List 3.
Gospodarske stvari.
0 legi in napravi svinjskih hlevov.
18
Svinjski hlev mora biti prešiču obramba proti vročini in ravno tako proti mrazu in mokroti, če hočemo, da prešiči v njem ostanejo zdravi ter se dobro redijo. Hlevi morajo imeti toraj tako lego, da so pozimi topli, poleti pa hladni.
Sploh pa mora biti hlev suh, zračen, svitel in tako zidan, da se prešiče lahko opazujejo. Vsi ti pogoji dobrega svinjskega hleva se pri nas največ še pogrešajo, zato hočem v naslednjih vrstah popisati pravilno napravo, kakor je na vsak način potrebna za umno rejo prešičev posebno onih žlahtnih plemenov. Ako kmetovalci dostikrat rejo žlahtnih prešičev iz lastne izkušnje zametavajo, vzrok je temu največkrat slab, nezdrav hlev. Prešiči žlahtnih plemen v slabih hlevih še niso nikdar dobro uspevali.
Ker se pa naprava hleva vedno ravna po razmerah, je naravno, da manj premožen kmet ne more imeti tacega svinjskega hleva, kakor kak bogat posestnik, zato hočem najprvo popisati hlev primeren navadnim, kmečkim razmeram.
Sledeči pogoji so merodajni:
1.    Ako ne moremo drugače storiti, da moramo prisloniti hlev kakošni steni uže stoječega poslopja, potem naj se hlev napravi, če le mogoče na izhodni ali zahodni strani; ako to ni mogoče, treba je skrbeti za obrambo proti vročini in mrzlim vetrovom z drevjem, grmovjem ali kaj družim.
2.    Važno je dati prešičem potrebnega prostora. Eačuni se za merjasca 4 m'^ za svinjo z mladimi 4 do 5 ^/^ in za pitanega prešiča 2 do 2*8 ^ ^. Visokost hleva naj ne bode čez 2 m., ker so visoki hlevi pozimi premrzli, dosti niže pa tudi ne, ker je hoja v nizkem hlevu težavna.
3.    Skrbi naj se za zračenje, sploh za zadostno dobrega zraka in luči.
4.    Stene hleva morajo biti toliko debele, da hranijo hlev pred mrazom in vročino. Najboljši materijal za zidanje hleva je kamenje.
5.    Skrbi naj se za snago , pred vsem za odta-kanje gnojnice, katera ne sme ostajati v hlevu, pod njim ali kje v bližini, ampak naj se jo zbira v primerni jami; ki je oddaljena nekoliko od hleva.
Tla hleva so najboljša lesena, obstoječa iz debelih desk, koje pa niso ena k drugi pritisnene, tako, da skoz špranje gnojnica odteka. Ta tla pridejo na druga proti odtoku nagnena tla, ki so tlakana z ilovico ali pa cementom. Gorenja lesena tla morajo biti tako narejena, da jih je moč odvzdigniti ter spodnja tla osnažiti.
K ohranenji snage pripomorejo velika dobra korita.   Najboljša korita so kamnita ali železna.
Ako ima svinjski hlev vse te naredbe, kakor je na pr. načrt svinjskega hleva (pod. 1), če je še kak ograjen prostor, v katerem se prešiči zamorejo na prostem gibati (pod. 3) in na razpolaganje voda za pijačo, še bolje, če je tudi za kopanje, potem je hlev prav izvrsten za razmere kmečkega gospodarja.
Za večo rejo prešičev je naprava hleva glej (pod. 2, 3 in 4) uže bolj sostavljena:
Korita so tako prirejena, da se krmi v hlevu, in sicer v hodniku, ki gre mimo posamesnih oddelkov in iz katerega se prešiči lahko opazujejo. Tla in hodnik so tlakani s cementom ali opeko. Na kraju hodnika je jarek, po katerem se odteka gnojnica. Tla hleva so zunaj tega, kakor gori popisano z lesom pokrita. Stene med posameznimi oddelki so zidane, proti hodniku so pa oddelki zaprti z lesenimi ali železnimi mrežami. Pri takem hlevu naredi se hodnik 1 do 2 ^y širok, posamezni  oddelki so 1'5 ^ široki in 3 do 4 ^ dolgi.
i\
Ločilne stene med oddelki narede se 12 "**/ visoke, visokost hleva pa 2 ^.                                                   ; K navedenemu še pridenem^ da morejo biti hlevi vedno snažni, ako hočemo^ da se namen spolni; v to svrho treba je, pridno gnoj izkidati, dobro zračiti ia poleti tla z mrzlo vodo izplakovati.                             :