozdov odkupilo določeno število jelk. Tiste, ki nameravajo prevažati jelke na nedovoljen način, pa opozarjamo, da je to po določbah omenjenega odloka prekršek, za katerega je predpisana kazen do 5.000 din, lahko pa se tudi izreče varnostni ukrep odvzema novoletnih jelk. GOZDARSKI INŠPEKTOR: KRULJAC JOŽE, dipl. inž. V_______________________________________________________/ Opomin, ki ga moramo upoštevati V 42. številki glasila TV—15 dopisnik Marko Jerman piše o zapuščenih in pozabljenih partizanskih grobiščih v Rogu. O pokopališču borcev, ki so umrli v partizanski bolnišnici Vinica, piše: „Dostop do tega grobišča je danes skoraj nemogoč. Steza je spremenjena v vlako za vlačenje lesa... Okrog in okrog je blato do kolen... Ob spomeniku, ki ga prerašča mah, je položen že davno ovenel venec, pokopališče pa je kup plevela, trave, mahu in vej in pod vsem tem počiva pe-petindvajset partizanskih trupel... petindvajset pozabljenih borcev... Naslednje je pokopališče Pogorelec, kjer je pokopanih 48 partizanov. V miru počivajo — v miru zato, ker ni nikogar... ki bi izpulil plevel, prinesel cvetje. Potem, ko se dopisnik vprašuje, kaj dela organizacija zveze borcev in kaj mladina je zapisal tudi tole: Pa tudi Gozdno gospodarstvo Novo mesto bi lahko poskrbelo za ta številna grobišča, saj je del krivde za take grobove tudi na njihovi strani. Okrog grobišča Vinica so prav delavci GG pustili vejevje in z vleko hlodov naredili iz steze, ki je vodila do pokopališča blatno drčo. Prav tako so markacije njihova dolžnost....” O nesnagi, ki jo puščajo naši vozniki traktorjev in kamionov, pa tudi sekači, o odsluženih gumah, odvrženih posodah za olje in nafto, o železju odsluženih žičnic in podobnem smo v našem glasilu že pisali. Vse to sem našel v neposredni bližini bolnišnice in grobišča Zgornji Hrastnik (ki sta sicer v redu vzdrževana) lani, ketos pa vkljub opozorilu ni bilo nič bolje. Ali je morda vsaj eden od vodij- tozdov opozoril delavce na to vrsto onesnaževanja gozda? Večkrat smo se v glasilu že pohvalili z našim (hvalevrednim) delom za ohranjevanje Baze 20 in bolnic v Jelendolu in Zgornjem Hrastniku. Prav pa bi bilo, da spodbujeni po napisani kritiki poskrbimo za vsa grobišča in ne le za reprezentančna. Med borci v Jelendolu, Vinici ali Hrastniku ni bilo razlike. Vsi so padli za našo svobodo. J. P. NOVICE IZ PODTURNA — Spet smo izgubili nekdanjega sodelavca. 20. septembra smo se v Podturnu za vedno poslovili od 66-letnega Franca Avguština, dolgoletnega vzdrževalca naših cest. Pred odprtim grobom in množico nekdanjih sodelavcev in vaščanov se je od njega z nagovorom poslovil tudi predstavnik našega tozda. Marljivega in vestnega sodelavca bomo ohranili v najlepšem spominu. • — Tehnično osebje naše tozd je 22. septembra obiskalo velikega porabnika našega lesa Tovarno celuloze in papirja D juro Salaj v Krškem. Po uradnih razgovorih so nas popeljali na ogled proizvodnih prostorov. Pokazali so nam postopek pridobivanja rolo papirja in celuloze. Najbolj so nas presenetili ogromni kupi lesa na skladišču na prostem ter bazeni za čiščenje odpadnih voda. • V ponedelje, 19. septembra, je pričela V zasebnih parcelah v Vrteh pri Drganjih selih redčiti skupina naših sekačev. Strokovnjaki TOK Novo mesto so po dogovoru odkazali in pripravili za posek okrog 1000 mi lesa, predvsem drv. Najbrž bo naša sedmerica, ki se razen dveh vozi vsak dan na delo iz Podturna, imela dovolj dela do konca leta. • — V tednu gozdov smo top/i-škim šolarjem 6. oktobra po uvodnem predavanju prikazali Ji/m Človek in gozd. Zvečer smo predvajanje ponovili še v zdravilišču Dolenjske Toplice. Udeležba je bila dobra, saj se je zbralo kar 300 učencev in 25 gostov zdravilišča. • — V oktobru smo sprejeli v delovno razmerje dva mlada delavca. Romana A vguština z namenom. da bo šel na tečaj za sekača, in Branka Turka začasno kot gojitelja, dokler ne opravi mature na srednji gozdarski šoli. • — V ponedeljek, 17. oktobra, so imeli učenci nižjih razredov osnovne šole v Vavti vasi prirodoslovni dan. Izkoristili so ga za ogled naše drevesnice in destilarne, pokazali pa smo jim tudi jamo Jazbino. Sprehod po bodoči gozdni učni poti je zaradi hudega naliva na žalost odpadel Vseh otrok v spremstvu štirih tovarišic je bilo nekaj čez šestdeset. SLAVKO KLANČIČ AR, dipl. ing. Očuvajmo to, kar že imamo! Potek življenja v živalskem svetu je podoben rastlinskemu. Toda rastlina, v našem primeru drevo, se navidezno ne premika in se ne morejzog-niti raznim poškodbam. Če ranimo živali, se rana zaraste, če je rana večja, pogine. Podobno je z rastlino, toda zaraščanje ali odmiranje je počasnejše. Slabo je, če ranimo drevo, še slabše pa je, če smo ranili še mlado drevo, ki smo ga v letve-njaku ali drogovnjaku izbrali zaradi vitalnosti in lepote. Na njem gradimo bodoči sestoj in smo se za njegov obstoj posebej trudili. Upamo, da se nam bo na koncu, v fazi debeljaka, ko bo drevo doseglo največjo vrednost, vse to obrestovalo. Pa poglejmo v naše gozdove, posebno tja, kjer spravljamo s stroji. Posek drevja večkrat ni pravilno usmerjen, spravilo nenačrtovano in zaradi površnosti veliko poškodovanih dreve. S takim delom v gozdu lahko poškodujemo tudi do 50 odstotkov dreves, ki smo jih določili, da dosežejo najvišjo starost in največjo vrednost v sestoju. Posebno kritično je ob sprevilnih vlakah pa tudi ob cesti, kjer „rampamo”. Ko drevo ranimo, odpremo pot raznim glivam in insektom. Ti pa načenjajo najvrednejše sortimente in tako dobimo ob poseku nagnit ali gnil les. Zato bi kazalo izbrana drevesa ob prometnicah z zaščito obvarovati pred poškodbami. Vejevja za zaščito imamo dovolj. Tako smo pri nas ohranili nekaj lepih javorjev. Veje smo obložili ob deblu in jih povezali s srobotom. Za eno drevo smo porabili največ uro časa. FRANC JANEŽ DOLENJSKI GOZDAR Glasilo izdaja delavski svet gozdnega gospodarstva Novo mesto — Odgovorni urednik ing. Janez Penca, Uredniški odbor: Mirko Bajt, Franc Bartolj, Tone Fabjan, ing. Jože Falkner, ing. Slavko Klančičar, Uroš Kastelic, Matija Mazovec, ing. Jernej Piškur, Janez Šebenik, Angelbert Tesari. — Izhaja enkrat na mesec v 1000 izvodih. - Uredništvo: Novo mesto, Gubčeva 15 -Časopisni stavek, filmi in prelom DITC Novo mesto, TOZD Grafika: tisk TOZD Tiskarna Novo mesto.