(3. štev.
V Kranju, dne 10. februvarja 1912.
Političen in gospodarski lisi
Htane i* Kranj g dostavljanjem o« dam 4 K, po polti a celo leto 4 K, s* pol lou i H, za Jfeničijo 4 muke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke oo »0 na Na aaročbe hr«» naročnine •« n* -vira. — Uredništvo in uprevniStvo je v hiii štev. 17. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Ciril Mohor. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsako soboto ob enajstih dopoldne
Inserati se računajo za celo stran 80 K, za pol stran* 80 K, ta četrt strani tO K. Insemtf ta plačujejo naprej. Za maaj*a ozaanfla ae plačuje sa petit-rrsto 10 vin., ce ae tiska enkrat, xa večkrat znaten popust. — Upravniftv naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh'vse upravpe zadeve, Uredništvu pa' dopte in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankiraU. — Hokopisi se ne vračajo.
Socijalni demokratje in delavstvo.
Socijalislično časopisje, tudi slovensko, v prvi vrsti dnevnik .Zarja", ima vedno polna usta o ljubezni do delavstva. Toda ta ljubezen obstoja seveda samo na papirju. V dejanju so pa rdeči voditelji vse prej,; nego resnični prijatelji delavstva. To so že opetovano dokazali. Svoje delavce ljubijo le v tolikp, da jim ti donašajo denarne prispevke in polnijo bisago, ki ne pozna dna. Po rdečih časopisih' se nahajajo vedno le prošnje za denar, sedaj za strankino blagajno, sedaj zopet za volitve ali za časopisje itd. Ubogi delavec naj pa znaša, da bodo razni kričati mogli .nobel" živeti, graditi si vile in posedati po kavarnah pri čalab črne kave.
Kako rdečktrji delavstvo v resnici ljubijo, so pokazali pri z«dnjih volitvah za državni zbor na Nemškem. & pomočjo liberalcev in' svobodomi-selcev se je posrečilo socijalni demokraciji, spraviti v zbornico izredno veliko število poslancev, namreč 110. In glej, slovensko delavstvo^ ki vera ješ prekanjenim socijalistom I Med temi 110. poslanci nima socialistična s'ranka niti enega delavca, izmed 110* mož, so sama itirji. rokodelci, ima pa 5 tovarnarjev za sinodke tri trgovce, drugI so pa večinoma uradniki, advokati in mastno plačani tajniki raznih rdečkarskih društev. Kato liški cenlrum, ki šteje 93 poslancev, ima zastopnike vseh stanov, tudi delavce, v svoji sredi.
Tudi med avstrijskimi socialističnimi državnimi poslanci, katerih je nad 80, ne najdete nobenega delavca, dočim ga ima S. L. S. med svojimi desetimi možmi,, namreč poslanca Gostin-Čarja.
Taka je ljubezen rdečkarjev do delavstva. Pametno delavstvo bo vedelo ceniti razne izjave in dopise rdečih časnikarjev o njihovi preveliki naklonjenosti do delavstva. Vrglo bo rdeče, časopise in naj nosijo tudi ime »Zarja", v peč in zaklicalo: Ven z rdečimi hinavci 1
Občni zbor »Kmečke zveze" za Kranj in okolico.
Navzlic skrajno slabemu vremenu se je zbralo pretekli ponedeljek v dvorani .Ljudskega doma" v Kranju nad 50 mož k shodu in občnemu zboru. Vrli predseđrilk g. Brodar otvori zborovanje in pozdravi prisrčno vse navzoče. Nato da besedo poslancu I. Zabretu.
Poslanec Zabret je poročal o delovanju deželnega zbora. Iz njegovega poročila povzemamo sledeče: Lovski in cestni zakon sta pripravljena, da se sprejmeta z malimi izpremem-bami Iz dosedanjega letošnjega zasedanja ste važni dve fj^rj. , ftedh^ga o tečaju za. živino-zdravniško pomoč. Pri tej premog] so pokazali liberalci, kako malo jim je na srcu skrb za kmeta. v*sak živinorejec ve, k,ako težko je v sedanjem času dobiti za bolno živino pomoči, ko primanjkuje živinozdravnikov, ki opravljajo pri nas na kranjskem bolj policijsko kot živinozdravniško sjužbo. $. L. S. je hotela priskočiti na pomoč s tem, da hoče vpeljati tečaje, na katerih naj se kmečki mladeniči izvežbajo za prvo pomoč pri nezgodah. Liberalci, zlasti bivši poslanec Ribnikar, so se temu upirali in s preveliko vnemo zagovarjali Živinozcjravnike, do katerih nima vsled obstoječih razmer naše ljudsko zaupanja. Predlog naših' poslancev je bil v zbornici sprejet in smemo se nadejati, da bo v korist naši živinoreji. Drug važni predlog je bil glede klavnice, ki naj' "se
l^čvi i-.vnitež-    % %rM°i m gI°-
boko v gospodarske razmere naših živinorejcev.
Ja glavnica imej namen, da bo urejevala cene ivini in mesti..Mi^vsi vemo, icako težavno je v sec|£)njib razmerah, ko cene živini padajo, meso pa nič ni ceneje. Liberalci so tudi pri tej pred-
aaupuv    *»    »vjv^/ynvMMii»»i v skavta. ^
želni zbor je z večino glasov naših poslancev pooblastil deželni odbor, da zadevo uredi in pri-
pravi vse potrebno. Dalje je g. poslanec pojasnil zadevo glede podpore vsled suše. Prvič je prispevek za kranjski okraj jako majhen, drugič je podlaga za cenitev popolnoma napačna. Vzelo se je stanje prešičev ki je bilo ob novem letu. t. j. času, ko je pri nas na Gorenjskem najmanj prešičev. — Koncem svojega govora je pozival g poslanec navzoče, da naj delajo na to, da bo dobila .Kmečka zveza" kar največ članov in da bodo posamezniki skupaj držali, ker le v skupnosti je moč.
Nato je govoril g. Podle s ni k, ki je omenil v svojem govoru važno vprašanje preskrbe ubožcev po občinah. To vprašanje je tako važno, da mu je treba posvetiti kar največ pozornosti. V nekaterih krajih imamo že ljudske domove, združene z ubožnica mi, kar bi se žnabiti dalo izpeljati še po drugih krajih. Govornik je omenjal tudi nadalje delo poslancev v deželnem zboru in pojasnjeval, kako se liberalci trudijo, ohraniti posestno stanje v .Trgovski in obrtni zbornici".
Po obeh govorih se je vnela živahna debata zlasti gjede državne podpore, ki se ima sedaj razdeliti. Zborovavci so oili v večini mnenja', da je ta način podpor ponesrečen."
Nato se je vršil občni z,bor kmečke zveze, katerega je yodil njen predsedujk g, $rodar.. O delovanju zveze je podal podpredsednik g. dekan Koblar poročijo, ki se je z odobravanjem vzelo na znanje.
Poslanec Zabret je predlagal odboru zahvalo za marljivo delo.
Pri volitvah odbora je bil voljen predsed nikom zopet g. Brodar, ostali odborniki so ostali, le namesto odstopi vsega tajnika g. V. Sitarja je bil izvoljen g. I. Podiesnik.
Novo leto, novo delo! Bog daj, da bi bilo to leto prav pfođoviio ža kmečko stanovsko orga nizactjoi
FOI>LJSTEK.
Ft. BLa. Steriaj:
iioj Koprlvnlk in trumo.
Gorske slike. VI. Jaka v zakonskem jarmu.
Martinčev Jaka ni dolgo fantova!. Oče to mu umrli, ko je izpolnil dvaindvajseto leto. Vojak ni bil. Jaka je zatrjeval, da to radi tega ne, ker je edinec pri'hiši. Drugi fantj« pa so pravili, kako se je gospoda smejala, ko je na naboru zagledala Jako in njegova noter zavita stopala. Bodi temu, kakor hoče, po očetovi smrti je Jaka začel resno misliti na zakon. Še vedno mu je rojila Godavčeva Anca iz Podjelja po glavi, dasiravno ni od onega usodepolnega večera, ko ga je na pokopališču strašilo, nikoli ponoči vasoval. Ej, da bi bil Jaka vedel, kako se bo sladka Anca izpre-ruenila v ostro koprivo, kakršna je še sedaj, nikdar bi ne bil stopil čez Godavčev prag. V doto inu je prinesla poleg treh stotakov jezik tako hud, kakor hren, pa tako nagel, kakor mlinsko kolo, kadar je v koritu največ vode, in pa enako pustega brata Petra, ki je kmalu za njo prišel k Mar-tinčevim in se nastanil za pečjo. Jaka se je temu izprva upiral, a močna volja žene, njen dolgi in nagli jeziček ter prve ure zakona, to ga je kmalu pripravilo, da se je udal.
..   it M'  {?*■•->•.;        in*   hA.    -nt t t ,
Iu tako so tekli dnevi in meseci naprej, da, minevala so leta, v katerih je Jaka marsikatero hudo fn grenko prestal. Pa ne samo on, tudi sosedje so kaj kma)u spoznali novo MartinČevo gospodinjo Vse je iztaknila, vse izvohala in po-izvedela, potem pa desetkrat povečano nosila okoli pp pišah. Začelf so se jeziti nad njo, še bolj pa pad Jako, ki je sam najbolj trpel. Kako je bil včasih zamišljen v svojo nadlogo, je razvidno iz tega, kajio, si je nekoč, predno je šel s sanmi na Gore! jek po^ seno, doma prižgal svojo cedro in jo mahaj pp strmini na planino. Na Ravnah pa nju je prišjp na inisel, da je cedro doma pozabil. Odložil je sani, se obrnil in hajd domov po njo.
Kaj čudno ga je pogledala žena. „P6 koga s' pršov? Pa brez s'na! A 'maš tolko časa, da se v^hka sprehajaš g6re in dole?"
.Cedro sem pozSbov doma, pa sem po njo pršov."
.Koga? Cedro? Pa da s' jo doma pozabov." .Ja."
.O, ti šema, ti f O, ti tnalo, ti! O, ti motov** navumno, ti. Cedro je pozabov', pa jo ima v ustih I"
Jaka je hitro pogledal in re* cedra je bila med zoprni. HUrp je zagrabil za kljuko in planil skozi vrata in to ravno o pravem času. Komaj so se vrata zaprla, je priletelo poleno vanje. Par trenutkov pozneje in Jakov hrbet bi bil prišel v natesnejši stik s polencem.  Za njim se je čul
krohot šepastega Petra izza peči In pa pohvala, ki je pa Jaka že ni več ni slišal: .Le daj ga le, sa zasluž', ta šema I"
Jaka je postajal vedno boli nezadovoljen v domači hiši. Vedni prepiri, vedno zbadanje od obeh. Izprva je podil Petra od hiše, a vselej se je žena potegnila zanj, to pa vselej jzgrda. — Da, da! Tako je povsodiJ Prepir in zbadanje od strani žene pripravi tudi dobrega, moža, da se vda pijači. Če bi bila doma zadovoljnost, prijaznost in snažnoat ter postrežljivost —. polovico mož bi bilo manj pijancev. Še celo moža, ki je kot fant precej popival, spravi dobra, previdna in skrbežljiva žena od pijače in mu priljubi domače ognjišče. Kako bi bilo to vse lahko drugače, ko bi se žene prizadevale, spoznati značaj, srce in navade svojih mož 1 In kjer tega ni,, je nemir, nezadovoljnost, prepir in naposled, pijančevanje z vsemi svojimi slabimi posledicami.
Tako je bilo tudi z Martinčevim Jako. Priljubil se mu je špirit, ki ga je v .mavhi* nosil vedno seboj. Postajal je len in malomaren. Po več dni je včasih ležal za pečjo ali pa v senu. Ropot in prepir je bil oddnedodne hujši. Žena je hodila kakor lev okoli hiše« kričala in godrnjala, kar je mogla, šepasti brat pa je ubiral iste strune.
Vse ni nič izdalo. Jaka je nekaj dni delal, a brez žganja ni bil nikoli. Tako se je bil že navadil obojega — prepira in žganja — da mu je bilo vseeno, Če sliši prvo, ali pije drugo.
Iz deželnega zbora.
Pretekli teden je imel kranjski deželni zbor dvoje sej. V seji v sredo se je začela obravnava o nekaterih izpremerabsh šolskega zakona. Ta liberalcem ni po volji, ker bi dobili po njem zastopniki ljudstva več vpliva v okrajnih šolskih svetih in deželnem Šolskem svetu, Nemcem pa ne ugaja iz narodnostnih ozirov. Zato so porabili priliko, ker je bil odsoten eden poslancev S. L. S., po enem pa mandat (Šukljeja) ni zaseden, in so jo pobrali iz zbornice.  To pa nič ne ikodi: Zakon bo gotovo sklenjen drugi teden. V seji so se rešiie razne proinje, ki so doile na deželni zbor. Zanimiva debata se je razvila glede deželne podpore za reiitev slovenske .Kočevske posojilnice".  To so ustanovili liberalci; ko pa je po njih krivdi zabredla v stiske, so zatajili avojega otroka in ga nočejo več poznati. Zato pa sta zvedela dr. Tavčar in dr. Novak od po slanca Jakliča silno bridke. Dr. Krek pa je razkril hinavščino stranke dr. Egerja, ki po nemških listih vedno trobi o propadanju zadrug naše stranke in hlastno pograbi vsako liberalno laž. Dr. Eger se je zvijal pod udarci kakor črv. Dr. Krek je imel sploh sijajen dan.  V debati radi odkupa bere, za katero sta se zavzemala dr. Novak in Višnikar, je krvavo zadel liberalno hinavščino. Odkupa bere želi samo biintam kak liberalec, da ponagaja sosedom in domačemu duhovniku. Večini ljudstva pa je lažje plačevati v živilih, kakor v denarju. V beri pa tiči važen pomen, ker ona veže našega duhovnika tem ožje na gospodarsko življenje našega kmeta.
Kako pritlikavi pa so nasprotniki S. L. S., se je pokazalo najbolj v proračunski debati. Duhovito in žgoče je podal poročilo o deželnem gospodarstvu, kar ga vodi S. L. S., — dr. Krek. Žal nam je le, da ne moremo podati vsega govora, ampak moremo povdariti samo nekatere stvari. Izplača se pa, ga čitati v .Slovencu". Liberalni poslanci nimajo korajže, da bi nastopili v deželnem zboru s tistimi lažmi, ki jih rabijo po raznih shodih, ker mislijo, da zanje nihče ne zve. Kakšno je deželno gospodarstvo, če je res tako za nič, o tem sodi naš volivec. Kar ima S. L. S. deže'ni odbor v rokah, je ta postal nekak ljudski dom. Vsak najde v njem sveta in pomoči, če je sploh mogoče. Za kmeta se prej ni skoraj nič zgodilo, samo zaničevali so ga. S L. S. je začela prva s kmetijskim poukom, s tečaji, ki jih poslušajo vsako leto tisoči kmetov. Ustanovila je mlekarsko šolo na Vrhniki, prvo in edino na slovanskem jugu. Zadružništvo se je razvilo nepričakovano vsled dela naše stranke. Za živinorejo — plemenjake, pašnike, planine hleve itd. — se je izdalo v treh letih 223.000 kron. Začela se je povzdiga sadjereje, zboljšavajo se Šolski vrtovi, mladina se uči umnega sadjar-
Postal je gluh za vse zbadljivke. Prošnje in prijaznih besedi seveda ni slišal nikoli, pač pa drugo, hujše I — Da bi Jako odvadila žena pijančevanju, sta sklenila oba, Peter in ona, da ga bodeta pri prvi priliki, ko bo pijan ležal za pečjo, zvezala in prav pošteno pretepla.
Nekega dopoldne je pripeljal Jaka seno s planine in se pri tem precej segrel Pot mu je lil po obrazu in po životu. Da bi se,prej ohladil, je stopil v gostilno in si naročil žganja. Prvi .gvažk" je izginil v trenutku, za njim drugi in tretji. In ker se mu je žeja le večala, jih je izpraznil še nekaj, pri tem pa se ga je precej nabral in pozabil na južino ter legel za peč. Komaj je nekoliko zadremal, pa sta prišla njegova nekdaj .sladka" Anca in za njo Šepasti brat Peter. Ona z vrvjo, Peter pa z brezovko. Jaka je ležal vznak z rokami pred seboj. Prav počasi ga je ona prijela za roko in jo obvila z vrvjo, nato tudi drugo. Prva zanjka je že držala, ko se je Jaka prebudil. Pogledal je debelo okoli sebe. A takoj nato se mu je zazdelo, za kaj se gre. Hitro plane po koncu, ali njegova boljša polovica ni bila tako neumna. Naglo je nategnila vrv nazaj in Jaka je zopet ležal tako, kakor prej.
.Peter, čaji Sed\ sed' mu na noje (noge)!" Peter se je približal z zadnjim delom svojega života Jakovim nogam. Ta pa, ne bodi len, sune z eno nogo Petra, da je odletel v steno, z drugo nogo pa v peč, da sta se udrli dve modovnici v njej Iz peči je švignil plamen v hišo.
stva. V letih 1998 do 1911 se je zgradilo 60 vodovodov, 52 <est rn mostov, kar stane skupaj blizu 5 milijonov kron. Leta 1912. pa se ima zgraditi: 13 vodovodov, 3 zagradbe hudournikov, 3 melioracije planin in pašnikov in 32 cest m mostov, za skupaj nad 3 milijons kron. Ta zgled napredka pa vpl va tudi na občine, ki izkušajo priti naprej. Duh napredka se vidi v tem, da ljudje povsod hočejo nov h Šol. Otvorilo se je v 4. letih 40 novih šol in blizu 200 novih razredov. Pa tudi obrtnik in trgovec se ne moreta pritoževati, da ju dežela zanemarja. Saj. je ustanovila obrtno - pospeševalni zavod in prvo slovensko trgovsko šolo. Nasproti vsemu temu delu pa naši liberalci ne poznajo druzega odgovora, kakor laži in farško gonjo. Med bučnim odobravanjem e sklenil dr. Krek, kako bodo liberalci rešili kranjsko deželo: .Onile gospodje pa bodo šli in iz prebitkov »Glavne posojilnice" in čistega dobička .Zveze slovenskih zadrug" zbrali kapital; kar bo manjkalo, bodo vzeli še iz kakšnega liberalnega zavoda, za jamstvo pa zbrali svoje pljunke na nune in razbite šipe in si s tem najeli posojilo, kupili kranjsko deželo, jo prekrstili in ji poslej rekli: Kraljestvo prenovljenega Agro-Merkurja." Po dr. Krekovih izvajanjih niti dolgočasno premtjevanje številk grofa Barbota, niti votli boben dr. Trillerja nista napravila vtiska. . Tem lažje ju je stvarno pobil dr. Žitnik. S tem se je končala seja v sredo.
Gospodarski det. Drobtinice iz kmeflfrtos«
Sneg gnojilo. Znan je pregovor, da je sneg beraški gnoj. V resnici je sneg za polje nekako gnojilo. Kako to ? Znano je, da na preorano deteljišče lahko vseješ žito in bo izvrstno, obrodilo, četudi nisi nič pognojil Detelja srka dušik iz zraka, tudi na koreninah detelje, ki so ostale v zemlji, je polno dušičastih snovi in to je najboljši gnoj. Sneg pa srka iz zraka amonijak in ga daje zemlji. Čem dalje sneg leži, tem več zemlja amonijaka dobi. Zato kmet v jeseni pre-orje njive in jih pusti neporavnane. Zemlja pre-mrzne, kepe potem razpadejo in ko je zemlja rahla, lažje sprejema* iz snega amonijak. Ni pa dobro, če sneg vsled žametov leži stlačen in na kupih na njivi ali na travniku, ker poduli ozimino in travo. Treba kupe r a zmetati
S čim se namaže konjska oprava. Če hočeš konjsko opravo dobro ohraniti, jo moraš včasih z oljem namazati, in sicer tako-le: Vzemi opravo vsaksebi, kolikor se da, operi posamezne dele usnja v mlačni vodi, v katero si vrgel malo pepelike ali potošeljna. Usnje s to vodo izmivaj in toliko časa krtači, da si spravil proč vso nesnago in maščobo. Potem mencaj usnje toliko časa v vodi z roko, da postane voljno. Trdo
.Sa' bo še zažgav'1" je zavpila žena in spustila vrv iz rok. Mož pa je skočil sredi hiše, prijel Petra in ga začel z vrvjo obdela vati, da je kar od -skakoval od tal. „Ja. ja! Vse bom požgav', če ne bo miru pri hiši!" je vpil Jaka v svoji razburjenosti, in je še bolj pritiskal. Ona je pa hitela v kuhinjo, da z vodo pogasi plamen v peči.
Drugi dan navsezgodaj je letela ona po zidarje, a se je obenem tudi na Bistrici pri orožnikih oglasila in zatožila svojega moža, kako ji je grozil.
Tietji dan jo je že primahal zastopnik postave po malih vaseh s puško in bajonetom, s klobukom in košatimi petelinjimi peresi na njem, mogočno, resno, kakor poosebljen paragraf, proti Martinčevi hiši. Jaka je ravno cepil drva v stogu ko ga je postava nagovorila:
.Ali ste vi Martiučev Jaka?"
.Kdo pa druj (drugi), če nisem ja. K'va pa b' rade?
,Vi ste predvčeranjim grozili, da boste požgali, če ne bo miru pri hiši." -     ,Sa ni' res! Kdo je to rekov?"
.Vaša žena je priča in njen brat Peter..
.Aha! — Toko? — Ja sem le rekov, da ju bom nažgav, če ne bo miro. Tćko je b'vo, pa n'č drgače." Jaka je pljunil v roko, prijel za sekiro in začel iznova cepiti. Pri tem pa mu je igral lahen nasmeh okrog usten. A orožnik ga ni več opazil; godrnjaje je stopal proti Gorjušam.
_ Dalje prih.
usnje z oljem mazati, ni dobro. Potem vse dele usnja kam obesi, da se počasi iziuše, ne suši pa usnja na peči ali na solncu. Ko je usnje še nekoliko vlažno, je čas, da ga namažeš z oljem. Najboljše za mažo usnja je ribje olje, če se ti škoda zdi. kupovati drage maže po prodajalnicab. Mast ni dobra, ker prerade pridejo miši usnje glodat, če je usnje namazano z ribjim oljem, se ga ne dotaknejo. Ko si opravo dobro z oljem namazal, jo obesi, da se posuši in potem jo izbriši z mehko volneno cunjo.
Vime se vname od prehlajenja ali pa od napačne molže. Če je vime vneto, krava veliko trpi ob molži. Pomolzti jo pa moraš, če ne, mleko ■a vime pritiska in je še hujše. Na rahlo tedaj molži. Če je vime vneto in vroče, devaj gori hladne obkladke, pozneje pa gorke, ali pa podstavi posodo s kropom, da sopara puhti v vime. Dobro je, če je v kropu seneni drob. Prav dobro je tudi, če gorek drob deneš v ruto in to na vime obvežeš. Ko si gorko obvezo proč vzel, moraš vime izsušiti ali kakšno volnato cunjo gori ob vezati. Prej lahko vime z maščobo namažeš, da ae hitreje celi. Obveza se dene na vime tako, da gredo motvozi čez hrbet živali. Dokler se vime ne pozdravi, dajaj kravi manj krme. Hlev naj bo gorek, pazi, da krava ne bo stala na prepihu in da bo imela pod seboj dovolj suhe stelje.
Snaga pri prašičih veliko pomaga, da se hitreje rede. Velike prašiče, zlasti pa pujske, večkrat umivaj in snaži, pa ti boja trud dobro poplačan, ker bodo prašiči hitreje rastli in bodo bolj zdravi.
Da krava lažje stori, dajaj ji tri ali štiri tedne prej vsak dan nekaj,, pestij tropin v pijačo. Nekateri sicer pravijo, da tega ni potreba, vendar izkušnja potrjuje, da je dobro, ker krava lažje stori in se hitreje potrebi. Ako se krava ne more potrebiti, vlij- ji trikrat na dan po 1 liter pijače- iz redkih, kuhanih tropin v gobec in potrebila se bo kmalu. Sicer pa tudi ne bos tem posebnih težav, ako si ji pred teletenjem dajal nekoliko tropin.
Kako se obrezujejo drevesa. Kdor drevo samo po vrhu obrezuje, napačno ravna. Veje postanejo pregoste. Morajo prihajati solnčni žarki tudi med veje. Če se le preveč obrezuje, se drevo oslabi, tedaj treba srednje mere. Veje odreži, ki ae križajo, poganjke, ki so pregosti, zlasti vodne poganjke, suhe veje in sploh vse, kar je nepotrebno v sredi drevesa. Krona se pa ne sme preveč prirezovati, ker ravno vsled tega drevo postane pregosto in ne rodi. Sedaj je čas za obrezovanje dreves. Paziti treba na to, da se rane drevesom precej zamažejo. Male rane se žama-žejo z vrtnarskim voskom ali drevomazom, večje rane se pa na lesu lahko zamažejo a terom, okoli kraja, kjer je lub, pa z drevomazom. Če hočeš kako zelo rastno drevo prisiliti, da prej rodi, in
Kako se Je Martin ženil?
Spisal I. M. Dorič.
Za pečjo.
.Pri tebi je pa tako fletno, kakor v Abrahamovem šotoru, Martine I" oglasi te dvajsetletna deklica, ki stopi v Martinov hram.
Martin je sedel na zapečku in si grel roki premrti od mraza. Ravnokar je prišel iz vinograda, kjer je obrezaval trte. Ostra in mrzla burja je pihala skori gole trte in okrog hramovih vogalov.
.Katerca, ti znaš človeku na dušo pihati," odzove se hramovi posestnik, fant pri tridesetih letih. In ustnici sta se mu raztegnili in spet potegnili, da se je režal kakor cigan belemu kruhu.
.Sam pa tudi ne boš mogel zmerom tako biti. Treba je kuhati, cnnje pošiti, po hiši poče-diti in druga taka dela, ki se le ženskam spodobijo."
.Res je, Katerca! Vinograd rodi čem dalje huje, čada bo teletila, cuha se drevi..., kar ne bom mogel več sam vsega podelati. Pa kaj misliš, Katerca, katera bi bila zi-me?" Deklica, majhne, čokate postave, rjavih očij in kostanjevih las, okroglih lic in kratkega nosu, odpre svoja velika veka, pa jih hitro povesi, bela polt pa se je do vratu potopila v rdečo barvo.
Martin je gledal skozi okno na Gorjance in zahotelo ae mu je, da bi snežene plasti na visokih Gorjancih potrosil z rdečico Katerčinih lic
I. priloga ..Gorenjcu" Štev. 6 Ig f. 1912.
mu nočeš vej pristnči, mu jih lahko tudi zapogneš, da pri odporu sok močneje deluje in cvetne popke ui vrsti. Cele veje se lahko pripognejo in pnvežejo k sosednemu drevesu, ali p* h količem, zabitim v tleh. Na ta mčin se čeden u*peh doseže zlasti z nizkodebelnimi češnjami. Toplota, ki puhti iz razgretih tal, prisili češnje, da prej dotore. Take češnje se pa tudi lažje obirajo. Seveda je pripo gibanje vej k tlom le bolj za igračo in zabavo in se splošno ne more priporočati, ker daje veliko dela.
b opTsi.
Cerklje. Za župana v cerkljanski občini je bii izvoljen dne 6. febr. Anton Koritnik, posestnik v Cerkljah. Bog pa živi in vse naše odbornike! °rejšnji župan je b:l enoglasno voljen, kakor smo napovedali. Sedaj bode pač lahko čakal s svojimi liberalnimi zavezniki na rešitev pritožbe, katero so ti v resnici poslali na deželno vlado proti zavrnitvi njihove pritožbe glede obč. volitev od strani dež vlade. V svoji globoki učenosti pa menda zahtevajo od dež. vlade, da novo pritožbo mora odposlali na ministrstvo. Pa naj kdo še reče, da niso ti ljudje »napredni" v nevednosti, ko se z eno pritožbo bolj osmešijo, kot z drugo. A!i ni tako, kratkonogi Tomažek? — Za liberalne kandidate v trgovsko in obrtno zbornico so skakali in se vozarili po občini poleg drugih zlasti neki domišljavček, ki sliši na ime Ropotar, v družbi z nekim zelenim fantetom z Zg. Bernika. Pod pretvezo, da kupujeta pepel, sta menila iz vabiti glasovnice. A ni šlo in le z največjo srečo sta še odnesla zdravi grbi. Pa tudi bledolični* Matevžev Ivan se je vrgel z vso silo svoje zgovornosti na lov na glasovnice. Opravil je v tem oziru bore malo, pač pa dosti v drugem oziru* Odslej namreč ne bode mogoče staremu Matevžu več kazati dvojnega obraza, ko so gledali ljudje po vseh vaseh popolnoma odkrit liberalen obraz sinov. Za prodajalno in gostilno pri .Sveti družini" je to menda neprecenljive vrednosti, kakor je dragocena resnica tudi, da je nadebudni Ivan naročen na .Slovenski (pravzaprav svinjski) Dom", na časopis, ki se norčuje iz verskih in cerkvenih naprav, da je Matevževa hči — vrtnarica naročnica ciganskega lista „Jutro". Zato te vprašamo: Matevžev atek, kako se strinja vse to s tvojimi na videz pobožnimi besedami, in če se marsikateri prejšnji tvoj odjemalec ogiblje hiše pri .Sveti družini" in hodi kupovat k Lojzetu Rep-niku ali pa k Janezu Erženu v Cerkljah, ki imata dobro blago po zmernih cenah, ali je mar to kaj čudnega? .Sveta družina" pa .Jutro" in .Dom" — to ne gre skupaj!
Selca. Pri obč. volitvah je dobila S. L. S. 1592 glasov, liberalna 352, torej le eno petino. Kakšen .sv. duh" je moral vendar razsvetliti liberalne glavice, da so pred volitvami razglašali selško dolino kot liberalno! In kakšne vrste „duh" jih je navdahnil s pogumom, da so viožilt pritožbo zoper volitve I Poglejmo nekoliko to pritožbo 1 Liberalnih petelinov ni bilo potem na iz-pregled cele štiri tedne Kako naj se pa pokažejo, ker so morali takoj, ko so vložili pritožbo, spo-
znati, da so napravili zopet eno budalost. V pritožbi so rekli, da je bil volilni prostor Društveni dom, ki je last klerikalne stranke. G. Šlibar bi bil. kot penzionirani župan, vendar moral vedeti, da volilni prostor določuje županstvo. Vsled silne agitacije S L. S., pravijo liberalci, je upadel nam pogum, da smo vsled tega doma ostali, in da se pri volitvah ni pokazala ljudska volja. No, gosn. Stupico hvali „Slov. Narod", da je .vrli učitelj". Kot vrli učitelj zna toliko računati, da je 1592 veliko več kakor 352, in zato svojim pristašem l;-hko pove. kaj je ljudska volja. Liberalci so se seveda potegovali za razne .zakonitosti". Vse zakonitosti v liberalnem smislu je pa dež. vlada v Ljubljani obsodila kot neutemeljene! In tako so selške občinske volitve potrjene kot veljavne.
Iz Tržiča. Dekliška Marijina družba je pri-tedila na Svecnico v svojih prostonh domačo zabavo s petjem ter trodejansk« igro „Jubka gre na tuje" in enodejinsko šaloigro .Pustna raca". Pri igrah so nas»opile najmlajše članice družbe. — Društvo sv. Jožefa šteje, kakor smo čuli na občnem zboru, nad 300 članov m članic in je brezdvomno najmočnejše društvo v Tržiču. Ima bolniški sklad, moško in žensko Čebelico, ki sta pridno zbirali prispevke. — Predavanja so se vršila vsak torek ob 8. uri zvečer, med predavanji so bila štiri javna skioptična in eno javno
0 škodljivosti alkoholnih pijač. Društvo je priredilo več iger, ki so bile zelo dobto obiskane. Časopise ima na razpolago sledeče: 3 .Slovence",
1 „Gorenjca", 3 .Domoljube", .Mir" .Novi čas", .Bogoljub", .Glasnik", .Naša moč", .Planinski vestnik", .Mladost", .Dom in Svet". .Vrtec z Angelčkom" in nekaj nemških mesečnikov. — Županska volitev se še vedno zavlačuje Ne vemo, kje tiči vzrok. Vlada je že pred tedni odbila pritožbo zoper volitve, a poklicani možje se ne zmenijo.
Iz Bitna. V nedeljo, 4. febr.. so imeli v Jakševi gostilni v Sred. Bitnu bal. Dovoljenje za ples so jim dali g. župan Ta bal se je končal prav žalostno Kakor se zgodi večkrat ob takih prilikah so se stepli fantje in 24 letni Janez Zi-herl iz Sp. Bitna je bil zaboden v trebuh, da je čez par dni umrl. — Pa se jeze mnogi nad duhovniki, da zabranjujejo ples in ne privoščijo mladim ljudem veselja ter krčmarjem zaslužka!
Iz Lesec se nam poroča: Liberalni trgovec in patentiram nadzornik obrtne šole v Radovljici, Fursager. kateremu se ni posrečilo v Radovljici vloviti zadosti glasovnic za trgovsko in obrtno zbornico, je poizkusil svoj .kšeft" tudi v Lescah. Pa je slabo naletel — prišel je na same ostanke. Odkuril jo je iz Lesec r dolgimi brkami, pa še bolj dolgim nosom. Leščam so zapeli v slovo:
.Lajbelc ima žametov,
da b' se le enkrat spametvov!*
Jesenice. Na tukajšnji pošti so nekam čudne razmere. G. poštar ima premalo besede. Prvo besedo hoče imeti neki obetjant, ki prav rad močno kriči nad poštnimi slugami, da se daleč sliši. Ali mar misli ta oficijant, da so poštni sluge njegovi sluge ali pa njegovi natakarji? Gospod nadpoštar, le napravite red, in prepričajte se včasih, bodisi podnevu ali ponoči, kakšno pesem slavčki žvrgolijo v prostorih Vašega urada!
.Katerca, poglej, koliko je še snega na Gorjancih ! Pa pride spomlad, posije solnčni žar in porine to sneženo odejo tja doli v ravan, da se raztopi in razlije v gorske potoke in zeleno Krko. (n ta snežena odeja je podoba naše nedolžnosti, so me mati nekdaj učili."
Katerca je bila še zmerom rdeča kakor piruh in koža pod obrvmi se je nanizala v drobne gube.
.Martine, bojim se te, pa rada te imam, tako rada, da mi hoče srce raznesti..."
In Katerca izgine za vogalom.
Martin se je zamislil... Vinograd, opustošen, je podedoval po svojem očetu. Trud'1 se je, da ga je zasadil. Tudi hram je ves predelal in prenovil, da se je videl od daleč, kakor bi rjava srna čepela pod gostim grmovjem. Zd.^j pa je začel misliti, kako bi si pomnožil ne samo živali, ampak tudi družino. Ženitev mu je rojila po glavi. Teta Abranka ga je ženila. Tisto Zverižetevo Meče bi bilo zanj kakor nalašč. Z Martinetom sta skupaj hodila v šolo. Meče ga je rado videlo, ko je Martin ob nedeljah pohajal v cerkev. Tako lepo se je vedel v cerkvi in rad je bral iz molitvenika.
Na Štefanji dan je Abranka povabila nečaka v svoj hram. In takrat je tudi Meče šlo iskat pijače v domači hram. Abranka jo je povabila pit in Martin je zrl pred sabo svojo obljubljeno nevesto. Ni ravno bogvekaj mislil, pa zdelo se mu je, da je prav tako, kakor teta naravnava Meče je stalo pred hramovim pragom s torbico v roci. Z eno nogo je stalo na pragu ter se na-
slanjalo na oboje duri. Solnce je sijalo čez gorice, zimsko solnce, in redki žarki so se osli na hramovih durih. Meče je bilo visoko dekle s črnimi očmi in dve črni kiti z rdečimi trakovi sta segali do pasu. Martinetu so bili všeč beli zobje in debeli ustnici, samo veliko .materno znamenje" na levem licu je kazilo njen obraz.
,Le pij, Meče, vino je dobro! Seveda ima Martin boljše, ker je po župnikovem vinogradu pobral vse najžlahtnejše cepiče."
.O, že dobro, tetka! Pa n- smem preveč piti. Me mati takoj poznajo, če preveč pogledam v majolko," pravi deklica.
,No, Martine, pij, pa ne drži se tako, kakor kokoš, ki samo takrat glavo pokoncu drži, kadar pije," odreže se spet Abranka.
Mlada dva se smejata .. .
.To velja le za kokoši, teta, petelini pa vedno glavo pokoncu nosijo."
In zdaj se vsi trije zasmejejo...
.No, no, petelinček, le pij, pa povej Mečetu kaj sladkega, saj kislo je že vino dovolj..."
.Nimam daru zgovornosti v toliki meri, kakor Vi, teta!"
V tem je Abranka stopila iz hrama in se za nekaj časa izgubila med trtovje. Martin pa nadaljuje z manjšo sramežljivostjo in večjim zanosom:
.Meče kaj bi ti pravil, kako je? Saj poznaš mene, poznaš moje zadeve. Sam ne morem biti, oženiti se moram. Teta so rekli, da moraš biti na vsak način ti moja žena."
Martin, ki je doslej slonel na velikem, praznem sodu, se skloni pokoncu in približa deklici.
Štajerski deželni zbor je odgođen. Dvanajst poslancev S. L. S. je izdalo oklic do volivcev, katerim pojasnjuje, zakaj so se razbila pogajanja z Nemci. Slovenci so zahtevali pravice za slovensko ljudstvo, nemškn večina pa o teh pravicah ni hotela nič slišati' Najbolj nespravljiva sta bila Wastian in Ornig. Žalostno je prt tem to, da nemškutarski „Š'ajerc" in .Narodni List" nič ne plujeta sovražnikov Slovenstva, pač pa tiste, ki se potegujejo za pravice našega naroda.
Zbližanje Avstrije in Rusije. Ruski veliki knez Andrej Vladimirovtč je prišel na Dunaj dne 6. t m. in je bi1 od cesarja sprejet v posebni avdijenci ter je obiskal tudi prestolonaslednika. Pripisuje se temu obisku prav velik pomen in se govori že o tem. da naš prestolonaslednik pojde obiskat ruski carski dvor.
Ogri se trudijo na vso moč, da bi v novem vojnem kazenskem procesu madjarščina bila kot službeni jezik poleg nemščine, da se pa iz hrvaške deželne hrambe odpravi hrvaški jezik in nadomesti z mažarskun. Nemcem je ta dualizem všeč, ker hočejo skupno z Madjari oškodovati pravice slovanskih jezikov. Slovanski zastopniki bodo imeli^tedaj v delegaciji težko stališče.
Spomenica hrvaških pravaških poslancev. Zelo važna je spomenica, katero so vložili hrvaški poslanci Stranke prava po svojih odposlancih v kabinetni pisarni Njegovega Veličanstva na Dunaiu in prepis tudi v pisarni prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Podpisanih je na spomenici 58 hrvaških poslancev, med njimi tudi nadškof Stadler in škof Šarić. V njej prosijo Hrvati, da naj se vrne državna ustava pod jednim žezlom združenim hrvaškim zemljam. Obširno se naštevajo v spomenici na zgodovinski podlagi utemeljene državne pravice in svoboščine hrvaškega kraljestva. Zato naj bode konec razkosanosti, da ne bodo hrvaške zemlje podvržene raznim vladam, ko je s pragmatično sankcijo 1. 1712. preneslo hrvaško ljudstvo pravice do kraljestva na tisto vejo avstrijske hiše, ki bo imela v posesti Štajersko, Koroško in Kranjsko. Razlogi, ki so vezali Hrvaško na Ogrsko, več ne drže, zato naj se združijo vse hrvaške dežele državnopravno v okviru habsburške monarhije v enotno in neodvisno telo. Obširno se v spomenici naštevajo velike krivice, katere dela Hrvaški ogrska politika, ki izsesava deželo, trga kos za kosom od matere zemlje in podi Hrvate v tujino. Konec naj se napravi tudi zanemarjenosti Istre in Dalmacije ter Bosne, da bo mogel hrvaški narod srečno izpolnjevati svoie zgodovinsko poslanstvo.
Dalmatinski deželni poslanci so se potegnili za hrvaško pravo in dne 7. t. m. med velikim navdušenjem ljudstva vsi skupaj zapustili zbornico v dokaz, da obsojajo nasilstva na Hrvaškem.
HrvaŠki stranki prava se je začela približevati stranka hrvaško srbske koalicije, ker preti od Madjarov vsem Hrvatom in Srbom velika nevarnost. Poslance, ki so podpisali znano spomenico na cesarja, hoče preganjati državno pravd-ništvo. Poslanec Tomac, ki je sklical za dan 7 t. m. poslance v Zagreb, je zaprt, češ, da je žalil cesarja. Vsi hrvaški listi se neprenehoma konfis-cirajo.
Ta pa še vedno nepremično sloni na obojih duri. Le trepavnice na očeh se ji zazibljejo nad san javim i očmi in s srcem, polnim dvomov, razodene svoja čustva
.To so rekli teta. Kaj pa praviš ti? Kaj poreče moja mati, kaj moj oče?"
In dekle pogleda Martineta z napetimi očmi.
Martin je s tresočim srcem gledal tista dva črna ogljtčka v Mečetovih očeh in jeclja je je odgovarjal :
.Jaz pravim tudi, da moraš ti biti moja nevesta. Oče in mati bodeta vesela, da prideš pod mojo streho, saj sem bil vedno poštenjak od nog do glave."
,In kaj poreče Katerca?"
Pri tem vprašanju Martin povesi oči, pa nevoljno odgovarja:
.Kaj poreče — poreče — Katerca! Meče, ti me zbadaš! Ali sem se ji jaz kdaj ponujal? Če ona lazi za mano, kaj morem jaz za to? To ni nič, Meče! Tu je moja roka!"
Teta Abranka je zakašljala za hramom, mlada dva pa sta zopet stala tako, kakor poprej, Martin ob sodu, Meče ob obojih duri.
Abranka je silila pit, pa Meče je zbežalo domov
.Moram iti, tetka 1 Mati se bodo kregali, da bo joj t"
Martin in Abranka pa sta še dolgo časa sedela v hramu in razmotavala Martinovo ženitev.
Konec prih.
V Bosni se nameravata zjediniti hrvaški stranki .Zajednica" in .Udruga".
V varstvo meje proti Italiji. Ustanovi se brigadno poveljstvo za pehoto v Tolminu. V Tolminu, Gradiški, Rovinju in Tržiču se pomnože lovski bataljoni. ■
Belgrad. Kralj je poveril Milovanoviču nalogo, da sestavi ministrstvo iz staroradikalcev.
Carigrad. Italijani so tri dni bombardirali Konfudo ob Rdečem morju, razrušili vojašnico, Vonak in nekaj drugih poslopij. Ubit ni bil nihče
Volitve na Bavarskem. Dva tabora, kakor povsod, sta bila tudi dne 6. t. m. pri deželnih volitvah na Bavarskem. Vera in nevera, vse drugo je od muh! Rdečkarji so se zvezali z liberalnimi kapitalisti, da bi podrli katoliški Cen-trum; pa se jim ni posrečilo, dasiravno so za gotovo pričakovali. Centrurn je dobil sam 87 mandatov in kmečka zveza, ki ž njim drži, 7 mandatov, liberalci 45, rdečkarji 30 in liberalni kmetji 4 mandate. Ker na Bavarskem pri volitvah odločuje relativna večina, se je združenim nasprotnikom katoličanstva posrečilo, da so vrgli dr. Schadlerja; drugi voditelji Centroma so zrn? gali. In ta Centrurn ima enotna načela, kar ga dela močnega. Nasprotniki so pa le zveza dveh trebuhov, ki bi bila rada oba polna.
Novičar.
Kmetje, pozor 1 Kmečka zveza za kranjski okraj bode skupno naročila semensko ajdo. Ker letos ajde zelo primanjkuje, se je nadejati, da bodo kmetje v obilnem številu se poslužili te prilike. Cera več bo naročbe, tem ceneje bo blago. Cena ji je od 23 do 24 kron, ako se naroči skupno po cel vagon. Kmečka zveza jo bo oddajala po tisti ceni, po kateri jo bo ona dobila. Naročila sprejema Kmečka zveza v Kranju najkasneje do 25. t. m. Naroči se lahko po dopisnici ali pa osebno pri tajniku Ivanu Podlesniku v pisarni tvrdke Zabret & Huter v Kranju.
Izraba močij stranke je v Ljubljani na dnevnem redu. V občinskem svetu kličejo liberalci na korajžo in polagajo zastopnike S. L. S. na tla, ker jih nočejo voliti v odseke. Toda to nič ne pomaga. Izztvači nalete drugi dan na še močnejše fante, ki jih premikastijo in polože na tla vse njihove predloge v deželnem zboru. Tako nasilna sredstva liberalcem ne prinašajo nobene trajne koristi, Ljubljani pa gotovo škodujejo.
Dobro jih je nažvižgal. Liberalcem v kranjskem deželnem zboru nt bil všeč izpreme-njeni zakonski načrt o šolskem nadzorstvu. Zato so mislili, da bodo glavarju dr. Šusteršiču posebno ponagajali, ako pri razpravi tega načrta, spominjajoč se stare zveze, z Nemci vred zapuste dvorano. Šli so vsi skupaj ven na golaž in dr. Triller je kot zadnji zaprl vrata. Dr. Šusteršič pa ni na vrbi zrasel in je kujonom golaž dobro za-solil. .Z najnedolžnejšim obrazom na svetu" je v razpravi stoječo točko dal z dnevnega t eda ter otvoril debato o poročilu deželnega odbora glede zakonskega načrta o izpremembi občinskega reda in občinskega volivnega reda za Ljubljano v odsotnosti naprednjakov in Nemcev. Ko so ti prijatelji Ljubljane prišli nazaj v zbornico, so delali silno dolge in kisle obraze, ko so spoznali, da so zamudili glavno točko dnevnega reda. Tolažili so se edino s tem. da so takih reči že vajeni.
Velika predrznost liberalcev. V ponedeljek so dobili vsi volivci trgovske in obrtne zbornice pisma ljubljanskega liberalnega volivnega odbora z vsebino, naj volivci pošljejo glasovnice na dr. Novaka, odvetnika v Ljubljani V oklicu govore o nekih konsumih in zadružnih organizacijah, ki baje škodujejo trgovskemu in obrtnemu stanu. Čudimo se, da si upajo liberalci kaj takega zapisati. Kdo je bolj oškodoval trgovski in obrtni stan, kakor liberalci s svojo .Glavno posojilnico", pri kateri bodo celo vložniki izgubili na sto in stotisočel In kdo je oškodoval trgovce in obrtnike bolj, kakor liberalni .Agromerkur" 1 — In kaj je z uradniškim kon-sumom! To naj pojasnijo liberalci svojim ljudem in naj ne čenčajo o naših posojilnicah, ki so vse v dobrem stanju
Za en glas se gre včasih pri volitvah. Večkrat se kak volivec orani iti na volišče, češ, brez mene bodo že opravili. Toda, da to ni res, se je že opetovano dokazalo. Tako zopet pri zadnjih državnozborskih volitvah na Nemškem. V okraju Bingenu je zmagal liberalec samo s 3. glasovi večine, v okraju Kolin je pripomoglo le 31 glasov, da nt pristaš katoliškega Centra prišel v ožjo volitev V Offenburgu je zmagal narodni liberalec KoJsch s 7. glasovi, v Švecu je zaostal Poljak Javorski z 2. glasovoma v manjšini, v Jerihovu je zmagal socijalist s 7 glasovi večine, v Berolinu je rešilo le sedem ministrov liberalca, da ni podlegel socialistu. Ti dokazi nam pričajo, koliko zaleže včasih samo par glasov. Zato naj smatra vsak volivec kot eno najvažnejših dolžnosti svojih, na dan volitve priti na volišče in voliti.
Ali more pripadati državni uradnik socijalni demokraciji? Na to vprašanje je v pruski zbornici odgovoril minister za notranje za-
deve pl. Dallvvitz, da nikdar in nikoli. Rekel je, da se službena prisega uradnika nikako ne strinja z nameni, ki jih zasleduje socijalna demokracija. Uradnik v tistem trenutku, ko pristopi k stranki rdečkarjev, prelomi prisego in je velik lažnik. To so besede ministrove, ki naj bi si jih zapomnili razni uradniki avstrijski, ki podpirajo, ali celo širijo socialistične nauke.
Hribar Se živ! .Slov. Narod" se je bil po robu postavil ustanovitvi deželne banke. Seveda iz čisto strankarskega stališča. Ta članek je Ivanu Hribarju, ki je nekdaj priporočal deželno banko, tako presedal, da je spustil v .Narod" izjavo, da spleh noben človek ne more biti proti ustanovitvi deželne hipotečne banke.
Ali smo v živo zadeli! Na kratko „Go-renjčevo" notico, ko smo enkrat omenili, da bivši sorski župnik g. A. Brce odlaga svoje težave v brezverski list .Glas Svobode' v Ameriki, smo prejeli imeniten odgovor. .Glas Svobode" je na-brcal dne 26. jan. dva dolga članka zoper .Gorenjca", obsegajoča nič manj kakor 357 vrst. V njih se pripoveduje, da .strahoten vulkan .Gorenjec" v Kranju bljuje gnjev in žveplo zoper svobodomiselno časopisje in da bodo kot odgovor naročniki lista .Glas Svobode" naročili ta list za vse svoje sorodnike in prijatelje v stari domovini". Pod ultimatimatimom uvodnega Članka je podpisano: uredništvo .Glas Svobode". Mi nimamo temu veselemu poročilu prav nič dostaviti. Bolj žalostno bo pa za g. Brceta, ko bomo še včasih pokazali s citati iz lista .Glas Svobode", med kakšne brezverce je zabredel nekdanji sorski župnik, ki je sedaj tajnik družbe svetega Cirila in Metoda.
Dr. Florijan Sentimer. Zanimivo notico podaje g. Fr. Kobal v 13. zvezku .Zbornika" str. 84 o slavnem zdravniku dr. Sentimerju, ki je bil iz Kranja doma. Rodil se je, kakor povedo krstne matice, Florijan Sentimer, sin kleparskega mojstra Florijana Sentimerja in njegove soproge Uršule Knoll, dne 6 februvarja 1786 v mestu Kranju h. št. 73 (pri Vojki). Svoje študije je dovršil 1. 1804. na ljubljanskem liceju, I. 1805. je pa prestopil na dunajsko medicinsko fakulteto. Pozneje je študiral v Heidelbergu in prišel v Pariz, kjer se je kot polkovni zdravnik pridružil Napoleonovi .veliki armadi", s katero je I. 1812. prišel tudi v Rusijo. Ko se je Napoleonova armada v Rusiji razbila, se je dr. Sentimer nastanil v Moskvi in se je ondi oženil. V Moskvi je bil dr. Sentimer še I. 1831., ko je ondi izbruhnila kolera. Pravijo, da se je tedaj zelo odlikoval kot zdravivec kolere, ali v Ljubljani se je raznesla vest, da je kolera v Moskvi ugrabila tudi njega. O koleri je dr. Florijan Sentimer spisal knjigo .Die Cholera beilbar", ki je izSIa 1. 1836. in vzbudila po vsi Evropi veliko pozornost. Iz te knjige se spozna, da je dr. Sentimer ustvaril novo zdravstveno metodo proti koleri, ker je spoznal bistvo te bolezni, kar se o drugih zdravnikih njegovega časa ne more reči. Dr. Sentimer je bil odličen zdravnik v veliki daljni Moskvi in mesto Kranj je lahko ponosno na tega svojega rojaka.
Ponemčevanje. Poprej so duhovniki dobivali izplačila dotacije pri davkarijah s slovenskimi pobotnicami. Sedaj pa prihajajo od računskega oddelka c kr. dež. vlade samonemške .Zahlungslisten". Zopet ena stopinja naprej v po-nemčevanju !
Poslancu dr. Rgbafu v Trstu daje .Slov. Narod" očetovski pouk, da naj nikar ne obžaluje razdora na Štajerskem in ne pripoveduje, da se štajersko slovenstvo umika nemštvu in sploh ne daje nobenih dobrih nasvetov štajerskim naprednjakom, ker pustih Rvbafjevih fraz Štajerci ne potrebujejo. — Slovenska meja se na Štajerskem res ne umika, ker se je že umaknila, ako je res, kar trdi .Narod" na isti strani, da vseh 22 župnikov ptujskega okraja uraduje izključno nemški. Glasilo tega okraja je pa v Krškem izhajajoča liberalna .Sloga".
Preizkušnja   obrtnih   vajencev. Dne
3. marca ob 9. uri dopoldne priredi obrtna zadruga na Bledu preizkušnjo obrtnih vajencev v pisarni zadr. bolniške blagajne na Bledu, Mlino št 3. Vsi vajenci, kateri so učno dobo dovršili in nameravajo napraviti preizkušnjo, naj vlože na obrtno zadrugo na Bledu pismeno prošnjo, katera' je koleka prosta. Prošnjo ima podpisati tudi učni mojster in se mora najpozneje do 24. februvarja t. I. doposlati. Vajenci, kateri so člani obrtne zadruge na Bledu, vplačajo obenem s prošnjo znesek K 5'— kot pristojbino; vajenci od mojstrov, kateri niso člani zadruge, pa imajo vposlati K 12-— kot pristojbino za preizkušnjo. Tudi obrtni pomočniki, kateri še nimajo te preizkušnje in imajo že učno izpričevalo, se sprejmejo k preizkušnji. V tem slučaju so pristojbine enake ter se ima učno izpričevalo prošnji priložiti. Ta preizkušnja je za vsakega rokodelca zaradi tega potrebna, ker brez te svoj čas ne dobi obrtnega lista za samostojnost mojstra ne glede na to, ali se je učenec učil v takem kraju, kjer obstoji obrtna zadruga, ali ne. Ako je bil učenec dolžan obiskovati obrtno šolo, naj se priloži prošnji tudi izpričevalo obrtne šole.
Iz Križev se nam poroča, da je umrl v deželni bolnici v Ljubljani Peter Sitar, posestnik in mizar v Križih.
V Šmartinu pri Kranju je deželni odbor priredil 28. in 30 januv. poučen kmetijski tečaj. Predavali so gg.: Martin Humek o sadjarstvu. Viljem Rohrman o prašičereji, J. Hladnik o go vedoreji in inženir Matej Kosmač o namakanju in osuševanju travnikov. Predavanj, ki so bila zelo praktična in zanimiva, so se kmetovavci ude ležiii v velikem številu.
Gibanje ljudstva v kranjskem okraju. Rojenih, umrlih in poročenih je bilo v 1. 1911 v župnijah kranjske okolice: V Kranju r. 86, u. 82, p 19 parov; v Besnici r. 12, u. 23, p. 2; v Cerk Ijah r 122, u. 63, p. 21; v Dupljah r 22, u. 12. p. 3; v Goricah r. 14, u. 11, p. 4; v Kokri r. 9, u. 11, p. 0; v Kovorju r. 30, u. 17, p. 5; v Križah r. 77, u. 72, p. 12; v Lomu (od 19. sept) r. 10, u. 5, p. 2; v Mavčičah r. 33. u. 18, p. 5; v Naklem r. 29, u. 27, p. 7; v Podbrezjah r. 26, u. 24. p. 2; Preddvoru r. 42, u. 34, p. 6; v Predosljih r. 56, u. 55, p 12; v Smledniku r. 68. u. 70. p. U ; v Šenčurju r. 105, u 98, p 7; na Šenturški Gori r. 12, u. 6, p. 5; v Šmartinu r. 88, u 71, p. 20; na Trsteniku r. 23, u. 14, p. 6; v Tržiču r. 134, u. 108, p. 26; v Zapogah r. 9. a. 11, p. 0.
Dr. Ljudevit Jenko, sloveči zdravnik za oči, oče prvih dveh slovenskih doktoric zdravilstva in ustanovitelj .Ruskega krožka", je umrl v Ljub ljani dne 6 t. m. Blagi rodbini naše sožaljet
V Lomu sta obhajala dne 1. februvarja zlato poroko Janez in Marija Meglic. Mož je star 83. žena pa 79 let.
V Tuhinjski dolini je pri občinskih volitvah povsod zmagala S. L. S.
Zahvala. Posojilnica v Naklem je blagovolila dovoliti za šolarsko knjižnico tuk. šole znesek 30 K, za kateri dar se ji podpisano vodstvo iskreno zahvaljuje. Šolsko vodstvo, Naklo, dne 5. feb. 1912. Franc Petrič, voditelj.
Občni zbor kmetijske družbe Kranjske ne bo, kakor je bilo prvotno razglašeno, dne 19. februvarja, ampak v ponedeljek dne 26. februvarja.
Rokodelski pomočniki in sorodni poklici v Kranju prirede jutri v nedeljo, dne li. sve čana 1912, točno ob poldevctih zvečer v prostorih hotela .Nova pošta" običajni vsakoletni plesni venček. Vstopnina 50 vin. Čisti dobiček je na menjen godbi prostovoljne požarne brambe v Kranju. Svira popolni orkester godbe prost, požarne brambe v Kranju. K najobiinejši udeležbi uljudno vabi Odbor.
Na tedenski semenj v Kranju dne 5
t. m. je bilo prignanih: 31 glav domače govedi (za mesarja 12), 1 tele, 35 glav bosenske govedi, hrvaške govedi 0 in 46 domačih prešičev. Cena za kilogram žive teže: za pitane vole 96 h. za srednje pitane vole 86 do 92 h, za nepitane 80 do 84 h, za bosensko goved 84 h; za teleta 1 K, za pitane prešiče 1 K 20 h. — Za 100 kg pšenice 24 K; rž 23 K, ječmen 23 K, oves 21 K, koruza 22 do 24 K. ajda 25 K, proso 23 K. krompir 9 K, fižol (rdeč) 44 K, koks 42 K, detelja 166 K, slanina kg 180 do 190 K; drva (trda) 18 K; drva (mehka) 12 K; maslo 280 K. jajca 8 v., seno 10 K.
Godovi prihodnjega tedna. Nedelja (ll.i Lurška M. B.; ponedeljeK (12) sv. Humbehna ; torek (13.) sv. Katarina Ric.; sreda (14.) sv. Valentin; četrtek (15.) sv. Favstin in Jovita mm.; petek (16 )sv. Julijana d. m.; sobota (17.J sv. Donat in tov. mm.
Sejmi prihodnjega tedna na Gorenjskem.
V ponedeljek 12. feor v Motniku; v sredo 14 febr. v Dobu in v Žirovnici
*  • *
Veliko snega je padlo zadnji teden po vsi Evropi. Dobili so ga tudi v južnih krajih.
V Rusiji so velikanski zameti. Pri nas pa sneg naglo jemlje jug z dežjem.
V Novem Jorku je Slovencev 1200 in imajo 13 društev. Gotovo preveč. Prevelika razcepljenost je vzrok, da društva ne morejo mogočno nastopati. Zato Amerikanci Slovencev ne spoznajo kot samostojno narodnost.
Brodovje Zjedinjenih držav bo kmalu zelo močno V delu je 32 ladij za mornarico, tako da bo vse vojno brodovje štelo 382 ladij, ki bodo razrinile 1,126.715 ton vode.
Prof. dr. Spiegelberg, pisatelj slovite knjige „Lehrbuch ffir GeburtshilfeM, piše: Po doseženih uspehih na kralj, kliniki za ženske bolezni v Vratislavi rad potrjujem, da se naravna Franc Jožef-ova grenčica v tozadevnih slučajih uživa lahko dalje časa, ne da bi to imelo kakih posledic in ne da bi grenčica vsled tega izgubila na svojem učinkovanju.
društva:
Seja odbora Kmečke zveze je v pone deljek ob */a 2. uri popoldne v »Ljudskem domu" v Kranju.
Šmartin pri Kranju. Slov. kat. izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne 11. svečana popoldne ob 3. uri v veži župnišča v Šmartinu gledališko predstavo .Črevljar", veseloigro v treh dejanjih. Igra je zelo komična. Prijatelji društvs. udeležite se polnoštevilno!
V Tržiču bo jutri 11. t. m. ob 4. popoldne v društvu sv. Jožefa skioptično predavanje o Dan-
tejevem peklu. Predaval bo gimnazijski profesor g. dr Debevc iz Ljubljane.
»Meščanska zveza* v Kranju priredi jutri v nedeljo ob 8. uri zvečer v .Ljudskem domu" v Kranju zabavni večer. Vspored: Tri neveste in en ženin (burka), kinematograf, petje, godba na lok in prosta zabava. Veselica bo pri pogrnjenih mizah. Vstopnina za osebo 60 vin., družine plačajo 1 K.
slovstvo.
Prvi slovenski oratorij. .Assumptio B. M. V.", zložil pater Hugolin Sattner, je izšel v usku. Dobiva se v vseh knjigarnah za ceno 8 K. Oratorij P. H. Sattnerja je prvo in doslej največje koncertno glasbeno delo za zbor, soliste in orkester. Izvajala ga bo .Glasbena Matica" v dneh 13., 14. in 17. marca s sodelovanjem 300 pevskih in glasbenih moči.
„Slovenska Matica" razpošilja sedaj za preteklo leto svojih šestero knjig, ki pa žal vse ne stoje na višku toli hvalisanega napredka. Naj-obširnejša je knjiga .Slovenske narodne pesmi", 14. snopič, ki obsega večinoma otroške pesmi. Lahko bi se bila izpustila nekatera natu-ralia, ki niso zoperna samo modemi laži - omiki in pruderiji. kakor omenja v predgovoru njih ureditelj g. dr. K. Štrekelj, ampak so zoperna tudi zdravemu okusu. — .Knezova knjižnica", 18. zvezek, prinaša zgodovinski roman.Brambovci", spisal dr. Iv. Lah. Beseda pisatelju teče gladko, ali tehnike ni. Zgodovinska dejstva so na široko prepisana, premalo pa za roman preverjena. — Ugajal bo .Zbornik" čitateljem še najbolj. Dr. J. Grudna spis: .Spomini na Francoze" je prav zanimiv. Pazijo naj le prihodni zgodovinarji, da ne bodo s temi .sporočili", katerih je mnogo zraslo na vrtu ljudske domišljije, preradi izpopol-' njevali suhoparnih zgodovinskih podatkov. Da se bode sčasoma še precej zanesljivih spominov na Francoze dobilo po arhivih, ni dvoma. Franca Kobala spis o koleri na Kranjskem je obsežen, ker ne podaja samo zgodovine o tej strašni bolezni, ki je od 1 1829. že večkrat hudo morila po Evropi, ampak naznanja tudi zdravila, katera so zoper njo zapisovali ob raznih časih zdravniki, in sredstva, kako se je ubraniti. Dolgo niso poznali zdravniki nobenega napredka v spoznavanju kolere; s svojimi obiski so še celo trosili bolezen po vaseh. Škoda, da pisatelj ni izpopolnil svojega spisa s podatki iz župn h mrliških matic ker bi bil potem sestavek še tehtnejši in zanimivejši. — .Zabavna knjižnica", 23 zvezek, ki nudi Fr. Ks. Meška .Črno smrt" in Pugeljno-vega .Gregorja", sta prav čedni sliki, vzeti iz narodove duše — .Slovanski spomini in jubileji", 1. zvezek, je nekaj novega, za naš čas jubilejev potrebnega, po drugi strani pa tudi nevarnega, ker ima dr. Ilešič premalo presodnosti, kaj je za nas in kaj hvale vredno. Prvi zvezek je posvečen spominu Šumana, Obradovića Macha, Tolstega, Apiha in dr. J. Vošnjaka, katerim se pridružujeta še dve poljski ptsatelj'ci. — Mladina, ki se rada uči hrvaščine, bo pa z veseljem segla po Šimunovičevi pripovesti .Tudjinac". katero je prinesla .Hrvaška knjižnica" in s potrebnimi razlagami opremil dr. IleŠiČ.
•Matica Hrvatska* je zopet razposlala lične knjige svojim članom. Zelo bogata je .Antologija novije srpske lirike". Kdor se hoče seznaniti z novejšimi srbskimi liriki, bo rad segel po ti knjižici. .Bez dogme" k Slenkiewiczev roman v hrvaškem prevodu. — Času primerna je knjiga .Po Albaniji". Bosanski frančiškan Fra LovroMi-hačević ki je 10 let tam bival in km provincijal vso gorato Albanijo prehodil, zelo priprosto pa obenem živo popisuje deželo, ljudi in šege, na koncu podaje pa še nekaj albanskih narodnih pesmi in pregovorov v izvirnem govoru in pregled slovstva. — Stjepana Radića .Češki narod" je zelo pristransko pisana zgodovina češkega na roda. Pisatelj nad vse hvali huzitizem, piha jeze proti papežem, tako da obžalujemo, da so dobili Hrvatje to knjigo. — Pavleta Krstiniča .Bratski inat" (bratovski prepir) je drama, ki se odigrava v Bosni. Jezik je sicer lep, a napolnjen s turškimi besedami. Zdi se nam, da je v drami veliko lepega govorjenja, pa malo dejanja — .U regi-straturi" je šaljiv roman Antona Kovačića.
„Amerika in Amerikanci". Č. g. Jurij T run k, župnik pri Sv. Križu v Beljaku, se je lotil težavnega dela in hoče obširno opisati življenje naših slovenskih bratov ter njihovo novo domovino v Ameriki. Izšel je te dni prvi zvezek tega znamenitega dela, ki popisuje ondotne države. Pisatelj je dobil od naših rojakov v Ameriki točnih podatkov in si je tudi sam že ogledal novi svet, zato bo delo brez dvoma temeljito. Prvi zvezek je okrašen z mnogimi podobami in pridejan mu je zemljevid Amerike. Vsega skupaj bo izšlo 12 zvezkov, katerim je cena 10 K. Namen te knjige ni, da bi se vabili Slovenci v Ameriko. Pač pa je prav. da poznamo stari rojaki ono deželo, v kateri živi toliko tisoč Slovencev, in da se v naših ločenih bratih utrdi čut skupnosti, ki jih utegne obvarovati, da ne bodo tako hitro utonili v valovih tujih narodnosti. Natisnila je knjigo, ki naj v tem smislu izobražuje ljudstvo, tiskarna družbe sv Mohorja. Gospodu
pisatelju in založniku želimo mnogo naročnikov, da pri obilnem trudu ne bo imel še gmotne škode. *
Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu januvarju 1912 je 5o0 strank vložilo 206 049 K 42 vin., 462 strank dvignilo 191.292 K 94 vin. 18 strankam se je izplačalo posojil 56.900 K — vin. Stanje hranilnih vlog brez kapitalizovanih vložnih obresti 5 079.244 K 20 vin. Stanje hipo-tečnih posojil 3.352 780 K 98 vin. Denarni promet 606.745 K 35 vin.
Jtiša Jt. 158
v Kranju
proda
Iz prosto roke. I03 2-.
Več m izve pri listnici.
Iščem
20CO—3000 kron za novo vpeljano podjetje na Gorenjskem. Vstopi se lahko kot kompanjon. Svota   se eventuelno  dobro  zasigura. Izguba nemogoča.
Naslov pove upravništvo .Gorenjca".    4—t
Pozor, godci!
Kdor misli harmonike kupiti, naj jih nikar ne naročuje od daljnega kraja, ker dosU slučajev že jaz vem, kako je bil eden ali drugi ogoljufan, ker jih preje ni mogel ne videti in ne poskusiti, dokler ni plačal povzetja, nazaj jih pa nobeden ne vzame. Zato naj vsakdo pride raje k meni, pa bo lahko harmonike videl in poskusil, ker imam res izvrstne od neke čisto nove firme po novem narejene, ročno delo, silno lahke za igrati in glasne, meh tisnjat, plate na usnje položene, jeklene glasove. Bombardon - base, vse z novim srebrom olepšane, da jih je kar veselje gledati in ž njimi igrati, cene so pa nižje kot drugod; za 35 gld. so že fine v tri vrste, potem tudi višje do 100 gld. Zraven spada tudi večletna garancija. Kdor bi ne verjel, naj se osebno prepriča pri        99 3—1
Pavel Bizjak, Kranj 102.
(prva moč) se sprejme tako] pod ugodnimi pogoji v večji trgovini g špecerijo In deželnlMi pridelki na Gorenjskem.
Kje? pove upravništvo .Gorenjca".   98 2—2
Lahek zaslužek
za na dom, za fante in dekleta že od 14. leta naprej, kdor želi delati za mene predmete, pri katerih se lahko zasluži 20 do 49 vinarjev na uro in to brez posebne učenosti. Kdor želi pojasnila in vzorec od dela, naj pošlje 60 vinarjev v znamkah, katere se mu pa vrnejo, ako delo sprejme. — IareaJJaraka trgovina, trg Lem berg, Šmarje pri Jelšah.!  ?$gfeaJH -<M 96 3-2
Naprodaj Je
hiša na Lužah
pri Šenčurju št. 33
8 ?808ii gospodarskimi poslopji, 8 njivami in gozdi ped knpno ceno. Več se s?e pri posestniku Ivanu Jeraju v Smlednika štev. 1.
■ ARo ■
ne morete jesti ali ako se počutite slabo, odpomorejo vam zdravniiko preizkušene
21 12—7
Kaiserjeve
želodčne mellsne karamele _
kajti po njih bodete dobili dober tek, želodec se zopet uravna in okrepi. Radi oživljajočega ■B    in osvežujočega učinka so naravnost nepogreš-■J    'Jive pri turah. ::: Paket 20 in 40 vinarjev, g
mm      Dobi se pri: K. SAVN I K, lekarna pri mm
sv. Trojici v Kranju. :::
Glinaste peči
štedilnike, banje na kopeli, kakor tndl kipe, vase in druge glinaste Izdelke v vseh barvah, trpežne ln cene priporoča
71 52 45
Avgust Orelse
prva in najv«6ja tovarn« ps»$i in glinastih izdelkov v LJubljani.
Jfminmm 4*meo'4r AiaW
E2SS
Otvoritev trgovine.
Dovoljujem si p. n. občinstva uljadao naznaniti, da sem otvoril v Kranju, na Glavnem trgu štev. 191 v hiši g. L. Hatiailč popolnoma na novo urejeno 94 26-3
trgoVin s steKlon, porcelasoa it špecerijskim blago«.
Obenem naznanjam, da sprejemam tudi vsa v to stroko spadajoča popravila. Zagotavljam, da se bom potrudil cenj. odjemalce solidno postreči ter se priporočam z odličnim spoštovanjem
Franc Berjak.
noiielie nest!.
Pozor! Kdor še ni odposlal glasovnic za volitev v tTgovsko in obrtno zbornico, naj to nemudoma stori! — Liberalci so bili zopet pri agitaciji zelo goreči in vsiljivi! Po Kranju je Sajo-vičev Janko vse volivce oblezel in nadlegoval tudi naie pristaše, po Stražišču je pa Fockov fant rSd hiše do hiše prodajal žajfo.
Kranjski deželni zbor. V včerajšnji seji se je sklenilo, da naj deželni zbor brzojavno čestita k poroki hčere nadvojvode Friderika. — Poslanec Demšar je interpeliral zaradi pomanjkanja vode v kranjskem vodovodu. — Vlada je predložila načrt zakona o podržavljenju policije v Ljubljani. Mostah, obeh Šiškah in na Viču. Predloga se je izročila ustavnemu odseku. (Pazi naj se na to, da bo ohranila policija slovenski uradni jeziki) — Sprejel se je soglasno ob navzočnosti sekcijskega šefa poljedelskega ministrstva vladni načrt vodopravnega zakona. Ta zakon bo velikega pomena za narodnogospodarski napredek naše dežele. Imele bodo pri vodnih napravah dežela in občine prednost pred zasebniki in vodne sile se bodo porabljale v korist prebivavstva.
Proti brezvcrskemu časopisju je izdal goriški knezonadškof dr. Sede) lep pastirski list, ki bo liberalnim listom tem manj všeč, ker jih obsoja tisti dr. Sedej, katerega so pred kratkim naši liberalci še hoteli izrabljati v svoje podle namene
G. Anton Štritof, ki je bil nekdaj profesor v Kraniu, je imenovan za ravnatelja II. državne gimnazije v Ljubljani.
Dunaj. Zunanji minister Aehrentbal je prav nevarno bolan.
Lvov. V gališkem deželnem zboru so bili včeraj velikanski škandali. Poljski in rusinski poslanci so se spopadli in luvalt med seboj n deželni maršal je moral sejo zaključiti.
Inomost. Deželni zbor je odgođen zaradi obstrukcije Italijanov.
Monakovo. Katoličan baron Hertling je dobil naiog, da sestavi novi kabinet za Bavarsko, on sam bo naučni minister.
Berolin. Katoličan Spahn je bil izvoljen za prvega predsednika nemškega državnega zbora. Prvi podpredsednik je socij Bebel.
vojska v zraku. Parižani se bojijo, da bo za slučaj vojske z Nemčijo 300 nemških zrakoplovov priletelo nad Pariz in uničilo mesto, ker se bo lahko v pol ure iz njih zmetalo na mesto 10000 kg dinamita.
Carigrad. Poveljnik turških čet izpred Ben-gazija naznanja, da so v bojih koncem januvarja izgubili Italijani 1300 vojakov. Turki so odklonili posredovanje Rusov za mir.
Za smeh in kratek čas.
Zmešnjava. Včeraj je bila poizkusuja lepih, novih orgel) v ljubljanski stolni cerkvi s spre-mljevanjem orkestra vojaškega peš-polka št 27. Neka dobra mamka je pa zjutraj na trgu *diho-vala: .Oh, kakšne zmešnjave so zdaj na svetni Pravijo, da bodo sovdatje nocoj v Šenklavžu godii polko, peš-polko!"
Robato povedano. Kmet, kateremu je sin vse zapravil, pa se vendar ni izšolal: .O ti saperšmec ti! Koliko krav mi je ta bik požrl!"
Dobro se je odrezal. Na Angleškem je stal pred sodnikom zločinec, ki je imel veliko črno brado. Sodnik pokaže na celo kopico za tožnic in pravi: ,Po vsem tem soditi, kar je tukaj o vas zapisanega, mora biti vaša vest črna, kakor vaša brada!" — Zločinec sodniku (ki je bil obrit): ,Će se vest ravna po bradi, potem Vi prav nič vesti nimate!"
Kakor ve, tako pove\ Zdravnik je moral ponoči k bolniku čez vodd po ozki brvi, ki ni imela držaja. Ko sta bila z vodnikom na sredi brvi, zakriči ta na vse grlo: .Gospod doktor, pazite dobro, da ne omahnete; tukaj je že marsikateri osel v vodo padel!"
Lahek način. Kmet vpraša v mestu enega mimogredočih, kako bi najlažje prišel na policijo. —- .Nič lažjega, ko to" — mu odgovori meščan. .Stopite v štacuno in ukradite tucat zidanih ruti"
Neki umetnik je popravil slike in podobe v neki stari cerkvi. Cerkveni odbor je zahteval, od njega podroben račun za vsako stvar posebej. Račun se je glasil: Zvezal deset poveljnikov gld. 1-20; prenovil nebesa »n zvezde za 5 gld.; oživil ogenj v peklu dal nov rep hudiču in izvršil še nekaj drugega dela v peklu gld. 614; dal nov kamen v Davidovo fračo in razširil Goljatovo glavo; popravil srajco izgubljenemu sinu in mu očistil uho 1 gld.; prestavil Poncija Pilata in mu dal nov trak okoli telesa; naredil nov rep pete-
linu sv. Petra in mu popravil perje; popravil levo roko angelovo; umi! služabnika velikega duhovna in dal novo šminko na njegova lica; odstranil z obraza Tobijevega sina solnčne pege; dal nove uhane v Sarina ušesa; pobelil Noetovo barko, deset zapovedi popravil, dve izbrisal, tri pridejal, vse s firnežem prelakiral. — Vse skupaj 95 gld. 23 V, kr.
Poučni del.
Rastline, ki naznanjajo vreme. Bodeča neža sit kćmpava m sam<> zdravilna rastlina, ker krepča, ako se uživa, želodec in živčevje, ampak naznanja tudi vreme. Njena Čaša se zapre, kadar se bliža dež. in se zopet odpre, kadar na stopa lepo vreme. Take rasilme sta tudi meseček in pa kurja čevca. Če sta zaprti še zjutraj ob 9. uri, je še isti dan dež Tudi kisla deteljica stiska pred dežjem svoja tri j)eTesci skupaj. Rumena lakota pa naznanja dež. če močno diši.
Elektrika se ne rabi dandares samo za luč in za stroje ampak tudi za to, da se ž njo kuha in da se grejejo pozimi poslopja. Cerkve se grejejo na la način, da električni tok segreje železne cevi, ki so narejene kot podnožki pri klopeh. Ako se na te podnožke polože noge, se ogreje vse tein V Bregencu se plačuje od cerkve, ki ob«ega 2600 m8 prostora, na leto za razgretje po 250 K. Elektriko daje ondotni tovarnar F. Schindler. ki izvršuje naročila v tej stroki. — Na highfieldski rastlinski šoli v £ssexu na Angleškem so pa napravili prvi sistematični poizkus, kako bi s pomočjo elektrike pospešili plodovitost vrtov. Na 200 m- veliko ploskev je vplival električni tok 600.000 voltov. Poizkus se je izborno obnesel in je iznova dokazal kar so bili pokazali že manjši poizkusi te vrste. Pod vp ivom električnega toka so bile nekatere rastline nepričakovano plodovi-tejše kakor preje. Elektriko so napeljali v rastlinjake potom žic, ki so jih razpeljali med gredami, električni tok je bil tako močan, da je prepojil vse ozračje in je v temi utrinjal iskre Električni tok poveča množino dušika v zraku. Dušik je pa važno sredstvo za pospeševanje rasti rastlin. Med tem ko na sočivje ne vpliva tok, učinkuje jako ugodno na jagode, ki zrastejo pod njegovim vplivom skoro mesec preje kakor navadno in je obrodek za 40 odstotkov bogatejši. Kumare ob-rode za 17 odstotkov bogatejše, tudi ječmen obrodi lepše in bogatejše. 600.000 voltov električ nega toka je proizvajal spretno zgrajen stroj, ki obstoji iz šestero vrtečih se steklenih plošč in krtačic. Stroški so izvanredno majhni.
»Gorenjska knjižnica".
Sploštio se čuti, da primanjkuje dobrega zabavnega berila za ljudstvo. Podp sano .Tiskovno društvo v Kranju* bori-tedaj izdajalo leposlovne brošure, obsegajoče po tri tiskovne pole, pod naslovom »Gorenjska knjižnici", v tej knjižnici bod ; natisnjene povesti, primarne za ljudstvo, ter kratki poučni in zabavni sestavki, p<> natisnjeni iz .Gorenjca". Prva taka brošu-rica je izšla te dni.
Vsak zvezek .Gorenjske knjižnice* h za se celota, le pri daljših povestih se bo deta izdala po dva zvezka skupaj. Naročnina znaša za 10 zvezkov 3 krone, za vsak posamezni zvezek pa 30 v s poštnino vred
K obilni naročbi vabi prijatelje lepega berila     „Tiskovno društvo ? Kranja".
gdč. Pavle Babic
v Kranju, glavni trg št. 186
je prevzela podpisana in se priporoča slavnemu občinstvu mesta in okolice.
Dobiva se tu iigotovljena obleka za stoške, ženske ln otroke, pelerine, perilo, ovratniki, kravate, predpasniki, stodercl. krstna oprava ln raznobarvni trakovi.
Nadalje je tu velika zaloga vsakovrstnih nagrobnih vet* je v, šopkov in cvetlic za cej-kvene potrebe, birme, mrliče in za poroke.
Dobivajo se tukaj tudi raznovrstni glavniki, krepala, krtače, čopiči in omela domačega izdelki.
Postreže se točno in po najnižji ceni.
82 i3-5 Uršula Anzelc.
Bruselj in Buenos Aires 1910: 3 v"»"> r.^vr»A» tBB^Ba^zSzBBBBzBI^^
KpVv O iffwzl    Podružnica na Dunaju |
■   m » "Ml TaW     OUJ    mmnm m      Dunaj, m, Am Heumarkt štev. 2K m
Patentne 8    26— 9 B
vročeparne lokomobile i
z brezventUnlm šl^m
Originalno strnjedeltt™ W..if    ...   10 — 800 k. s. |g Obratni atroli i najvišjo popolnostjo in dobičkom mM
za tndostr{)o ln poljedelstvo. h
W
Posedaj izdelanih nad 800 0O0 k. s.
PISIH9, OKROŽNICE, CENIKE, RAČUNE, , J££L I HDVERTE, VIZITHICE i. t. d.
JJ* r       tekoče leto 1912 v Kranju
: Gorenjsko:
rW W &
J-U
Kdor hoče toraj biti dobro in poceni postrežen, pa dobiti fino in najelegantnejše blago, naj se takoj obrne ::::  na to tiskarno  ::::