OKROGLA MIZA DOGOVOROV O... Pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva Nadaljevanje s 1. atr. Dr. Ivan Cibic: Izhajam iz ope-rativnega dela ambulante ter že-lim poudariti velik pomen osnov-nega zdravstvenega varstva. Pri-praMli smo temelje odprtosti in pristopnosti osnovne zdravstvene službe, kot prvega momenta, kjer občan danes išče osnovno pomoč. Menim pa, da v omenjenih doku-mentih, kljub temu, da rešujejo ekonomska vprašanja, pozablja-mo mogode ravno na tisti osnovni namen silne odprtosti prvega kon-takta v zdravstveni služ- bi. Naši programi v zdravstvu so vsako leto večji. Iz dvajsetletne prakse v zdravstveni službi pa lah-ko trdim, da imamo še mnogo ne-dorečenega na področju vzgoje oz. pri tem, da občana poučimo, kdaj naj išče pomoč v osnovni zdrav-stveni službi. Nedvomno je, da zdravstvo ni zastonj, ter da je po-trebno poiskati ustrezne rešitve. Vendar ali ne kaže bolj tehtno pre-soditi na kakšen način bi občana vodili in vzgajali, da bi lahko tudi sam s svojo aktivnostjo doprine-sel za svoje zdravje. Ce se povmem nazaj na osnov-no misel, da je naš steber osnovne zdravstvene službe prvi kontakt pacienta z zdravnikom in to po-skušam konkretizirati. Namreč, če želim kot zdravnik »obdelati« občana, rabim za to določen čas. Ta pa ne sme biti pet ali šest mi-nut, kot jih imam morda na razpo-lago sedaj, ker v tem času ne mo-rem narediti veliko. Rabim vsaj še enkrat toliko časa in takrat bo to dobertemelj zanadaljnjoobravna-vo pacienta. To poudarjam zato, ker menim, da v osnutku samoupravnega spo-razuma to vprašanje ni dovolj za-jeto oz. nekatera določila pred-stavljajo celo oviro za ta prvi kon-takt. Janko Brunet: Preden bi prešli k obravnavi samih d»ločil osnut-ka samoupravnega sporazuma ter k temu, kaj le-ta pomenijo v prak-si, se mi zdi za uvod potrebno predočiti takšno stanje v zdrav-stvu, kot je. V naši družbi smo prehajali iz klasičnega zavarovanja v nacio-nalno zdravstveno varstvo vseh občanov. Tu smo si bili vsi edini in stali trdno na stališču, da je to edina pot. Pri tem smo se tudi zavedali, da morajo imeti izvajalci tako vsa potrebna materialna sredstva-pogoje in tudi najvišjo možno kategorijo znanja ter smo se trudili to tudi omogočiti. To je bila preteklost, saj se takratnismo nič spraševali, koliko to stane, gra-dili smo z investicijami zdravstve-ne institucije in nihče od uporab-nikov ni imel nič proti. Vendar investicija ni končana s samo iz-gradnjo nekega objekta kajti omo-gočiti je treba normalno funkcio-niranje in za to je seveda tudi po-treben denar. Kot je že moj pred-govornik povedal, je potrebno gle-dati zdravstveno varstvo iz dveh vidikov. Prvo iz osnovnega vidi-ka, da je vsak občan dolžan sam skrbeti za svoje zdravje in iz tega izvirajo tudi določene obveznosti. Dogovorili smo se tudi, da bomo na podlagi vzajemnosti in solidar-nosti združevali potrebna sred- stva ter z njimi financirali dogo-vorjeni tako imenovani enotni program zdravstvenega varstva, za katerega občan ni dolžan nič participirati. Tako določa tudi za-kon, ki govori, da v okviru spreje-tega najmanjšega obsega zdrav-stvenega varstva ni participacij. Kljub temu pa menim, da je ven-darle potrebno ločiti med tistim, kar je za občanovo zdravstveno varstvo in s tem tudi socialno nuj-no potrebno, in kaj ne. Tisti, ki bodo iskali usluge, ki niso nujno potrebne, bodo pač morali prispe-vati, kar je tudi pravilno. Nedvomno ostaja še veliko stva-ri nerazčiščenih. Zato se mi zdi, da je bilo premalo časa na razpolago občanom in delovnim ljudem za razpravo o dokumentu, ki je živ-ljenjskega pomena za vse nas. Izbira zdravnika Za primer bi opozoril samo na eno določilo v predloženem Pomen preventive v zdravstvu Niko Isajevič: Menim, da ne gre samo za to, da je gradivo šibko pripravljeno ,temveč tudi^da je le odraz sedanjih odnosov v zdrav-stvu in jih na tak način le ohranja-mo, ne da bi se približali željam občana in prisluhnili, kaj le-ta ho-če. Kaj je osnovni namen zdrav-stvene službe? Preprosto poveda-no, da je občan zdrav. In če nekoli-ko karikiram, bo zdravstvena služba izpolnila svojo nalogo ta-krat, ko bodo vsi občani zdravi. Z drugimi besedami, za mene bi mo-rali imeti zdravniki v Kliničnem centru takrat največje plače, ko bo klinični center prazen. Naloga zdravstvene službe je, da skrbi za zdravje občanov, in če bo nalogo izpolnila, se ne bomo več pogovar-jali o normativih y zdravstvu: o tem koliko injekcij ali koliko zob mora izruvati zdravnik ampak o tem kaj je zdravnik naredil, da do tega ne bi prišlo. V tem je osnova osnutku sporazuma iripri tem, kaj to pomeni y praksi. V določilih osnutka sporazuma je namreč določeno, da je možno iskati oz. izbrati zdravniško po-moč v okviru ene zdravstvene in-stitucije. To je protiustavno. Svo-bodna izbira zdravnika je občanu z ustavo zajamčena. Druga stvar pri tem je, kakšne stroške ima lah-ko občan s tem, da išče pomoč v drugem kraju ali celo republiki. Nadalje govorimo o tako imeno-vanem izbranem zdravniku in pri-stojnem zdravniku. Razumem to tako, kot je rečeno, da je izbrani zdravnik tisti, ki ga prosto izbi-ram. Izberem pa ga v resnici lahko le tam, kjer stanujem ali kjer de-lam. To je nevzdržno, saj pomeni, da recimo ne morem iti, kot Ljub-ljančan, k zdravniku v Moste ali na Vič. Čeprav mi bo izbrani zdrav-nik za primer odobril pet dni bol-niškega staleža, le-ta ni pristojen ter bom moral iti z izvidi še k pristojnemu zdravniku, da bo oce-nil izvid izbranega zdravnika ter mi povedal, če sem res upravičen do petih dni bolniškega staleža. To pa je nesmiselno in celo nezau-panje splošnemu zdravniku. Sploh pa je zelo zanimivo vpra-šanje o splošnem zdravniku in njegovem statusu. Kakšna je sploh vloga splošnega zdravnika. Prav gotovo ne samo v tem, da nam piše napotnice za speciali-stične preglede. Jaz si ne morem zamisliti, da zdravnik splošne prakse, karikirano povedano, ne naredi križnega reza pri kačjem piku, pa vendarle je to res. Vseh teh vprašanj pripravljeno gradivo ne obravnava, nikjer niso razvi-dne ali s čimer koli zajamčene kvalitete in učinki zdravstvenih storitev, zato menim, da je s teh vidikov gradivo slabo pripravlje-no. Ob koncu pa naj rečem še to. Pri samoupravnem sporazumevanju ne more iti za usklajevanje stališč ali celo ob tem zagovarjati misel, da mora to in to tako biti. Vsak izvajalec-delavec ima pravico od-ločati o ustvarjenem dohodku in razpolagati s celotno družbeno re-produkcijo. zdravstvene službe. Mi pa danes zdravstvo nagrajujemo na podlagi bolnih ljudi. Klinični center ima dohodke na podlagi polnih po-stelj. Želim namreč le poudariti pomen preventive v zdravstvu in menim, da bi vse naše sile in cilje morali zastaviti za razvoj preven-tivne službe in šele takrat, ko le-ta ne bi mogla izpolniti svoje naloge in je pacient v zdravniškem žargo-nu preventivno obdelan, v tem žargonu je namreč kruta resnica, kajti pacient je pač primer, šele takrat nastopijo potrebni drugi posegi. Ko smo vpeljali naš novi dele-gatski sistem, smo se srečali pri našem delu z že vpeljano zdrav-stveno, strokovno in administra-tivno službo in nismo mogli biti, vsaj v začetku ne, kos vsem tistim težnjam, ki so prihajale. In zaradi tega smo se in se še soočamo s takimi osnutki in pred-logi dokumentov o kakršnih da-nes govorimo. Vsi tisti, ki plačujemo zdrav-stveno službo, moramo od te za-htevati določene programe in koncepte in na podlagi teh odloda-ti ter se dogovarjati, kaj rabimo in kaj ne in kako bomo to plačali. Dogovori: Osnutek samouprav-nega sporazuma o pravicah in ob-veznostih iz zdravstvenega var-stva določa v okviru svojih dese-tih poglavij: pravice iz zdravstve-nega varstva, denarna nadomesti-la in povračila, način in pogoje uveljavljanja pravic, solidamost-no združevanje sredstev, usklaje-vanje obsega pravic z dohodkov-nimi možnostmi, obveznostmi uporabnikov ob uveljavljanju pra-vic iz zdravstvenega varstva, nad-zor nad uresničevanjem pravic in obveznosti in v zvezi s tem potreb-ne evidence s področja zdravstve-nega varstva. Morda bi za nadaljnje izhodišče našega pogovora izpo-stavili obravnavi.nekatera določi-la ali celo poglavja osnutka spora-zuma. Milijardeza administracijo v zdravstvu Dr. Ivan Cibic: Pri konkret-nejši obravnavi samih določil. osnutka sporazuma bi rad opozo-ril na dve stvari. V prvih členih se omenja zdravstveno varstvo in pravice iz njega. Gospodarska or-ganizacija si, če smem tako reči, neposredno kupuje oblike zdrav-stvenega varstva npr.: preventiv-no zdravstveno varstvo, razni pe-riodični pregledi, pregledi pred nastopom službe itd. To organiza-cija pokriva iz svojih skladov. V programu oz. sporazumu o obvez-nostih iz enotnega zdravstvenega varstva pa stoji zopet določilo, da bodo občani in delovni ljudje ob uveljavljanju svojih pravic prispe-vali določene zneske k stroškom za posamezne oblikezdravstvene-ga varstva. Pri tem se mi postavlja vpraša-nje zapletenosti celega sistema ter v zveži s tem koliko administrativ-nih opravkov je potrebno, da se opravi pregled pri splošnem zdravniku. Ko smo lansko leto uvedli določene evidence, smo ugotavljali, koliko časa porabijo naše sestre in ugotovili, da v na-šem zdravstvenem domu pomeni to pol milijarde dodatnega admi-nistrativnega dela. Razen tega pa to ni delo sestre, smo tudi mi zdravniki oropani pomoči svoje desne roke. S tem žebm opozoriti, da včasih pretiravamo s temi evi-dencami. En receptni blok pome-ni eno uro dela. Ura dela pa znese brutto 15-20 tisočdin.danegovo-rim o napotnicah, starostnih sku-pinah itd. Dr. Vinko Skrokov: Zobozdrav-stveni delavci smo ob obravnavi omenjenih dokumentov imeli do-ločene pripombe. Predvsem nas moti, da ne vidimo potrebe, da bi zobozdravstvo obravnavali in ure-jevali ločeno od ostalega zdrav-stva, kot je postavljeno sedaj. Mi-slim namreč, da ni potrebe po lo-čeni obravnavi, saj smo tudi mi del enotnega zdravstvenega var-stva in naj se zato v tem sklopu tudi obravnava. Če pa je že tako, bi bilo potrebno povedati v obrazlo-žitvi k samoupravnemu sporazu-mu, zakaj je to tako. To bo zanima-lo tudi uporabnike-občane. Janez Bole: Moti me sam pri-stop k javni razpravi. Menim, da o tako pomembnih dokumentih, ki urejujejo bistveni del socialne var-nosti, ne moremo odločiti čez noč. Gradivo bi moralo iti v javnost, tako kot naš delegatski sistem do-loča, pravočasno, kajti menim, da gradivo objavljeno vPoročevalcu št. 5 ni bilo namenjeno javm raz- pravi. Zanima pa me, kot vse nas, tudi stališče sindikatov, ker sem slišal, da mislijo podpreti akcijo. Slišati pa je zelo malo o javnih razpravah v združenem delu. Bo participacija odvračala od iskanja zdravstvenih uslug Vladimir Tkalec: Menim, da so sindikati dovolj zgodaj pristopili k razpravi. Razprava je potekala ta-ko o gradivu za pripravo sporazu-mov in smo že takrat sprejeli na republiškem svetu stališče in po-stavili generalno zahtevo, da ka-kršnakoli ureditev zdravstva ne sme odvračati občanov od upora-be zdravstvenih storitev, in pote-ka sedaj že več kot mesec dni. Morda obveščenost ni bila naj-boljša, vendar smo pozvali na jav-no razpravo in zbiramo pripombe preko vseh osnovnih organizacij. Trdim, da javna razprava poteka organizirano ter smo zbrali že pre-cejšne število pripomb, kar potr-juje mojo trditev. V začetku javne razprave \e bilo čutiti močan od-por proti kakršnikoli udeležbi uporabnika pri storitvah zdrav-stvenega varstva. Po tej prvotni razpravi pa smo se le usmerili v pravo smer in prišli na to, da je iz razlogov, ki smo jih že slišali: neobvladane rasti stroškov zdrav-stvenega varstva, stalno rastoče prispevne stopnje, treba to po-dročje urediti, ker je nemogoče vztrajati na popolnoma brezplač-nih zdravstvenih uslugah. Sicer pa smo tudi v srednjeročnih pro-gramih zapisali, da bo moral upo-rabnik nekaj sam prispevati k zdravstvu. Toliko glede stališč sindikata o predloženih osnutkih sporazumov. Ce pa poskušam zbrati pripom-be iz dosedanjega poteka javne razprave, pa lahko navedem na-slednje glavne ugotovitve. Prva bi bila, da ni razvidna neka otipljiva primerjava za širši krog uporabnikov, kolika je bila parti-cipacija za nekatere storitve že do-slej in kaj se bo v bodoče zahtevalo od občanov. Druga taka splošna pripomba bi bila, da je osnutek sporazuma dokaj strokovno za-hteven in zlasti delavcem v gospo-darstvu nerazumljiv, ter zato tudi ni bilo od tu veliko pripomb. Pri vprašanju participacije pa se postavlja vprašanje: kaj bomo z njo dosegli. Gre za to, ali se splača iti v participacijo, če učinek ne bo tak, kot si predstavljamo. Se mar splača postavljati na kocko eno izmed osnovnih garancij socialne varnosti delovnega človeka. Če izhajamo iz utemeljitve participa-cije, da bomo z njo zagotavljali sredstva za boljše zdravstveno varstvo, bi moralo biti to razvidno. Delavci se namreč sprašujejo, kdo lahko da garancijo, da kljub parti-cipaciji ne bo prihodnje leto večja prispevna stopnja, da ne bo več velikih izgub v zdravstvu. Odgo-vorov na vsa ta vprašanja pa v osnutku samoupravnega sporazu-ma ni. Prispevki -regulator porabe Če pa izhajamo iz druge f unkci-je participacije, kot je tudi v obra-zložitvi navedeno, da so prispevki uporabnikov k stroškom zdrav-stvenega varstva predvsem regu-lator porabe, šele potem bilančni instrument, je to gotovo treba podpreti, kar je poudarila tudi jav-na razprava. Nadalje je javna razprava po-novno načela vprašanje organizi-ranosti v zdravstvenih službah. Že znane kritike, da je potrebno na nekatere zdravstvene storitve ča-kati po več mesecev, da so nekate-re storitve nekvalitetne ter drage, še bolj poudarjajo, da ob taki orga-niziranosti tudi participacija ne bo rešila vseh vprašanj. Priznati je treba, da naše stsdišče, da moramo organizirati tako zdravstveno var-stvo, ki ne bo odvračalo uporabni-ka od zdravstvenih storitev, ni za-dosti. Participacija bo odvračala uporabnike od zdravstvenih stori-tev in sicer iz različnih razlogov. Predvsem obstaja upravičena bo-jazen, da se občani ne bodo več posluževali preventivnih zdrav-stvenih pregledov. Če vzamemo za primer želodčna obolenja, ki jih je potrebno odkrivati, da jih lahko potem pravočasno zdravimo, lah-ko nastane velika škoda in še večji stroški, če bi dejstvo, da mora uporabnik za pregled prispevati določen znesek to le-tega odvrnilo od pregleda. Druge pripombe, ki so se oblikovale v javni razpravi bi le navedel, čeprav so tehtne in jih bo potrebno pri nadaljnjem obli-kovanju samoupravnega sporazu-ma upoštevati. Osnutek sporazuma premalo upošteva posamezne socialne strukture. Postavlja se tudi vpra-šanje nadomestila osebnega do-hodka za nego otroka na domu, ki je prenizko. Lekarne so imele pri-pombe na različne pravice ter pa-rticipacije v posameznih zdrav-stvenih skupnostih glede zdravil. Na to se veže tudi pripomba glede tehnike pobiranja participacije, ki ni točno opredeljena, dobro pa bi bilo, če bi bila enotna. Menim, da to kar sem navedel, dovolj nazorno ilustrira vzdušje kakor tudi sam potek te javne raz-prave v občini Center. Tri krone tisoč din Dogovori: Osnutek samouprav-nega sporazuma objavlja k 74. čle-nu tudi listo prispevkov uporabni-kov k stroškom zdravstvenega varstva. Kakšna bi bila udeležba uporabnika pri zobozdravstveni storitvi v nekem konkretnem pri-meru? Dr. Vinko Škrokov: Če vzamem kot primer navaden zobozdrav-stveni pregled z najenostavnejšo zobozdravstveno storitvijo, po-tem je potek naslednji: - pregled pri stomatologu - 10 din - slikanje 10 zob - 100 din - ena zalivka - 20 din - čiščenje zobnega kamna - 20 din Torej je v tem primeru prispe-vek uporabnika 150 din. Če pa dodamo k temu še izdelavo treh kron (vsaka 280 din) bo pacient prispeval več kot tisoč din. Kot zobozdravnik, se moram pridružiti mnenju, da je to res zelo drago. Treba se je namreč zaveda-ti, da smo vzeli za primer le mini-malen poseg. Veliko pa je takih primerov, kjer bi moral pacient prispevati po štiritisoč din, kar marsikaterega odvrne od zoboz-dravstvene storitve, posledice pa so lahko zelo hude. Zaključki Dogovori: Na današnjem razgo-voru, ki smo ga usmerili predv-sem v razpravo o novem načinu urejevanja zdravstvenega varstva, je bilo izredenih mnogo kritičnih misb. Kot nam je povedal pred-stavnik sindikata, javna razprava o dokumentih s področja zdrav-stvenega varstva intenzivno pote-ka, o čemer priča tudi veliko števi-lo pripomb na predložene osnut-ke. Nedvomno se naši delovni lju-dje in občani dobro zavedajo po-membnosti ter življenjske važno-sti predloženih dokumentov. Ve-čina pripomb je očitno zelo teht-nih ter jih bo vsekakor potrebno upoštevati prinadaljnjem obliko-vanju samoupravnih sporazu-mov. Glede na to, da je javna raz-prava v zaključni fazi lahko vkrat-kem pričakujemo tudi pripombe. Če bi zbrali bistvene zaključke da-našnjega pogovora za okroglo mi-zo pa bi omenili: - sprejeti samoupravni spora-zumi o temeljih planov so poleg planskih razmerij in elementov začrtali in nakazali tudi nove druž-benoekonomske odnose na po- dročju zdravstvenega varstva; - kljub neformalni javni raz-pravi, ki je sestavljalcem osnut-kov samoupravnih sporazumov dala mnogo gradiva, predloženi osnutki za javno razpravo puščajo mnogo področij nejasnih ali celo popolnoma odprtih; - nedvomno bo potrebno pre-soditi vzdržnost nekaterih določil osnutka samoupravnega sporazu-ma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva; - posebej se postavlja načelno vprašanje o uvedbi do-datnih prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva, ker je vprašljiv tudi ekonomski učinek glede na stroške povečane administracije, kakor tudi, da bi bil to najboljši regulator uporabe; - obstaja tudi upravičena boja-zen, da bi takšen način reševanja nekaterih problemov v zdravstvu imel za posledico odvračanje upo-rabnikov do uveljavljanja pravic iz zdravstvenega varstva. Nedvomno bo javna razprava o osnutkih samoupravnih sporazu-mov iz zdravstvenega varstva od-prla in nakazala še celo vrsto dru-gih problemov v zdravstvu in upajmo, da ob tem tudi konkretne predloge za reševanje le-teh. V pogovoru za okroglo mizo je bilo nakazanih nekaj usmeritev v smislu boljše organiziranosti ter posvečanja vedje pozornosti pre-ventivnemu in splošnemu zdrav-stvu. Ce smo poleg tega, da smo naše bralce nekoliko bolj seznanili s problematiko zdravstva ter priza-devanjih za rešitev teh proble-mov, prispevali tudi konkretneje k javni razpravi, potem je bil naš namen dosežen, čeprav je ostalo še veliko odprtih vprašanj.